V Ljubljani, dne 15. julija 1935
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XVII.
“NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo« Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Zadružna
Predstavniki 120.000 zadrugarjev-državnih in samoupravnih uslužbencev, zbrani na XIV. redni letni skupščini Zveze nab. zadrug državnih uslužbencev v Nišu dne 1. junija 1935, po vsestranski proučitvi materij alnega položaja državnih in samoupravnih uslužbencev in po zahtevi ukrepov, s katerimi bi se ta položaj vsaj do neke mere mogel popraviti, ter po pretresu vseh vprašanj, ki so v zvezi z bodočim delovanjem zadrug državnih uslužbencev, osvajajo soglasno sledečo
resolucijo:
I.
Sam gospod finančni minister je v svojem ekspozeju k budžetskemu predlogu za leto 1934./35. smatral za potrebno konstatirati, »da se po že znanih znižanjih prejemkov v minilih letih v tem pogledu ne more več iti dalje. Kraljevska vlada smatra danes kot pred letom, da se je s poslednjim znižanjem prejemkov državnih uslužbencev dosegel stvarni eksistenčni minimum. Prej bi se moglo govoriti o velikem številu državnih uslužbencev kakor o tem, da se v današnjih težkih prilikah tnov del njihovih plač žrtvuje interesu proračunskega ravnovesja ...
Po izvršenih dosedanjih kompre-sijah je preostala za nove prihranke zelo ozka pot. Po tej poti se je moglo kretati le s skrajno obzirnostjo, ker je bila, sodeč po vsem, v znižanju izdatkov dosežena poslednja meja, katere prekoračenje br dovedlo v opasnost pravilno funkcioniranje javne službe v državi. Zares, tako materialni kot osebni izdatki so dovedeni na svoj najpreprostejši izraz. Kot se je doslej že večkrat naglašalo, ni mogoče po že izvršenih znižanjih državnih izdatkov pristopiti k njih ponovni masni redukciji .. Taka redukcija bi bila brezmiselna in protivna svojemu cilju, ker bi pretila, da zadane v živec, celo več, da povzroči popolno slabitev celokupnega državnega aparata.«
S temi besedami g. finančnega ministra je verno prikazano težko materialno stanje, v katerem so se nahajali državni uslužbenci pred poldrugim letom. Njegove besede so še toliko značilnejše za presojanje materialnega položaja držav, uslužbencev, če imamo v vidu, da se ta izjava nanaša na povprečne prejemke drž. uslužbencev, čeprav je znano, da je ogromno število nižjih drž. uslužbencev, upokojencev in delavcev glede svojih dohodkov daleko izpod "povprečnosti. Razen tega je izvestno število drž. uslužbencev po tem času pretrpelo občutno redukcijo prejemkov radi ukinitve osebne doklade poročenim ženam, katerih možje so tudi zaposleni. V tem času je v znatni meri padla tudi kupna moč dinarja ter se je vsa roba, ki se nabavlja iz inozemstva, občutno podražila. Vse te okol- I nosti so vplivale na poslabšanje ma- I terialnega položaja drž. uslužbencev. '
Državni uslužbenci-zadrugarji smatrajo za svojo dolžnost, da vse odločujoče faktorje opozorijo na te činjenice, da bi se odvrnila nevarnost, ki preti ogražati vprašanje pravilnega funkcioniranja javne službe v državi.
S tem je treba računati tem bolj, ker stojimo pred resnim prizadevanjem, povišati cene kmetskim pridelkom, kar bo vplivalo tudi na materialni položaj drž. uslužbencev kot potrošačev.
Zadrugarji-državni uslužbenci, svesti si svoje dolžnosti napram narodu in državi, uvidevajo vse težkoče, ki ovirajo zvišanje njihovih prejemkov v breme državnih dohodkov, ali istočasno s samozaupnostjo naglašajo, da to ni edina pot za poboljšanje mate-
poslanica
rilanega položaja drž. uslužbencev. Zakaj državni uslužbenci kraljevine Jugoslavije so krenili že koncem 1. 1920. na pot zadružne samopomoči in si prizadevajo, da s svojimi zadrugami ojačijo svojo kupno moč. Življenje je pokazalo, da so drž. uslužbenci v tem pogledu šli pravilno pot in je radi tega želja drž. uslužbencev-zadrugarjev, da odločujoči činitelji njihovemu zadružnemu pokretu posvečajo dolžno pozornost. To tem bolj, če se pomisli, da zadružni pokret drž. uslužbencev nima za cilj, da zaščiti samo privatne potrošnje interese svojih zadrugarjev in da pospešuje njihovo gospodarstvo, nego da vzame na svoja pleča tudi del javnega bremena, ki bi ga sicer morala nositi država vsled povišanja njihovih prejemkov.
Z zakonom o zadrugah drž. uslužbencev so našemu zadružništvu priznane izvestne ugodnosti, ki so postale v zadnjem času predmet žolčnih napadov s strani nekih zainteresiranih ljudi. Im, vsekakor pod vplivom te kampanje, so se začele te ugodnosti z raznimi administrativnimi merami okr-njevati. Pod istim vplivom se je verjetno storilo tudi razpoloženje, iz katerega je izšel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah itd., s katerimi zadružništvo ni samo popolnoma zanemarjeno, temveč so mu s temi zakoni odvzete še one ugodnosti, ki jih je dotlej uživalo: S tem je zadrugam drž. uslužbencev vsiljen občuten izdatek ter je oslabljeno tudi njihovo udejstvovanje, ki so ga pred tem vršile v korist drž. uslužbencev. Državni uslužbenci-zadrugarji ž.elijo ob tej priliki posebno naglasiti, da za ukinitev ugodnosti zadružništvu ne obstoja prav ni-kak objektiven razlog. To tem bolj, ker je v interesu same države, da ščiti in podpira zadružništvo drž. uslužbencev in da omogoči drž. uslužbencem, da z zadružno samopomočjo im organizacijo vzamejo^čim več svojih poslov v s^voje roke, da bi se na ta način izbeglo povečanje državnih izdatkov s povišanjem njihovih plač.
Z ozirom na vse obrazloženo drž. uslužbenci-zadrugarji apelirajo na vse odločujoče faktorje:
1.	a) Da se izboljšajo prejemki drž. uslužbencev, ker se nahaja znaten del drž. uslužbencev danes s svojimi prejemki daleko izpod stvarnega eksistenčnega minimuma;
b)	da se Zvezi stavijo na razpolago potrebna finančna sredstva za raz-dolžitev drž. uslužbencev, in sicer iz sredstev Državne hipotekarne banke;
c)	da se Zvezi stavijo na razpolago sredstva, zbrana po členu 70, točka 2 zakona o zadrugah drž. uslužbencev;
d)	da se delavcem državnih rudniških podjetij izplačujejo zaslužki redno kot ostalim delavcem v državnih podjetjih.
2.	Da se radi izboljšanja materialnega stanja določenega števila uradniških družin vrnejo doklade omoženim ženam, neglede na to, da li so tudi njihovi možje zaposleni, ker te doklade skoro brez izjeme tvorijo materialno osnovo za ustanovitev rodbine.
3.	Da se z vsemi merami podpira razvoj in jačenje zadružništva drž. uslužbencev; za to pa je najpreprostejša pot respektiranje in oživotvorjenje ugodnosti, ki so zadružnemu pokretu drž. uslužbencev zagarantirane s pozitivnimi zakonskimi odredbami, in to:
a)	da so vsem državnim oblastim naroči, da pravilno izvajajo čl. 56, točka 6 in 7 zakona o zadrugah drž. uslužbencev;
b)	da se čl. 77 zakona o zadrugah drž. uslužbencev oživotvori in da se
| onemogoči njegova restrinkcija z raznimi rešenji administrativne prirode in z razpisi, v katerih se često ne uvažu-jejo jasne odredbe te zakonske norme;
c)	da se oživotvori čl. 78. zakona o zadrugah drž. uslužbencev in da se zadruge drž. uslužbencev oproste vseh davkov in doklad — tako državnih kot samoupravnih — za delo, kapital in dohodek. Pod tem se mora razumeti občinska trošarina, uvoznina, tehtnina itd. V posledku tega, da se razveljavijo, odnosno da se za zadruge drž. uslužbencev in njihovo Zvezo ne izvajajo zakonski predpisi, ki so v nasprotju s to odredbo zakona o zadrugah drž. uslužbencev. Najprvo, da se razveljavi čl. 11 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934, s katerim je naš zadružni pokret najtežje in najkrivič-neje prizadet;
d)	da se razveljavi uredba ministrskega sveta od 1. avgusta 1934, s katero je ukinjen čl. 79 zakona o zadrugah drž. uslužbencev, in da se ta člen zakona zopet oživotvori, vse pristojne državne oblasti pa da se pouče glede na njegovo pravilno izvajanje.
4.	Da so glede zadrug drž. uslužbencev, njihove Zveze in njihovih podjetij ne izvaja zakon o obrtih.
5.	Da se spremeni čl. 264 zakona o uradnikih in čl. 253 zakona o drž. prometnem osebju tako, da se za zahtevke zadrug drž. uslužbencev more drž. uslužbencem - zadrugarjem staviti prepoved do 50 % njihovih prejemkov (razen rodbinske draginjske doklade), in to ali sodnim potom ali po njihovem prostovoljnem pristanku ali pa po predpisih čl. 56 točka 6 in 7 zakona o zadrugah drž. uslužbencev.
6.	Da se glede zahtevkov zadrug od dnevničarjev v službi države izvaja čl. 264 uradniškega zakona, odnosno čl. 253 zakona o drž. prometnem osebju, tako da so more odtegniti od njihove nagrade 30 %.
7.	Da se zadruge drž. uslužbencev oprostijo plačevanja poštnine v medsebojnem prometu, v prometu med zadrugami im Zvezo ter med Zvezo in državnimi oblastmi.
8.	Da se v cilju olajšanja stanovanjske krize dviga gradbene delavnosti in uspešnejšega dela stanovanjskih zadrug drž. uslužbencev ustvari zakonita možnost delitve stanovanjskih zgradb ne samo vertikalno, temveč tudi horizontalno.
II.
Skupščina Zveze 'konstatira, da je zadružni pokret državnih uslužbencev zasnovan na pravih zadružnih načelih in zato želi tudi v teh, za državne uslužbence težkih prjlikah, navajati svoje zadrugarje, da iščejo sredstev za zboljšanje svojega materialnega položaja prvenstveno v zadružni samopomoči, ker je vsaka pomoč z (druge strani le začasna in se nanjo ne more osloniti noben soliden zadružni pokret. Skupščina nadalje konstatira, da je zvestoba zadrugarjev napram zadrugi kakor tudi zadrug napram Zvezi in njenim podjetjem bitne važnosti za dograditev zadružnega pokreta državnih uslužbencev, zlasti še nabavljalne-ga, in da je samo po tej poti mogoče ustvariti višjo obliko potrošnega zadružništva, t. j. da se preide na lastno proizvodnjo. Vsled tega skupščina soglasno odločuje, da se vse zadruge pozovejo:
1.	Da posvečajo največjo pažnjo zbiranju lastnih sredstev v vseh oblikah (deleži, fondi, stalna, navadna an dečja štednja, garancijske vloge itd.), ker je to najboljša pot za ustvarjanje zdravih, samostojnih in življenja sposobnih zadrug.
2.	Da vse zadruge državnih uslužbencev v istem kraju (nabavljalme, kreditneV in proizvajalne) stopijo v najtesnejše sodelovanje, da bi z združenimi silami druga drugi olajšala ostvarjanje stavljenih zadružnih ciljev.
3.	Da zadruge razvijejo najživah-nejšo propagando za zbiranje novih članov in za zadružno vzgojo svojih zadrugarjev. Zadrugam so priporoča, da v ta namen sklicujejo sestanke in konference, prirejajo predavanja, zabave itd., zlasti pa, da posvečajo največjo pažnjo širjenju zadružnega tiska in publikacij Zveze. Pri tem važnem poslu je potrebno najiskrenejše in najpopolnejše sodelovanje vsakega za-drugarja, vseh zadrug in Zveze, da bi se ta naloga čim prej in čim popolneje ostvarila. Brez sistematske propagande naš zadružni pokret ne more doseči stavljenega cilja: da v svoj krog združi vse državne in samoupravne uslužbence, a brez sistematske zadružne vzgoje vseh naših zadrugarjev ne moremo izpolniti one socialne naloge, ki je stavljena našemu zadružnemu gibanju.
Nakazovalno pravo bana
I. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1910.
Že v štev. 22 in 23 lanskega letnika smo se na kratko dotaknili pojma in funkcij, pravic in odgovornosti bana kot nakazovalca.
Nakazovalno pravo pa ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled. Po banovinskem, budžetu se javlja ban kot izvrševalec banovinskega budžeta, po državnem budžetu pa kot nakazovalec I. stopnje za banske kredite.
Da ugotovimo dejanski pravni položaj. bana pri izvrševanju banovinskega proračuna in drž. kreditov, si moramo biti predvsem na jasnem, v čem obstoji izvrševanje budžeta in budžetskih kreditov.
Izvrševanje budžeta obsega:	1.
nakazovanje dohodkov• in izdatkov, 2. izvrševanje nakazil ali blagajniško poslovanje, 3, zapb sovanje nakazil ali knjigovodstveno poslovanje.
Glede državnih dohodkov ima prvo in zadnjo besedo finančni minister.
Za vsako izplačilo izdatka iz državne blagajne je potrebno dvoje: 1. da postoji novčana obveza države na-
sproti tretji osebi, 2. da se izplačilo vrši po določenih formalnostih, ki jih predpisujejo budžet in drugi zakoni.
Te formalnosti so sledeče: a) angažiranje kreditov, b) konstatacija in likvidacija, c) izstavitev plačilnega naloga, d) izplačilo denarne obveznosti.
Prve tri formalnosti posegajo v delokrog višjih administrativnih organov, tako zvanih nakazovalcev, poslednja pa v področje računodajnika.
Angažiranje kreditov je akt, s katerim se ustvarja denarna obveznost države nasproti tretji osebi. Med vsemi zakonskimi formalnostmi je brez dvoma ta najvažnejša. Za angažiranje kreditov 'so pooblaščeni ministri in šefi samostojnih uprav. Ti izdajajo upravne akte, s katerimi angažirajo kredite za potrebe njihovih resortov.
Ministri in šefi samostojnih uprav so nakazovale! I. stopnje. Ti morejo svoje nakazovalno pravo prenesti (delegirati) deloma na svoje podrejene organe. Na ta način pooblaščeni naka-zovalci se zovejo nakazovale! II. stopnje.
Čim je blago dobavljeno ali delo izvršeno, se mora po pravilu ugotoviti
komisijskim potom njegova količina in kakovost. Ta ugotovitev se zove akt konstatacije in likvidacije, ki je hkrati predpogoj za izvršitev izplačila. Zapisnik o poteku tega akta imenuj eri mo prevzemni zapisnik. Blagajna, kateri se dostavi plačilni nalog v izplačilo, bi morala pred izplačilom b r e z -p o g o j n o zahtevati akt o definitivni konstataciji in likvidaciji obveznosti.
Izplačila denarnih obveznosti se vrše s plačilnimi nalogi. Plačilni nalog je conditio sine qua non za izvršitev izplačila iz drž. blagajne. Brez plačilnega naloga ni izplačila.
Nakazovalci, ki vrše angažiranje kreditov, so pooblaščeni tudi za izdajanje plačilnih nalogov.
Ministri in Šefi samostojnih uprav izvajajo svoje nakazovalno pravo, t. j. pravo angažiranja in Izdajanja plačilnih nalovgov, iz samega budžetskega zakona. Zato jih zovemo tudi primarne ali originarne nakazovalce. Ministrom podrejeni so nakazovalci II. st. Ti angažujejo kredite in izdajajo plačilne naloge na podstavi pooblastila, ki so ga prejeli od pristojnega mini-, stra. Imenujejo' se tudi sekundarni ali delegirani nakazovalci.
Plačilne naloge, katere izdajajo nakazovalci I. stopnje, nazivamo naredbe za izplačilo, plačilne naloge nakazovalce v II. stopnje pa plačijne naloge v ožjem smislu besede.
Plačilni nalog ima za posledico eventualno pritožbo upravičenca, če misli, da je z njim oškodovano njegovo materijalno pravo, ali pa odgovornost nakaz oval c a, če je z njim prekršil budžet in zakon. ,	jr, -
Nastane vprašanje: Kakšne posle vrši ban po banovinskem in kakšne po državnem budžetu?
Na podstavi § 30 zak. o banski upravi izvršuje ban banovinski proračun. Izvrševanje budžeta obsega —videli smo — vsa nakazovalna, blagajniška in knjigovodstvena opravila. Ban združuje po tem takem v svoji osebi nakazovalno, blagajniško in računsko oblast. Nakazovalno oblast izvršuje ban sam ali pa po svojih podrejenih organih; računske in blagajniške posle pa opravlja finančni (VII) oddelek banske uprave. (§ 14 zak. o banski upravi.)
Ban je po državnem budžetu na-kazovalec I. stopnje za banske kredite. Državni krediti so različni: redni, izredni, naknadni in rezervni. Redne kredite ločimo v centralne kredite in banske kredite. Banske kredite imajo ta-le ministrstva: za notranje zadeve, za gr.adbe, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo, za soc. politiko in narodno zdravje (razvem bolnic in nekaterih socijalnih ustanov, k: imajo lastne anekse).
Centralne feredite imajo zlasti: minister pravde, minister prosvete, minister za notranje zadeve, minister vojske in mornarice, prometno mini-
strstvo (kolikor nima lastnega aneksa) in minister ;za fizično vzgoja naroda.
Nakazovalna oblast bana pri izvrševanju banskih kreditov drž. budžeta pa ni tako obširna, kakor pri izvrševanju banovinskega budžeta. Po banovinskem budžetu združuje ban v svoji osebi trojno oblast (nakazovalno, blagajniško in računsko), le da zadnji dve oblasti ne more izvrševati sam (marveč fin. oddelek banske uprave), ker sta nezdružljivi z osebo nakazo-valca (§ 56 zak. o drž. rač.).
Po državnem budžetu pripada banu le nakazovalna pravica, ne da bi imel pri tem kako ingerenco na blagajniško- in računsko poslovanje. To poslovanje vrši deloma finančna uprava (fin. direkcija in davčne uprave) deloma poštna hranilnica.
Ali je ban pri izvrševanju centralnih kreditov nakazovalce I. ali H. st.?
Ministrstvo za finance je v nekem konkretnem primeru odločilo, da je smatrati bana pri izvrševanju centralnih kreditov za nakazovalca I. stopnje. Njegovo nakazovalno pravo je po mnenju fin. ministrstva regulirano z obstoječimi zakonskimi predpisi, uredbami in (pravilniki ih dopolnjeno oziroma spremenjeno s pooblastilom št. 79.560/30. Ministrstvo pa ne pove, katere zakonske predpise, pravilnike in Uredbe je imelo v mislih.
Pooblastilo št. 179.560/30 odreja glede bana sledeče: bani morejo odobravati pogodbe o nabavkah in dela v režiji do zneska 500.000 Din, po vseh poslih, glede katerih imajo pravo odločevanja. Do te vsote morejo odobravati pogodbe v največ enoletnem zakupu poslopij. Bani morejo odobravati pogodbe o prodaji drž. imovine, razbremenitve neuporabljivih premič-, nin), inventarja, orodja, materijala itd., katerih vrednost ne presega vsote Din ' 100.000, kakor tudi razbremenitve ne-; premičnin, če njihov letni donos ne presega znestka iOO.OOO Din. Bani morejo izjemno odobravati tudi pogodbe glede prodaje drv ob rednem sekanju v državnih gozdih po pridobitnem načrtu in potom licitacij do vrednosti
250.000	Din, izvzemši režijsko poslovanje.
Prvotno pooblastilo (št. 79.560/30) da smejo bani odobravati pogodbe o nabavkah in, dela v režiji do vsote
500.000	Din je bilo z raznimi finančnimi zakoni (poslednji za 1. 1934/35, § 72, toč. 1) spremenjeno toliko, da smejo bani odobravati omenjene pogodbe samo v mejah 61. 95. g) zak. o drž. rač.
Pooblastila so dVojna: 1. primarna ali originarna, 2. sekundarna ali delegirana. Primarna pooblastila imajo svoj izvor v samem budžetslkem zakonu, sekundarna pooblastila dajejo nakazovalci I. stopnje svojim podrejenim organom (načelnikom oddelkov, ustanov itd.). Sekundarna pooblastila so izvršilnega (eksekutivnega) značaja. Nakazovalec II. stopnje je namreč samo izvrševalec naredb nakazovalca-
I. stopnje in svoje nakazovalne pravice ne more in ne sme prenesti na nikogar drugega. Pooblastilo št. 79.560 1930 je izdal finančni minister na predlog min. za prosveto, min. za notranje zadeve, min. za gradbe, min. poljoprivrede, min. trgovine in industrije in min. za šume in rude. To pooblastilo torej ni primarno ali originarno, ker nima svojega izvora direktno v budž. zakonu, marveč je osnovano na pooblastilu posameznih ministrov, oz. finančnega ministra. Pooblastilo je sekundarnega ali delegiranega značaja. Sekundarna pooblastila so pa vezana — kakor smo videli — na osebo, nakazovalca II. stopnje.
Ban bi moral biti po tem takem pri izvrševanju centralnih kreditov državnega budžeta nakazovalec II. stop-nj e.
Če na kratko povzamemo, kar smo skušali dokazati, pridemo do sledečega zaključka: ban je izvrševalec banovinskega budžeta. V tej lastnosti združuje v svoji osebi nakazovalno, blagajniško in računsko oblast. Dejansko izvršuje le nakazovalno oblast. Po državnih kreditih se javlja ban v dvojni lastnosti: Kot nakazovalec I. stopnje po banskih kreditih in kot nakazovalec II. stopnje po centralnih kreditih.
(Dalje prihodnjič.)
Gibanje dalmatieskili upokojencev
Poročali smo že, da se je konec februarja ustanovilo v Splitu društvo državnih upokojencev za ozemlje primorske banovine. V naslednjem objavimo nekaj podatkov o ustanovitvi tega najnovejšega upokojenškega društva, ki se je pridružilo organizacijam državnih upokojencev v ostalih banovinah. Od teh živahno delujejo razen ljubljanskega društva naslednje banovinske organizacije:	v Zagrebu za
savsko banovino, v Somboru za donavsko banovino, v Banji Luki za vr-baslko banovino, v Sarajevu za drinsko banovino. Ustanovljena so bila tudi društva upokojencev v zetski in vardarski banovini (Peč oz. Skoplje), vendar nam o njihovem delovanju konkretni podatki niso znani.
Na ustanovnem občnem zboru splitskega društva državnih upokojencev, ki se je vršil 27. februarja t. 1., (točne podatke smo prejeli šele nedavno; op. ur.) je bil1 izvoljen za predsednika g. Lavoslav Golf, pod-namestnik v p., za podpredsednika pa g. Klaudij Barbeti, za svoje glasilo je novo ustanovljeno »Udruženje drž'avnih penzionera primorske banovine« izbralo zagrebški list »Penzioner«.
Na zborovanju je bila sprejeta tudi daljša resolucija, katero v naslednjem objavljamo:
»Ker se že itak prežalostno gmotno stanje državnih upokojencev, upokojenk, vdov in sirot zmkom bolj poslabšuje zaradi zniža vanj a pokojninskih prejemkov oz. vsled nalaganja novih bremen (kuluk, prispevek za pokojninski sklad, dopolnilni davek, znižavanje in odvzemanje drag. doklad), tako da današnji standard velikega dela naših upokojencev — zlasti staroupokojenoev — ne dosega niti eksistenčnega minima, in ker so vse druge moderne države poskrbele za svoje .upokojence z izenačenjem pokojninskih prejemkov s prejemki aktivnih državnih uslužbencev, je nujna potreba, da se tudi v naši državi prične z že davno zahtevano in pričako-■vano, času primerno ureditvijo polo-
žaja drž. upokojencev s tem, da se izvedejo najnujnejše reforme, in to zlasti:
1.	Prepreči naj se nepotrebno povečevanje že itak prevelikega števila drž. upokojencev zaradi predčasnih in nepotrebnih upokojitev drž. uslužbencev (preden izpolnijo 35. leto službe) razen na podlagi disciplinskih razsodb ali posebnih prošenj drž. uslužbencev.
2.	Pokojninski prejemki naj se upokojencu nakažejo hkrati z razrešitvijo od službe in z ustavitvijo akti-vitetnih prejemkov umrlega uslužbenca, tako da se to nakazilo ne izvrši še-le po več mesecih ali celo po preteku celega leta, kakor se to prepo-gostoma dogaja.
3.	Pokojninski prejemki naj se redoma izplačujejo vsakega prvega dne v mesecu v vseh krajih in to ne samo nekaterim, temveč vsem hkrati in na isti način kakor aktivnim uslužbencem.
4.	Hitro naj se izvede izenačenje vseh treh vrst upokojencev (staro-upokojcncev. novih in naj novejših upokojencev), kakor se je to izvršilo že v vseh modernih državah.
5.	Kadar se aktivnim drž. uslužbencem zvišajo prejemki, naj se sorazmerno povišajo tudi prejemki upokojencem, oz. naj ®e pokojninski prejemki sedanjih upokojencev izenačijo s prejemki aktivnih uslužbencev.
6.	Vsem upokojencem naj se priznajo brez omejitve na železnicah in parobrodih iste ugodnosti kakor aktivnim uslužbencem; to more biti za dotične prometne ustanove samo koristno, ne pa v škodo.
7.	Današnji upokojenci naj se oproste plačevanja 5% prispevka za pokojninski sklad, dokler ne bodo njihovi pokojninski prejemki izenačeni s prejemki aktivnih uslužbencev po zakonu od 31. marca 1931.
8.	Vsakemu upokojencu naj se prizna pravica do povrnitve selitvenih stroškov do kraja njegovega stalnega bivališa, katerega si izbere sam, izvzemši primere upokojitve na podlagi disciplinske razsodbe.
Vinko Rupnik, strok, učitelj, Ljubljana:
Maši aieiielji pevci med Bolgari
Turneja Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane po Boglariji od 14. do 29. maja.
»Od Balkana do Triglava naša pesem se glasi, v srcih bratskih mir in sprava, naj Slovan na vek živi!«
Z mislijo, izraženo v tem geslu, se je odpravil Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane v Bolgarijo — v deželo pevcev, deželo vrtov in rož. Doli med brate, tja k Črnemu morju, tja v deželo vrtnic, gori na Sipko z našo' pesmijo, med bolgarski preprosti narod je bil cilj in želja UPZ že dolgo časa. Kakor v filmu dolgem 16 dni, gledamo danes nazaj, gledamo tja doli — v Sofijo, na Šipke — v Črno morje, ogrevajoč se pri tem z mislijo na kulturno in duhovno združenje z Bolgari. Vsa naša pot od Ljubljane-Caribrod-Dragoman-Sofija - Plovdiv - Stara Zagora-Kazanlik-Sli-ven-Burgas-Jambol in nazaj (2800 km) je bila posuta ž rožami in polna izlivov bratskih čuvstev. Rože na prsih in v naročju, rože na oknih vagonov, rože na koncertih in banketih. V Kazanlik smo prišli nekaj dni preden cvete gjul, Loža iz katere pridobivajo rožno olje. Navdušenost okoličanov je bila tolika, da so po več kilometrov naokoli iskali že razcveli gjul samo, da z njim okrase naše mize pri banketu.
j Pa tudi naši slavljenci Milani, ki so ravno praznovali svoje godove v Kazanliku-, so imeli polna naročja cvetja. Bili so to naš voditelj Emil Adamič, ki je vdrugič praznoval svoj god v Bolgariji; naš dirigent Milan Pertot in več tovarišev pevcev.
Mnogo cvetja je bilo tudi pri sprejemih. Nedelja ali delavnik, zgodnja ali pozna ura, na kolodvorih nas je sprejemala velikanska množica zastopstev, obla-stev, pevskih društev, stanovskih organizacij, Junakov itd. Med vihranjem naših in bolgarskih zastav, s katerimi so bili okrašeni vsi kolodvori, so svečano donele himne in gesla. Posebno svečani so bili sprejemi v onih mestih, kjer Jugoslovani še niso nastopali v korporaciji, tako v Kazanliku, Slivnu, Burgasu in Jambolu. V Kazanliku, kamor smo dospeli v ponedeljek 20. maja je bilo na postaji celo zastopstvo vojske; od postaje do hotela pa špalir šolske mladine vseh vrst in oddelkov, za njim navdušeni narod. V Slivnu ista slika izpopolnjena z dvema slavolokoma. Največ naših zastav smo videli tudi po privatnih hišah v Burgasu, največji, naravnost ogromni slavolok pa v Jambolu, kjer smo imeli svoja dva zadnja koncerta. Ob takih prilikah je preprosti narod iskal stika z nami in seveda je po par besedah vzklikal: »Saj se razumemo! Saj govorimo soroden jezik!« itd. Pa tudi naši pevci so spoznali blagozvočnost in mehkobo bratskega jezika v govoru in pesmih. V jeziku je mnogo slovenskih in srbohrvatskih besed in se vsakega Bolgara popolnoma razume, pa bodisi v pogovoru, pri predavanju ali svečanih govorih. Hitro smo se tudi naučili prebirati njihove časopise, oglase,
reklame. Najbolj nazorno je podal sliko obeh narodov metropolit iz Burgasa na banketu s sledečimi besedami: »Začeli ste svoj koncert z molitvijo »Slava Tebje Gospodin, aleluja«. Slava njemu za začetke našega zbližan ja. Eno srce! Ena duša! En jezik! Ena misel! Eno smo vsi! Med nami so samo diplomatske meje, v resnici za nas in vas ni mej! Tebi Bog, pa b® pel slavo ves slovanski narod tedaj, ko bomo kulturno in duhovno tako' združeni, da bo pred nami trepetal ves svet! Slava Tebje Gospodine!«
V Burgasu me nagovori dijak z besedami: »Vaš oče in moj oče sta se vojskovala drug proti drugemu! To bodi pozabljeno! Novi časi naj nastopijo za južne Slovane!« In kdor je videl ta sveti' odsev njegovih oči in to navdušenost, mora verovati v uresničenje velike zamisli duhovnega in kulturnega zbližanja.
Pa tudi časopisje v Bolgariji je zasledovalo našo pot in o tem izdajalo ugodna poročila. Pod zelo značilnim naslovom: »S pesmijo k popolnemu zedinjenju Slovanov na Balkanu!« je prinesla »Večerna Bur-gaška pošta« obširno poročilo naše turneje. Pesem torej naj bo eno izmed močnih sredstev, ki bi zvezala vse Slovane na Balkanu. Donela je pesem, vrela Jz srca čez most med nami in Bolgari, ki ga je začel graditi pokojni naš Viteški Kralj Aleksander L, kakor je rekel na banketu v Burgasu naš voditelj prof. E. Adamič. UPZ je, zavedajoč se svoje naloge, podajal našim bratom jugoslovensko pesem na tak način, da so bili polni navdušenja, saj so pesmi tudi razumeli. Velike zasluge pri vsem tem pa ima dirigent — Milan Pertot.
On je izbral program poln ognja in živahnosti, pa tudi tu pa tam tihih in trpečih akordov. Prestal je svoj krst v bratski državi, kumoval mu je ves bolgarski narod. Miren in dosleden je vodil pevce in pevke na sedmih koncertih in dveh matinejah, miren in tih, tudi ko je pevcem lil po(: od prehude vročine, ki jih je spremljala na celi turneji. Nam pevcem je priraste! k šrcu!
Dvorane so bile povsod rapi odane in v mnogih krajih bi morali imeti dva koncerta. Med poslušalstvom na matinejah so imeli večkrat večino odrasli. Zveza , med zborom in publiko se je stopnjevala od pesmi do pesmi, dokler ni dosegla viška pri Adamičevem »Potrkanem plesu«, kjer se. je vsa dvorana zlila v mogočen akord glasov, dokler ni zbor pesem ponovi. Po tej končni pesmi je vedno izbruhnilo resnično pevsko čuvstvo, resnično Slovanstvo in pela je vsa dvorana ter UPZ »Rodno pesem« in »Hej Slovane«, UPZ pa svoje geslo »Od Balkana do Triglava«. Zelo značilen je bil koncert v vasi Šipka pod zna* nim prelazom, kjer je UPZ nastopil v p0" potnih oblekah in pel bolgarskemu kmetu. Od same.radosti, da razumejo naše pesnm so. nam stiskali reke z ognjevitimi oetnu češ 'bratje smo.
(Dalje prihodnjič-
Obleke kemično čisti, barvo, pH«1''* isi Uka tovarna J O S. R E * ®
9.	Državni upokojenci vobče, vsekakor pa tisti, ki imajo polna službena leta, naj se oproste plačevanja odkupnine za osebno delo za popravila banovinskih in občinskih cest, dokler ne bodo njihovi pokojninski prejemki izenačeni s prejemki aktivnih uslužbencev; če hi se pa to ne izvšilo, naj se odkupnina sorazmerno zniža in naj se nikakor ne odteguje naenkrat — ker to ni nikjer predpisano — temveč naj se razdeli na šest enakih mesečnih obrokov od 1. aprila do 1. septembra vsakega leta, ker more medtem upokojenec tudi umreti in ne bi bilo pravično1, da bi plačal odkupnino tudi za čas, ko ni več pri življenju.
10.' Kot neumestne in nepravične naj se odpravijo vse določbe, s kate-
Državni svet je v svoji splošni seji razpravljal o vprašanju uporabe §10 n. z., glede šolske izobrazbe in ostalih zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za zvanicnisko' službo. Posamezni oddelki državnega sveta so ta zakonski predpis različno uporabljali glede vprašanja, dai-li je z zakonom predvidena dnevničarska ali pripravljalna služba potrebna samo ob postavitvah za zvaničnike' pri tistih osebah, ki imajo samo dva razreda srednje ali njim enake šole, ali pa je taka dnevničarska ali pripravljalna služba potrebna tudi ob postavitvah za zvaničnike pri osebah, ki imajo večjo šolsko izobrazbo, a morda celo šolsko izobrazbo kakršna se zahteva za uradnike.
Državni svet je na splošni seji to vprašanje proučil in ugotovil:
»Po § 10 u. z. se za službo zva-ničnika zahtevata najmanj dva dovršena razreda srednje ali nji enake druge šole, in dve leti neprekinjene in prav dobro ocenjene dnevničarske službe, pod pogojem neposrednega prestopa iz take službe v zvaničniško službo. S to določbo § 10 u. z. se torej zahtevata za službo zvaničnika najmanj dovršena dva razreda srednje ali nji enake druge šole in dve leti dnevničarske ali uradniške pripravljalne službe. Ta zakonski predpis predvideva torej tudi pripravljalno službo poleg šolske izobrazbe najmanj dveh dovršenih razredov srednje šole. Toda v smislu § 45, v zvezi s § 7 u. z. in §§ 12 in 13 istega zakona gre pripravljalna služba pred postavitvijo na zvanja v strokah, za katera se zahteva nepopolna srednja šola, popolna srednja šola in fakultetska izobrazba kakor tudi izobrazba na strokovnih šolah s končnim izpitom, ki so enake tem šolskim izobrazbam. Iz tega sledi, kadar gre za postavitev za zvaivčnika, torej za zvanje, ki je nižje od najniž-
A. Birabeau:
Na počitnicah
Lenivo, pa odlično, kakor je tolikokrat občudovala na slikah slavne filmske zvezdnice, je slonela Roza ob oknu svojega oddelka. Ko je vlak obstal, je skočila dražestno iz voza in ho tria pasti gospodu Lampoisu, ki jo je pričakoval, okoli vratu, toda ta se je naglo in bojazlj.vo umaknil.
»Tod nikar,« ji je prišepnil, »tod me nikar ne objemaj.«
»Zakaj neki ne?« je Roza začudeno in malce razdraženo vprašata.
»Takoj ti razložim... daj da se ljudje nialo porazgube. Pridi, sediva za trenotek v čakalnico.«
»Smešna misel! Do smrti sem utrujena! če mi hočeš kaj povedati, 'mi boš že kesneje doma povedal.«
»Doma!... Doma.. Ubogo dele! Da boš takoj vedela: midva ne moreva skupaj k meni na dom. To sem ti hotel povedati.«
Roza ga je gledala ■ široko odprtimi °čmi in očividno ga ni razumela. Gospod Lampois ji je razlagal:
»Ko mi je družba naročila, naj nadziram kolodvorsko gradnjo v St. Evrepinu senr se zelo razveselil nad tem naročilom, ker se mi je zdelo, da bom mogel preživeti nekaj veselih tednov s teboj v tem lepem Majhnem morskem kopališču, zakaj delo ttb pušča mnogo prostega časa. Niti za trenotek nisem pomislil, da bi moglo pasti m°ji ženi v glavo, da pride za menoj, saj sanja le o modnih kopališčih s kar največ trušča. Zdaj mi je pa pisala, da j0 zapu-Scajo živci in da potrebuje mnogo miru — ■tl°» in sinoči je prispela.«
rimi se upokojencem omejuje pravica glede zaposlitve v državnih, samoupravnih ali privatnih uradih in podjetjih, in naj se jim zaradi te zaposlitve ali drugega njihovega zasebnega zaslužka oz. dohodkov njihovih družin ne zmanjšuje niti ustavlja draginj-ska doklada, niti znižuje pokojnina v imenu neke tako zvane socijalne pravičnosti, Iki ni nič drugega kot očitna — nepravičnost.
11.	Pred vsako spremembo uradniških zakonov in uredb naj se zaslišijo obstoječ© uradniške organizacije, kakor delajo to v drugih modernih državah in naj se take spremembe ne predpisujejo z amendementi v finančnem zakonu, temveč po redni zakonodajni poti.
jega uradniškega zvanja iz § 45 u. z., da je zakonodajalec v določbi § 10 u. z. s tem, da je predvideval tudi uradniško pripravljalno službo brez dvoma imel v mislih samo tisto pripravljalno službo, ki se vrši ipired postavitvijo na uradniško mesto, katero je najbližje zvanju zvaničnika, t. j. pripravljalno službo najnižjih uradniških zvanj, to so pa zvanja v strokah, za katere se zahteva nepopolna srednja šola. A najnižja šolska kvalifikacija, ki ustreza nepopolni srednji šoli m ki se zahteva za najnižje uradniško zvanje, je šolska izobrazba najmanj prvih štirih razredov srednje šole (§ 2 zak. o srednjih šolah). To torej pomeni, da se je tukaj moglo misliti sa.no na pripravljalno službo tistih najnižjih uradniških zvanj, za katere se zahteva najmanj šolska izobrgzba nepopolne srednje šole (§ 2 zak. o srednjih šolah), ki je najbližja izobrazbi za zvaničniško zvanje, t. j. šolska iziorazba štirih razredov nepopolne srednje šole. Za vse ostale osebe po tem takem, ki imajo višjo izobrazbo — več kot štiri razrede srednje ' le, fakulteto ali izobrazbo s končnim izpitom m strokovnih šolah, ki so enake šolskim izobrazbam, katere se zahtevajo za uradniška zvanja - - ni potrebno, da morajo poleg take višje šolske izobrazbe imeti še dve -leti dnevničarske ali uradniško-pnpri'lialn^ službe. Za take osebe z navedeno višjo šolsko izobrazbo z ozirom na značaj službe in poslov, katere opravljajo zvanič-niki, ni potrebna dnevničarska ali uradniško-pripravijalna služba kakršni sta potrebni osebam z navedeno nižjo šolsko izobrazbo, karere bi zaradi take šolske kvalifikacije z opravljanjem dnevničarske ali pripravljalne službe nadoknadile svoio nezadostno šolsko izobrazbo za čim uspešnejše opravljanje zvaničniških poslov. Samo v tem srmsiu se mora razumeti
»Ah, to je pa res velika škoda, dragi! In ze sem se tako strašno veselila, da bom s teboj plavala po morju! Zdaj se bova morala samo na skrivnem sestajati in poiskati si bom morala sobo v hotelu.«
»V hotelu! Ljuba Roza, tukaj v tem gnezdu sta ravno dva hotela, in ta dva sta že dobrih štirinajst dni prenapolnjena, potem je še tovarna, policijska stražnica, jetnišnica, pa niti ne sto hiš. Nikjer ga ni več prostorčka, razumeš! Ribiči so oddali v najem celo svoje skednje in spe na svislih. Vse sem pretaknil, da bi našel zate streho, pa zaman!«
»To je pa res prekrasna! Kaj je storiti?«
»Ubožica, samo en izhod nama preostane, da .se namreč še danes z nočnim vlakom vrneš v Pariz, jaz pa za teboj, takoj ko mi bo mogoče.«
»Ne, in ne!« se je odločno uprla Roza temu predlogu. »Če ni drugače, bom spala v svinjaku, predstavi me ženi za tajnico ali pa stori kar hočeš, jaz ostanem tu!«
»Saj nisi pri pameti, to vendar ne gre!«
»Dragec, zame je to nekaka častna zadeva. Že mesec dni pripovedujem vsem prijateljicam, da si najel zame prelepo v'lo in celo tapete v jedilnici sem jim popisala. Dekleta so kar zelenela od zavisti. Celo Nini, ki je' sicer dobra koza, mi je nevoščljiva. In zdaj naj se vrnem in priznam, da sem si vse izmislila! Nemogoče!«
Gospod Lampois je še enkrat poskušal, da bi pomiril Rozo, pa zaman. Ostala je trdovratna.
»Kaj nimaš tod prav nobeiiih prijateljev, ki bi me vzeli pod streho?«
»Nikogar ne poznam.«
odredba § 10 u. z., ker se iv more niti za trenotek domnevati, da bi oseba z dvema razredoma gimnazije ali s štirimi razredi gimnazije z dvemi leti dnevničarske ali pripravljalne službe bila sposobna za službo zvaničnika, da pa oseba z diplomu fakultete ne bi bila sposobna brez dbev-ničarske, oziroma pripravljalne službe opravljati službo zvaničnika.
Po tem je dnevničarska ali pripravljalna služba pogoj za službo zvaničnika, kadar gre za osebe z najmanjšo šolsko izobrazbo, ki se po zakonu zahteva, nikakor pa nista pogoj za postavitev tistih oseb, ki imajo višjo izobrazbo, ki se v zakonu zahteva kot pogoj morda tudi za naj višja zvanja v državi.
Iz teh razlogov je državni svet v splošni seji dne 27. oktobra 1934. leta (štev. 28.766/34) na podlagi čl. 4 zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih in
»Kdo pa je bil gospod, ki te je pravkar pozdravi!?«
»To je ravnatelj kaznilnice. Saj v kaznilnici vendar ne misliš stanovati!«
»Zakaj pa ne? Če pač ni nikjer drugod nič prostega! Saj mi ravnatelj lahko udobno opremi prazno celica.«
* *
V teh šestih mesecih, odkar je gospod Lampois spozna! in ljubil Rozo, se mu še ni nikdar posrečilo, da bi bil zmagal nasproti nji. Kaznilniški ravnatelj je bil dostopen samec, in ga je ta misel na vso moč zabavala. Poklical je paznike, ki so se od srca nasmejali nad tem domislekom, in že v nekaj urah je bila Rozina celica pripravljena.
Razkošja sicer ni bilo, toda na jetni-ško posteljo so položili mehko žimnico, v kotu je stal čeden umivalnik z omaro/ na mizico so postavili šopek cvetic, pisana preproga je pokrivala tla in udoben naslanjač so pomaknili k oknu. Debelo omrežje je zakrival bel zastorček, ki se je na-lahko zibal v vetru.
Roza je izpraznila kovčke in »i lepo po domače uredila. Bila je zelo srečna in se je smejala gospodu Lampoisu, kateremu vse skupaj ni bilo nič po volji.
»Ne bodi no tako težak,« je dražila Roza svojega prijatelja, sosedje so tod dosti manj nadležni kot po hotelih in kuhinja gospe Margarete, to je nadpazni-kova žena, je pa v resnici odlična. Še nocoj bom pisala Nini...«
* * \
In Roza je pisala:
»Ljuba Nini, nikar mi prehudo ne zameri, da Ti že tako dolgo nisem nič spo-
§ 13 zak. o poslov, redu izdal tole
ODLOČBO.:
O razumevanju § 10 u. z.:
Kot pogoj iz § 10. u. z. se za službo zvaničnika razen šolslke izobrazbe zahteva tudi predvidena dnevničarska ali uradniška pripravljalna služba samo pri postavitvah tistih oseb, ki imajo šolsko izobrazbo nazmanj dveh a največ štirih razredov srednje šole, medtem ko se taka dnevničarska ali uradniška pripravljalna služba ne zahteva ob postavitvah za zvaničnike pri takih osebah, ki imajo šolsko izobrazbo več Ikot štiri razrede srednje šole ali izobrazbo s končnim izpitom na strokovnih šolah, ki so enake šolskim izobrazbam, katere se zahtevajo za uradniška zvanja po §45 v zvezi s § 7 u. z.
ročila. Doslej namreč še nisem imela časa, ker sem bila ves dan zaposlena z urejevanjem moje vile. Je zelo prostorna in toliko sob imam, da res ne vem, kaj naj počnem z njimi. Gospod Lampois me tako strašno ljubi! Razvaja me strahovito! Imam kuharico in pet slug. Z okna uživam najčudovitejši razgled po vši obali. Prelestno je...!«
Štiri dolge strani je tako popisala Roza, in ko je Nini prebrala pisanje, si je mislila:
»Poznam Rozo. Dobro dekle je. Ko ima toliko sob in ne ve, kaj bi z njimi počela, mi bo gotovo rada eno odstopila...«
In Nini je šla na kolodvor in se odpeljala v St. Evrepin.
Trudila se je precej dolgo, preden je našla Rozino »vilo«, toda na vse zadnje je vendarle stala pred njo.
»Sveta nebesa! Reza je v luknji! Saj ni mogoče! Toda tedajci je Nini zagledala skozi zamrežena vrata Rozo, ki ;c sredi med dvema paznikoma stopala po dvorišču. In. glej, tam je pravkar zavil gospod Lampois okrog vogla! Nini mu je stekla naproti:
»Moj Bog!« je razburjena ^ogovorila inženjerja. »Kakšna nesreča! Uboga Poza! Torej tako' se je moralo končati! In kako sem jo zmerom svarila! Saj vem, marsikdaj ji je vrglo prav čedne denarce, kadar je takole ponoči izpraznjevala Mstnice svo--jim prijateljem, ampak na vse zadnje, saj to dela samo za svojega Alberta, ki jo pa v zahvalo premlati...«
Nini je hotela s še več povedati, toda tedajci je gospod Lampois paricrat globoko zajel sapo in nezavesten padel na tla.
O postavitvi za zvaničnike
Važna načelna odločba državnega svete
Vestnik
Nedeljeno uradovanje. Ministrski svet je zaradi hude vročine določil, da se za poletni čas uvede ete bratno uradovanje po vseh osrednjih in oblastnih uradih ter pri ostalih oblast-vih in uradih, kjer to značaj službe dopušča. Nedeljeno uradovanje se vrši od pol 8. do 14. ure, torej šest ur i/n pol. (Popoldne ja dežurna služba od pol 17. do pol 19. ure. — Poletno uradovanje je bilo v nekaterih resor-tih uvedeno že sredi junija, drugod pa šele s 1. julijem. Želeti bi bilo, da ostanejo nedeljene uradne ure tudi za naprej stalno v veljavi.
Zborovanje učiteljstva meščanskih šol. Začetek julija se je vršil redni občni zbor organizacije meščansko-šolskih nastavnikov v Ljubljani, katerega so se udeležili zastopniki in člani iz vse države. Ob ti priliki je bila prirejena tudi velika razstava del učencev meščanskih šol. — O poteku zborovanja in sprejetih sklepih bomo prihodnjič obširneje poročali.
Za redno izplačevanje pokojnin. Kakor izvemo, je agilno »Društvo drž. upokojencev (-enk) v Ljubljani« te dni predložilo dobro utemeljeno predstavko finančnemu ministru g. Dušanu Letici, s katero ga prosi, naj potrebno ukrene, da ne bo več upravičenih pritožb zaradi nerednega izplačevanja pokojnin. V življenskem interesu drž. upokojencev je, da prejemajo svoje itak skromne pokojnine točno in redno na določen dan. — V isti zadevi je društvo po odposlancih posredovalo tudi pri finančnem direktor ju gospodu Avgustu Sedlarju.
Za železničarski dom v Ljubljani. Lastni železničarski dom je eden poglavitnih ciljev ljubljanskega oblastnega odbora UJNŽB. To vprašanje je zadnji čas iznova stopilo v ospredje. Ustanovil se je pri ljubljanskem odboru poseben stavbni odsek za zgraditev tega doma. V -»Glasniku« pa predlaga neki člankar, naj bi vseh 5000 članov ljubljanskega oblastnega odbora jamčilo pri posojilu vsak z
zneskom 10 Din, s čimer bi bilo takoj pol milijona na razpolago za zidanje. Nekaj dohodkov bi se moglo pridobiti s tem. da bi se del potnin in drugih prejemkov društvenih zastopnikov stekal v ta sklad. Tudi naj bi se poskusilo doseči znižanje dajatev osrednjemu odboru z ozirom na zidavo lastnega doma in na to, da je ljubljanski odbor izmed vseh doslej najtočneje odvajal nanj odpadajoče zneske prispevkov. Tudi bi se s prireditvijo železničarske tombole po vzgledu poštarske itd. mogli pridobiti znatni dohodki.
Nameščenje učiteljstva povzroča razne intervencije, razočaranja, solze in gorje. Ni čuda, saj bodo imeli škodo za vse življenje vsi, ki so bili zapostavljeni. Vse to bi izostalo, ako bi se prošnje obravnavale po vrsti, kakor so vložene in konec bi bilo samovolje in protekcij. — Popolnoma enostavno in lahko je biti pravičen. (Uč. Tov.)
Dragin.jski razred upokojencev v inozemstvu. Finančno ministrstvo je v nekem konkretnem primeru pojasnilo, da/ po 1. toč. pojasnila od 23. oktobra 1930, št. 33.511/1 (stran 771 Finans. Zbornika 1930) upokojencem, kj so prejemali pokojnino v naši državi, pa so se kesneje preselili v inozemstvo, pripada osebna draginjska doklada po draginjskem razredu tistega kraja, v katerem so nazadnje prejemali v državi pokojnino in iz katerega so se preselili v inozemstvo. Če je bil ta kraj po njihovem odhodu v inozemstvo uvrščen v višji draginjsiki razred, se morai njim nakazovati osebna doklada nižjega draginjskega razreda. katero so dejansko dobivali ob odhodu iz države.
Svobodna profesija in doklade.
Neki upokojenec je izvrševal brez obrtnega ali drugega oblastvenega dovoljenja kot šušrtiar veterinarsko prakso. Ko je to fin. ministrstvo dognalo, je odločilo, da dotičnemu upokojencu ne pripada draginjska doklada z ozirom na čl. 26 uredbe od 14. marca
1932. št. 11.330/1. To stališče je ministrstvo tako-le utemeljilo: »Z ozirom na dejstvo, da je N. N-u predpisana pridobnina, se isti mora smatrati kot izvrševalec svobodnega pdklica (profesije). Okolnost, da v konkretnem primeru izvrševanje tega poklica ni v soglasju z dotičnimi predpisi, se ne upošteva, ker je ugotovljeno, da N. N. dejansko izvršuje prakso«.
Zbiranje po šolah. O tem mučnem vprašanju so razpravljali tudi na zbo-
rovanju učiteljskega sreskega društva JUU v Celju začetek junija in sprejeli sledeči sklep:	»Navzlic formal-
nim prepovedim zbirk med mladino, se te nemoteno nadaljujejo. Narod, je obubožan ter ne more pri najboljši volji prispevati večini zbirkam, pa naj so tudi najidealnejše zamišljene. Prodaja srečk je postala skoraj prisilna, ker jih učiteljstvo večinoma ne more vnovčiti, jih plačuje samo in je tako obremenjeno z novim davkom.«
tovarna sladkorja producirala letos samo 750 vagonov sladkorja, napram 1500 vagonov v 1. 1933. Vsled tega je nad 1000 delavcev, ki bi sicer dobili delo, ostalo brez posla. Potrošnja sladkorja je v naši državi vedno manjša. Vzrok je v tem, ker je pri nas sladkor predrag. V tovarni stane kg sladkorja 2‘60 Din. Davek znaša na vsak kilogram kockastega sladkorja 8'05 Din, poleg tega pa pride še trošarina. Potrošnja sladkorja je znašala na osebo leta 1928. v Jugoslaviji 8’3 kg in je padla v letu 1932. na 5 kg. V Švici trošijo na osebo 40 kg sladkorja, v Nemčiji 22 kg, v An-
gliji 43 kg itd., pri nas pa le 5 kg. Torej ogromna razlika. Cena sladkorja pri nas ni v nobenem pravem razmerju s kupno močjo prebivalstva. Tak način gospodarstva ne vodi do zboljšanja, marveč ravno obratno do vedno večjega obubožanja širokih plasti naroda. Ako bo šlo tako dalje, kmalu tudi država ne bo pri sladkorju nič zaslužila iz popolnoma enostavnega razloga, ker se ga ne bo nič prodalo, oziroma ga nihče ne bo kupoval. —• Kaže, da smo v gospodarstvu zelo slabi računarji! (»Delavska Pravica«.)
Zadružne vesti
Taksa po tar. post. 33 in zadruge. Nekatere državne blagajne, ki odtegujejo za račun zadrug1 'fdrž. uslužbencev določene zneske od prejemkov svojih uslužbencev, so pričele pri izročitvi odtegljajev zadrugam pobirati priznanično takso v višini pol procenta. To postopanje državnih blagajn, je nezakonito, kar je davčni oddelek finančnega ministrstva že dne 21. dec. 1933, pod št. 104.822 v nekem konkretnem primeru odločil. Iz tega razpisa navajamo v doslovnem prevodu naslednje: »Davčnemu oddelku je javljeno, da nekatere blagajne ob izročitvi pobranih zneskov, ki so bili odtegnjeni od prejemkov državnih uslužbencev za račun Zadruge drž. uslužbencev
Nekaj šolske statistike. Vse šole, od otroških zavetišč, vrtcev in osnovnih šol pa do univerz, obiskuje v Jugoslaviji 825 tisoč 698 moških in 593.952 ženskih učencev. Vsi ti šolski zavodi imajo 34.470 učiteljev oz. profesorjev. Na univerzah poučuje 796 profesorjev, docentov in nastavnikov; od teh je 21 žensk. Na osnovnih šolah je 25.142 učnih moči in sicer 12.455 žensk in 12.688 moških. — V naši banovini je na osnovnih šolah 3818 učiteljev (od teh je 2989 žensk in 1529 moških). Na meščanskih šolah je 276 nastavnikov, od teh 146 žensk in 130 moških, honorarnih nastavnikov je pa 77 žensk in 33 moških, vseh torej skupaj 386. Na gimnazijah so 404 profesorji. Od teh je 343 moških in 61
Nekaj statistike. Iz uradnih objav državnega statističnega urada podajamo nekatere zanimive podatke. — Površina naše države meri 247.542 km2. — Po ljudskem štetju na dan 31. marca 1931 je bilo v državi 13,934.038 prebivalcev, od tega 6,891.627 moških in 7,042.411 žensk. V zadnjih desetih letih, t. j. od 31. jan. 1921 je prebivalstvo narastlo za 1,949,127 prebivalcev, t. j. za 16'3%. Povprečna gostota prebivalstva na km2 znaša 56'3. — Po veri je bilo po zadnjem štetju pravoslavnih 6,785.501	(4870%), katolikov 5,217.848
(37'45%), muslimanov 1,561.166 (H'20%), augsburških protestantov 175.279 (1 26%), Židov 68.405	(0'49%), kalvincev 55.890
(0‘40%), grških in armenskih katolikov 44.671 (0’32%), pripadnikov drugih krščanskih konfesij 16.208 (072%), starokatoli-kov 7273 (0'05%), brez konfesije 1107 oseb (0'01%), drugih veroizpovedi pa 264. — V naši državi je bilo ob zadnjem štetju 140.767 inozemcev. Naših državljanov jo bilo torej 13,793.272. — V našo državo je pristojnih
za nabavo kredita v Beogradu, zahtevajo, naj zadruga plača po tar. post. 33 taksne tarife takso za priznanice, s katerimi potrjujejo prejem tega denarja. Ker je tudi ta zadruga ustanovljena po zakonu o na-bavljalnih zadrugah drž. uslužbencev in zvezi nabavljalnih zadrug, je po členu 77 istega zakona in odločbi finančnega ministrstva štev. 17.801/24 oproščena mimo ostalih tudi takse iz tar. post. 33 taks. tarife za priznanice, katere daje državnim oblast v o m.« — Prednje objavljamo, ker so se tudi pri nas ponekod pojavljali dvomi, kako je ravnati v takih primerih.
žensk. Učiteljišča imajo 113 profesorjev. Od teh je 60 moških in 53 žensk. Na 6 umetniških šolah poučuje 69 učnih moči in sicer 21 žensk in 48 moških. Na 5 gospodinjskih šolah je 30 učiteljev in sicer 25 žensk in 5 moških. Na 4 državnih trgovskih šolah oz. akademijah je 39 profesorjev, na ljubljanski srednje-tehnieni šoli pa je 78 učnih moči, 68 moških in 10 žensk. Na 4 strokovnih obrtnih šolah je 43 učiteljev, na 19 ženskih obrtnih šolah pa 96 učnih moči. — V naši banovini je 45 otroških vrtcev in zavetišč, 843 osnovnih šol, 31 državnih, skupaj pa 40 meščanskih šol in 15 gimnazij. Razen tega je še 7 učiteljišč in mnogo raznih strokovnih učnih zavodov.
98'99% prebivalcev. Največ inozemcev, in sicer 5'28% je v Beogradu, nato v savski banovini, kjer jih je 2'34%, za njo pa v naši banovini, namreč 1'50% inozemcev. — Dravska banovina ima 15.849 km2 površine. Na dan 31. decembra 1932 je bilo 1,164.940 prebivalcev v dravski banovini. Naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji znaša samo 578%, medtem ko kaže savska banovina, kjer je naravni prirastek najvišji, celih 15'59% prirodnega naraščaja.
Potrošnja sladkorja vedno manjša. Vsled velikih sladkornih zalog bo osiješka
Po svetu
Spremembe uradniškega staleža v Avstriji. Število državnega > uslužbenstva v Avstriji, ki se je zadnja leta držalo na isti višini, je začelo v zadnjem času močno naraščati. Tako je vlada v načrtu ra uradniški stalež ustanovila neko »osebno rezervo«, iz katere naj bi se posameznim službenim edinicam po potrebi dodeljevali poedini uslužbenci preko sistemiziranega staleža. Uvedba te personalne rezerve je podobna sličnim ukrepom, kakršne je poznala Avstrija že malo pred vojno. — Skupno število vseh avstrijskih državnih uslužbencev je letos za približno 11.000 na-i raslo. Seveda je med temi 7110 novih pogodbenih uslužbencev, ki prej niso bili izkazani v staležu. Vendar znaša prirastek tudi brez teh pogodbenih nameščencev še zmerom 3690 oseb. Kot utemeljitev za to zvišanje staleža navaja vladno poročilo, da so mnogi izmed njih bili sprejeti v službo samo začasno in dokler traja posebna nujna potreba. To zvišanje osebja pa pomeni seveda občutno obremenitev državnega proračuna. — itevilo avstrijskega državnega uslužbenstva, ki je padlo že na 80.000, je doseglo spet višino 105.000 oseb. Podrobni pregled kaže naslednjo sliko:	pri splošni državni upravi je vseh
uslužbencev letos 74.395 (lani, t. j. 1.1934. pa 68.336), pri monopolih 747 (705), pri državnih zavodih in ustanovah 23.937 (22.900), pri poštni hranilnici 1694 (1535), pri deželnih oblastvih 3274 (—). Pri vseh oblastvih je torej pragmatičnih uslužbencev 97.166, medtem ko jih je bilo lani le 93.476. Na novo je bilo nastavljenih 7110 pogodbenih nameščencev, katerih lanski proračun še ne pozna. Vseh državnih uslužbencev je torej 104.276 nasproti 93.476 v 1. 1934. Začasno s čakalnino upokojenih je letos 2098 uslužbencev, medtem ko jih je bilo lani 1803. — Zvišal se je v glavnem stalež varnostnih uslužbencev, ki so se pomnožili za 2220, tako da jih je vseh 21.191. Tudi pri zvezni armadi znaša zvišanje staleža 3651 oseb, tako da (je vseh nameščencev avstrijske armade 24.874.
Uradniki in občinstvo. Poljski minister za notranje zadeve je s posebno okrožnico izdal podrejenim uradom navodila, kako mora uradništvo opravljati svojo službo in občevati s strankami. Kot glavne smer-
nice postavlja zahtevo, da morajo državni uslužbenci državljanom skušati življenje olajšati, kjer le morejo, ne pa jim prizadevati nepotrebne težave. Izdelala se bodo navodila in predpisi, ki naj odpravijo vse nepotrebne formalnosti v uradnem poslovanju. Državna uprava ima le tedaj ugled in zaslombo med prebivalstvom, kadar je občinstvo prepričano o dobrohotnosti, absolutni pravičnosti in moči državne uprave. Zato se bodo vsi državni uslužbenci, ki občinstvo mučijo z nepotrebnimi in malenkostnimi zavlačevanji, oziroma nepravilnostmi, strogo kaznovali.
Zdravstvo
Zdravljenje s čebulo je med ljudstvom že davno doma; uporabljajo ga zlasti proti bulam, izpahnjenostim, sluzastim vnetjem itd. V ta namen stlačimo lepe in sočne čebule z nekaj soli dobro skupaj, namažemo to kašo na platneno ruto ter jo s flanelo ali ovojem privežemo na mesto, ki nas boli. Obkladek leži par ur, nakar ga nadomestimo z novim. Bolečine menda zelo hitro ponehajo. Na mesta, kjer ni kože, pa obkladkov nikar ne denimo.
V srednjem veku zdravniki niso rabili receptnega papirja, ker je bil preredek in predrag, temveč so ustno povedali lekarnarju, kar so smatrali za potrebno.
Kutine — zdravilno sredstvo. 2e v starih časih so uporabljali kutine kot zdravilno sredstvo. Vsebujejo zlasti mnogo čre-slovinske kisline in pektina. Sodelovanje čreslovinske kisline, ki vleče skupaj, a ne draži, s sestavnimi deli blažečega rastlinskega sluza dela kutine posebno sposobne za zdravljenje vnete sluzne kože želodca in goltanca. Prekuhane kutine ali njih sokove uporabljamo z vodo ali brez vode pri vnetju vrata in pri bronh, katarjih zvezanih s težkočami v prsih. Kutino seme in topla voda nam dasta izboren brezbarven sluz; skuhamo 5 gramov zmečkanih kutinih zrn v osminki litra vode ter užijemo to po jedilnih žlicah, lahko tudi s sleznim sirupom zmešano, pri želodčnih in goltančnih katarjih, pri kašlju, hripavosti itd. Namazani kutini sok lajša in blaži vnetje kože in razpoke ustnice. Posebno v časih pomladanskega in jesenskega prehlajenja nam zdravilna moč kutine prav dobro služi.
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Tovariši!
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v
„NAŠEM GLASU"
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
El
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Prosveta
Narodno gospodarstvo
Učiteljska tiskarna	je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska [	dela od naj preprostejših do najmodernejših i	Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilu- strirane knjige v enobarvnem ah večbarvnem tisku; brošure in ;	knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezkov
Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon šle v. 2312 Račun pošl.hran. i 0.761	
	I
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila tudi ranžijska (do Din 10.000'-) vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek. rač. obrestuje, ako so vezane najmanj na 3 mesece, do 5 %. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
VodinifcGv trg št. 5.
r. e. z o. z.
Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!

Izdaja za konzorcij ,Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.