matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 12 (1293) Čedad, četrtek, 27. marca 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Ob visokem številu prijav k pouku furlanščine Furlani: Dežela je v sozvočju z ljudmi Več kot vsak drugi otrok iz furlanske družine se bo z novim šolskim letom učil furlanščine in v furlanščini. Od vseh vpisanih v vrtce, osnovne in nižje srednje šole v Vid-nu, Gorici in Pordenonu (57.981 otrok) se jih je prijavilo k furlanščini 29.807, če vzamemo v poštev nove vpise jih je 8.970 na 15.157. Najmočnejša je želja prenesti znanje furlanščine na mlade rodove v Videnški pokrajini, kjer je razmerje 7 na 10,7.438 otrok na skupnih 10.717. Toje najbolj jasen odgovor na mučne, ideološko obarvane in kulturno zelo šibke polemike, ki so se mesce vlekle po deželnem (zlasti tržaškem) časopisju, kjer so vidni politični predstavniki, žal tudi iz levega centra, celo trdili, da furlanske manjšine ni. Jasna izbira furlanskih staršev po drugi strani nagrajuje deželno vlado in levosredinsko večino, ki je pokazala ne le odprtost in občutljivost do manjšinske problematike, kar je prišlo do izraza tudi z našim zakonom, a tudi sposobnost interpretirati deželno družbo, njene potrebe in interese, biti v sozvočju s prebivalci, kar je morda še pomembnejše. V časih ko je oddaljenost takoimeno-vane kaste od ljudi, njihovih težav in pričakovanj velika, se je Illyjeva vlada izkazala. Posebno pozornost si zasluži tudi velik interes za šolanje v manjšinskem jeziku. Resje, daje furlanščina že nekaj let nazaj prestopila šolski prag, toda le po sprejetju zakona 482 se je to zanimanje tako razširilo in je ostalo živo, čeprav je bila šola le delno opremljena in pripravljena odgovoriti na pričakovanja družin. Od m deželni zakon za Furlane, ki urejuje še zlasti področje šolstva, pristop do pouka in vprašanje usposabljen-ja učnega osebja. V naši deželi pa seje neizpodbitno uveljavilo prepričanje, da manjšinski jezik predstavlja obogatitev in širi obzorja. To konec koncev potrjuje tudi uspeh dvojezične šole v Špetru in slovenske šole v Romjanu. (jn) 1 Na predstavitvi prave, ki jih je zbrala Luisa Battistig, ilustrirala pa Luisa Tomasetig “Ta par počivale” v Sauodnji Drobne in lepe bukuca so predstavili v sriedo 19. marca Življ enj e naših kimetu j e bluo nimar težkuo. Včasih so le par nogah hodil an vse nosil na ramanah. Njive an sanožeta pa so ble vičkrat še kakuo deleč od vasi. Zatuo je biu vas naš sviet prepreden s počivali. Vsak je viedu, kje so an kje se ustavt, če je imeu potrie-bo opriet košo, al žbrinčo, fažino darvi al pa brieme sena za se nomalo odpočit. Ta par počivale se je srečalo skor nimar kajšnega človie- ka za se poguorit an se kiek poviedat. An “Ta par počivale" so tudi drobne an lepe bukuca, ki so jih v sriedo 19. marca prežental, predstavili v sa-uojnski šuoli. Notarje Luisa Battistig zbrala malomanj dvajst prave, adne buj duge adne zlo kratke, ki so jih ji poviedal ljudje iz Matajura, Mašere an Lozca. Z liepimi ilustracijami jih je oboga-tiela pa Luisa Tomasetig. beri na strani 3 Film Video Monitor 2008 _ Poseben večer CIVIDALE / ČEDAD GLEDALIŠČE/TEATRO RISTORI petek / venerdì 28.03.2008 ob / ore 20.45 mala apokalipsa režija / regia Alvaro Petricig Kulturno društvo Ivan Trinko _ Študijski center Neoiža _ Kinoatelje y La guida verrà presentata venerdì 28 marzo a Clodig Undici itinerari della memoria “Sentieri di pace” è una guida “sui passi della Grande Guerra tra Natisone e Isonzo” realizzata dalla Pro loco Nediške doline e dall’associazione Don Eugenio Bianchini nell’ambito del progetto Interreg 3 A Italia-Slovenia e verrà presentata venerdì 28 febbraio alle ore 18.30 nella Sala blu del municipio di Grimacco. La guida è stata pubblicata anche in inglese, tedesco e sloveno e propone 11 itinerari a piedi, a cavallo e in mountain bike che conducono il visitatore attraverso i punti più significativi delle Valli del Natisone, legati alle tragiche vicende della prima guerra mondiale ed interessanti dal punto di vista naturalistico e culturale, dallo Judrio a Ca-stelmonte e al Kolovrat, passando per Topolò, il Matajur e Montefosca fino sulla Kra-guonca. All’incontro di Clodig, a cui sono state invitate anche le associazioni turistico-cul-turali e sportive delle valli del Natisone prenderà parte anche l’assessore regionale alle relazioni internazionali Franco Iacop, accompagnato da un funzionario regionale che illustrerà i nuovi bandi e progetti europei dell’Obiettivo 3. SENTIERI DI PACE “Terra di castagne”, convegno finale Verso la conclusione il progetto europeo del Comune di Stregna r Tesini: “Siete ima porzione di qualità della realtà regionale” C’è la sensazione di un dialogo continuo, con l’istituzione che rappresenta ma anche con la stessa persona, quando si incontra Alessandro Tesini, presidente del consiglio regionale uscente, in queste settimane candidato del Partito democratico in cerca della riconferma. Così è successo giovedì 20 marzo quando Tesini si è confrontato, nella sede dell’Istituto di cultura slovena a S. Pietro al Natisone, con i rappresentanti delle associazioni slovene attive in Benecia. segue a pagina 8 1 V petek 4. aprila bodo ob 20.30 gostovali v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Trbižu Ljubljanski madrigalisti. Prireditelja sta Občina Trbiž in Slovensko kulturno središče Planika Si terrà sabato 29 marzo nell’ex scuola elementare di Tribil superiore il convegno conclusivo del progetto tran-sfrontaliero “Terra di castagne - Prostor kostanja”, che ha avuto come capofila il Comune di Stregna. I lavori inizieranno alle 10 con la presentazione del progetto dal parte dell’am-ministrazione comunale. Seguiranno interventi di rappresentanti dell’Università di Udine (Interventi di lotta al cancro del castagno), dell’Ente forestale sloveno (Esperienze e scambio di conoscenze sul castagno), della Provincia di Udine (Interventi di potatura e addestramento operatori), della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori (Coordinamento attività e pulizia castagneti), della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio (Promozione territoriale) e del Comune di Kanal ob Soči (Collaborazione e nuove idee progetto). Nel pomeriggio prenderà la parola Carlo Chiarani della Cooperativa Castanicoltori del Trentino Alto Adige, seguiranno la proiezione del video “Terra di castagne” e le conclusioni. Per informazioni ci si può rivolgere alla Kmečka zveza di Cividale (tel. 0432.703119). Četrtek, 27. marca 2008 2 15. marca slovesna otvoritev nove intermodalne infrastrukture Nova železniška postaja velika pridobitev za Čedad Sredi marca so slovesno otvorili prenovljeno železniško postajo v Čedadu, ki zamenja oz. dopolnjuje postajo iz daljnega leta 1886. Po sto dvajsetih letih je tako ponovno oživela stara proga Videm-Čedad, ki jo je Dežela odkupila pred dvema letoma. Z januarjem je Dežela preko podjetja “Società ferroviaria Udine-Ci-vidale” prevzela tudi dejansko upravljanje 16 kilometrov dolge proge, ki povezuje Videm in Čedad v slabih četrt ure. Zanimanje za tovrstno povezavo obstaja, saj je v prvih letošnjih mesecih potniški promet narasel za preko tri odstotke. Nova postaja predstavlja obenem zametek kompleksnega inter-modalnega središča, ki bo povezoval avtobusni javni promet z železniškim. Novo gradbišče bo začelo z delom še pred poletjem. Obnovitvena dela so vredna pet milijonov evrov. Rezultat je obsežna struktura na dveh etažah za skupnih približno petsto kvadratnih metrov površine. V pritličju so nameščeni prodajalna vozovnic, čakalnica ter seveda pisarne za osebje in tehnološka centrala, ki upravlja postajališče. Prvo Nova postaja v Čedadu nadstropje pa bo v celoti na voljo za pobude javnega značaja in torej na razpolago mestni skupnosti. Prekvalificiranje čedaj-ske železniške postaje predstavlja pomembno pridobitev tudi za urbanistični ustroj mestnega območj a, saj je bil odpravljen železniški prehod v ulici Fora-mitti. S tem se območje stare cementarne tesneje poveže s starim mestnim jedrom. V ta namen se že snuje razvojni načrt, pri katerem sodelujeta Občina in Čedajska banka ob napovedani pomoči in sodelovanju a K. Dežele. Na otvoritveni slovesnosti je bil posebej poudarjen pomen obnovljene proge in njenih infrastruktur. V kratkem bo stekel postopek za določitev zakupnika upravljanja celotnega javnega potniškega prometa v FJK. Illyjeva uprava se je odločila za enotnega upravitelja, ki bo upravljal potniški promet na cestah, na tračnicah in po morju. Ta odločitev naj bi privedla do boljšega usklajevanja urnikov, cen in sinergij med raznimi oblikami potniškega prometa. (I.G.) Pismo iz Rima Stojan Spetič 3 Ena izmed tem, ki simbolično predstavlja srž volilne kampanje, je gotovo usoda italijanske državne letalske družbe Alitalia, kije na robu bankrota in jo že dalj časa skušajo prodati tujim kupcem, a brez velikega uspeha. Pravzaprav sta se tokrat kupca vendarle našla: že povezani francoska Air France in nizozemska KLM. Ker pravzaprav rešujeta podjetje, ki je na robu nelikvidnosti, ponujata AF in KLM le dokapitalizacijo, od Italije pa zahtevata, naj prepreči odškodninsko tožbo zaradi spremembe namembnosti mednarodnega milanskega letališča pri Malpensi, ki bi ga prepustili nizkocenovnim družbam in notranjim progam. Dve mednarodni vozlišči sta namreč za Italijo odločno preveč. Malpenso so zgradili po meri podjetnikom iz severa, upravljajo jo privatniki, a le stežka opravlja svojo nalogo. Spominjam se, kako sem po Milanu iskal železniško postajo, od koder je vlak vozil do Malpense dobro uro. Zvečer so polet zaradi megle odpovedali, da sem moral iskati prenočišče. Hotelov v neposredni bližini letališča ni bilo in na stotine potnikov je, kakor jaz, iskalo prazno gostišče v okolici. Našel sem ga, a je bilo precej daleč, da sem moral zjutraj spet naročiti taksi, da nisem zamudil poleta. Malpenso so takoj vzeli v bran lom-bardijski guverner Formigoni in Bos-sijeva severna liga, češ da se Milanu nekaj odvzema na rovaš nenasitnega Rima. Res pa je, da je Fiumicino, kljub tradicionalni italijanski neorganiziranosti, še vedno boljše mednarodno letališče, ki to vlogo opravlja za celo Sredozemlje. Francozi in Nizozemci upajo na razdelitev nalog od Amsterdama do Rima. Silvio Berlusconi je medtem zadevo zagrabil in izkoristil za lastno promocijo. Obljubil je, da bo pred volitvami zbral okrog sebe italijanske podjetnike, ki bi kupili Alitalio in jo rešili pred lakomnimi tujci. Čemu tega ni storil poprej, seveda ne pove. Tudi ne pove, zakaj ni svoj čas pomagal italijanski navezi, ki jo je vodila privatna družba Air One. Najbrž zato, ker so bili v ozadju tudi Nemci. Vprašati bi se morali, ali ni že napočil čas, ko bi morali vse evropske letalske družbe združiti, da bi prihranili na stroških in racionalizirali sistem zračnih povezav. Razcepljenost je predraga, da bi jo še naprej trpeli v svetu, kjer se vsem nekam mudi. Slovenija bo s prvim julijem uvedla vinjete za cestnino Prizor na slovenskih avtocestah Vlada je potrdila načrt uvedbe nalepk-vinjet (podobno kot že velja v Avstriji) za cestninjenje na slovenskih avtocestah. Vinjete bodo po načrtih stopile v veljavo s 1. julijem in veljale za osebne avtomobile, medtem ko bodo tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja ostala na obstoječem sistemu. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne pa 35 evrov. Minister za promet Radovan Žerjav je povedal, da vlada uvaja tudi dodatno letno vinjeto za motorna kolesa. Njena cena bo 22,50 evra. Po ocenah prometnega ministra gre za izredno privlačne, ugodne cene, s katerimi želijo pritegniti kar največ avtomobilistov in motoristov, da bodo v čim večji meri uporabljali avtoceste. “S tem želimo vplivati na varnost vseh udeležencev v cestnem prometu,” je dejal. Minister je povedal, da so vinjete začasna rešitev, ki bo veljala do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja. Z vinjetami, ki bodo uvedene na vseh avtocestah in hitrih cestah, bo obremenitev za domače uporabnike manjša, obsežen tranzit tujih vozil pa bo bolj obremenjen. Medtem ko bodo letne vinjete vezane na koledarsko leto, to za polletne vinjete ne bo veljalo; te bodo veljale šest mesecev od nakupa vinjete. Skladno z načrtom bodo tako vinjete v uporabi v drugi polovici letošnjega leta, tako da bodo letos v obtoku samo polletne vinjete. Zaradi uvedbe vinjet v prehodnem obdobju se je vlada odločila, da se bo zdaj v minimalni različici gradila samo ena cestninska postaja, in sicer v Dragutincih. S tem bo vlada prihranila dodatnih približno 13 milijonov evrov. Na obstoječih cestninskih postajah bodo najprej dvignili rampe in omejili hitrost vožnje. “Nato pa predvidevamo, da se bodo otoki, ki so v sredini, odstranili. To naj bi naredili do 15. septembra letos,” je zatrdil minister za promet in dodal, da se bo hitrost prometa ob cestninskih postajah s tem bistveno povečala. ABC steze, ki se z uvedbo vinjet sproščajo, bi lahko učinkovito uporabili za tovorna vozila. To možnost na vladi preučujejo. Sprva bo uporabo vinjet nadzorovala policija, vzporedno pa bo potekalo izobraževanje ljudi, ki so zdaj zaposleni na Družbi za avtoceste v RS in pobirajo cestnino. Vlada vinjete uvaja za prehodno obdobje, in sicer do uvedbe cestninjenja v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo. Po načrtih bo za tovorna vozila nad 3,5 tone tovrstno cestninjenje uvedeno do avgusta 2009, za vsa ostala vozila pa do konca leta 2010. Vsi pa se ne strinjajo s takšno odločitvijo vlade. Pahorjevi socialni demokrati po proučitvi argumentov za in proti uvedbi vinjet menijo, da za tako kratek rok uvajanje vinjet ni optimalna rešitev. “Zdi se, da želi vlada z uvedbo vinjet prikriti obljube o uvedbi satelitskega sistema cestninjenja, ki jih je izrekla ob zamenjavi ministra. V LDS menijo, da so vinjete zastarel sistem, ki ga zaradi nepravičnosti odsvetuje tudi EU. Posledice uvedbe vinjete bodo katastrofalne, žal pa se jih bomo zavedali šele po volitvah, ko bo resna škoda že narejena, (r.p.) Scompaiono i caselli, arrivano le “vignette” Dal 1 luglio... vignette La Slovenia ha deciso e dal primo luglio scatta un nuovo sistema di pagamento dei pedaggi autostradali su modello austriaco, le cosiddette “vignette” o autoadesivi da applicare sul parabrezza. Scompaiono così i caselli autostradali, ma il costo è davvero elevatissimo: 55 euro per un anno, 35 euro per sei mesi. Non sono per ora previsti ticket occasionali per il transito o per i visitatori. La Croazia ha già reagito paventando danni al turismo estivo. E' quasi pareggio Il sondaggio pubblicato lunedì 24 marzo da POP TV evidenzia per socialdemocratici (SD) e democratici (SDS) un sostanziale pareggio. E’ in vantaggio il partito di Borut Pahor attestato sul 23,3%, mentre i democratici di Janša si fermano al 21,9%. Al terzo posto si colloca il partito Zares con 8%, al quarto con 6,9% la LDS, 6,8% i nazionalisti di SNS, Desus 2,9%, SLS 2,7% ed infine con appena l'l,4% Nova Slovenija. Il sondaggio, condotto dall'agenzia Ninamedia, ha misurato anche il consenso di cui gode il governo: negativo per la maggioranza degli interpellati, 52,5%, positivo invece per il 40,5%. Tra i politici più apprezzati c'è il presidente Danilo Turk, seguito da Janez Potočnik, commissario dell’UE, dal sindaco di Lubiana Jankovič e dal presidente dei socialdemocratici Borut Pahor. Al quinto posto il primo esponente del governo, Gregor Virant, ministro della Funzione pubblica. Danni da risarcire Il ministro della giustizia Lovro Šturm ha presentato la settimana scorsa una bozza di disegno di legge sul risarcimento dei danni subiti nella seconda guerra mondiale. Contrari al disegno di legge solo il partito Zares ed il partito nazionale di Jelinčič (SNS) secondo cui il disegno di legge “modifica i fatti storici”. Secondo le stime dello stesso ministro Šturm saranno da 100 a 150 mila le domande di risarcimento presentate dagli aventi diritto per un importo di 600 milio- ni di euro circa. Danni di guerra vengono considerati tutti i tipi di danno provocati su beni mobili ed immobili nonché il mancato profitto. Potranno fare richiesta di risarcimento i cittadini sloveni che nel 1945 erano cittadinijugoslavi ed i loro eredi. Cinque candeline A Capodistria si sono succeduti la settimana scorsa diversi avvenimenti per celebrare i 5 anni di attività dell'Università del Litorale -Univerza na Primorskem. La celebrazione solenne si è te- nuta venerdì 21 alla presenza del presidente della repubblica Danilo Turk. Il discorso ufficiale è stato pronunciato dallo scrittore sloveno di Trieste Boris Pahor. Terme a Tolmino? Una società immobiliare di Lubiana si è rivolta al Comune di Tolmino con un progetto del valore di 300 milioni di euro per la realizzazione di un centro termale. Il Comune attende ulteriori e più dettagliate informazioni. Ha invece autorizzato già l’anno scorso la realizzazione di un Centro benessere per il quale è previsto un investimento di 33 milioni di euro. Kultura ka, ki se vsako lieto ponavljajo 25. aprila an s sejmam Svetega Louranca v Matajure, kjer so lansko an predlansko lieto ponudili judem par-ložnost iti hodit po stazi, kjer teče precesija an s katero je povezanih puno naših prave. Tiste, ki jih je zbrala Luisa an so sada paršle na dan v bu-kucah. Tala iniciativa Pot prave je zbudila velik interes, je par-klicala v Matajur puno ljudi tudi iz drugih dežel. V enem samem dnevu vošta lan, Àbramo Trinco, ki je biu od vsieh pohvaljen vodič, jih je pelju vič ku stuo. “Še sami nismo znali dati realno vrednost naši precesiji an naši stazi”, je jau v sriedo v Sauodnji. Poviedu je tudi, de tala inciativa lahko še zrase an doluožu, de table po italijansko an slovien-sko, ki so jih že postavli po stazi, mislijo še izbuojšat, takuo de bojo lahko judje an sami hodil po teh poti prave. Vse zadovoljstvo za lepo iniciativo je pokazu predsednik pro loco Vartača Romano Franz, še narbuj pa je biu veseu župan Lorenzo Cemoia, ker se je na tistem vičeru zbralo puno ljudi, ker ima velik pomien daržat živ spomin an za tuo-le se je trieba puno zahvalit obem Luisam an posebno tim starim, je jau. Šindik je doluožu še, deje pru orgoljožast, ponosen bit župan v občini, ki ima le 500 ljudi, vsi pa imajo par sarcu njih zemljo an so doložla še nje upanje, de bo kajšan an za napri zbieru tuo-le bogastvo, naš skupni, kolektivni spomin. Priet al potle že pride pravi cajt (an sudi), de ušafajo pot an v kako drugo knjigo. Trieba je poviedat, de so bukva “Ta par počivale” paršle na dan s finančno podpuoro Dežele Furlanije Julijske Krajine s projektam Od me je, v kateri je bila vključena prò loco Vartača, ki je speljala iniciativo an je kupe z občino Sauodnja parpra-vla predstavitev v sriedo 19. marca zvečer. Bukva “Ta par počivale” so le vrh gore. Povezane so s staro an priljubljeno viersko tradicijo rogacjonu Svetega Mar- Pravce iz Matajurja, Mašere an Lozca “Ta par počivale” Bukuca so predstavili v sriedo 19. marca v sauonjski suoli s prve strani Bukuca so lepe, zak so na-rete z ljubeznijo do naše zemlje, z željo, de se na zgubi an pozabi vse tisto veliko znanje naših tih starih, s spoštovanjem do naše kulture an do našega človieka, ki se mu je Luisa parbližala s telimi čistimi namieni. “Nisem bila mislila, deje še tarkaj prave” je j ala Luisa v sauojnski šuoli. Luisa Toma-setig je puno pohvalila pravce, ki so ostale take kot so jih ljudje poviedal, brez jih o-lieušat an “oflokat” ne po slovensko ne po italijansko, je pa Luisa Tomasetig in Luisa Battistig, župan Lorenzo Cemoia, predsednik prò loco Vartača Romano Franz, Abramo Trinco an številna publika v sauonjski šuoli Toma il Naš domači jezik Iscrizioni al concorso del comune di S. Pietro entro il 15 aprile Torna dopo diversi anni di pausa il concorso dialettale sloveno Naš domači jezik -La nostra lingua materna, indetto dalTamministrazione comunale di San Pietro al Natisone “allo scopo di man- tenere, divulgare e valorizzare la lingua parlata nella Sla via friulana (Valli del Natisone - Nediške doline, Valli del Torre - Terske doline, Val Resia - Rezijanska dolina e Val Canale - Kanalska Naš domači jezik 1997: Mattia an Francesco Cendou Koper, tudi glas Rezije na večeru poezije Danes v četrtek 27. marca ob 19. bo v Pokrajinskem muzeju v Kopru predstavitev primorskih pesnic, ki so uvrščene v Antologijo slovenskih pesnic 3. Zbornik in pesniško besedo bo predstavila urednica knjige Irena Novak Popov. Sledil bo recital 14 pesnic, med njimi bo tudi pesnica Silvana Paletti iz Rezije. Tretji del Antologije slovenskih pesnic, ki je izšel lani v Sloveniji zaobjema ob- dobje od leta 1980 do leta 2000 in torej dopolnjuje izčrpen pregled ženskega pesniškega ustvarjanja na Slovenskem. Tako kot že prva in druga knjiga Antologije je tudi tretji del obogaten z bio- in bibliografskimi podatki o avtoricah in spremno študijo avtorice Irene Novak Popov. V izbor za zadnje obdobje je avtorica uvrstila 63 pesnic in 314 pesmi. Med njimi, kot rečeno, je tudi rezijanska pesnica Silvana Paletti. dolina) nelle sue tipiche e peculiari inflessioni linguistiche e territoriali”. Il concorso dialettale sloveno, indetto per la prima volta quasi quindici anni fa, mantiene le sue caratteristiche originali: è solo orale, vi possono partecipare tutti i cittadini che conoscono il dialetto sloveno e consiste nella recita, lettura, conversazione o canto di un elaborato originale, della durata di non oltre cinque minuti. La domanda di partecipazione al concorso dovrà pervenire all’ufficio di segreteria del Comune di San Pietro al Natisone entro il 15 aprile, mentre il concorso si svolgerà nella sala consiliare sabato 10 maggio alle ore 20. La domanda dovrà contenere l’indicazione del titolo oppure la descrizione del tema, le generalità del partecipante e l’impegno a consegnare alla commissione la trascrizione scritta di quanto esposto (al solo scopo di archiviare il materiale prodotto, specifica il bando). I partecipanti verranno suddivisi in tre sezioni: nella prima ci saranno i ragazzi fino a 18 anni, nella seconda gli adulti oltre i 18 anni, nella terza i gruppi (cori, scuole, ecc...). Sono previsti anche dei premi in denaro per il primo classificato delle prime due sezioni e per i primi tre della terza. Komigo za smeh in dobro voljo V programu je sedem večerov, prvi bo v torek 1. aprila V Kulturnem domu v Gorici je v teku vpisovanje abonmaja komičnega gledališča: v slovenščini, italijanščini in furlanščini “KOMIGO 2008”. Letošnji koledar zajema kar sedem večerov; šest predstav in ena slovenska filmska uspešnica. Štiri bodo v slovenskem jeziku (Teater Ko- migo, Cafè teater Ljubljana, Špas teater Mengeš), dve v italijanščini (Fortifluidi iz Tre-vignana (TV) in Bandorke-stra55 & Orkestra zbylenka) in ena v furlanščini (Trigemi-nus iz Manzana (Videm). V prejšnjih letih je goriški festival “Komigo” doživel izreden uspeh in ravno zato so l Igralci predstave kulturnega društva Špas teater “Smoških.com”, ki bo junija na sporedu v Kulturnem domu v Gorici Popravek o Zlati zrni Nominiranci za nagrado ZLATO ZRNO, največ štirje, ki jih bo žirija izbrala izmed prispelih predlogov, bodo prejeli po 500 evrov. Eden izmed njih, prejemnik Zlatega zrna, pa prejme nagradni znesek 2000 evrov. - In ne, kakor je bilo navedeno v poročilu v vašem cenjenem časopisu, vsoto “male” in “velike” nagrade. Predsednik Tončičevega sklada v Trstu Marko Kravos prireditelji odločili, da bodo s pobudo nadaljevali. Predstave se bodo odvijale kot običajno na odru Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20). Otvoritvena predstava bo v torek, 1. aprila 2007 (ob 20.30), in sicer »Radio - Aktivni live! Kabaret« teatra Komigo iz Trsta, s Tjašo Ruzzier, Borisom Devetakom, Frankom Korošcem in Markom Sancinom. Vpisovanje abonmajev (vse do 1. aprila) poteka v Kulturnem domu v Gorici vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma (tel 0481/33288). Cena abonmaja (7 predstav) je 45 evrov (znižani 35 evrov: študenti, upokojenci, družinski). Celoten program projekta Komigo 2008 in splošne informacije je mogoče najti tudi na spletni strani Kulturnega doma Gorica www.kultur-nidom.it. Festival Komigo prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), s Kinoateljejem in združenjem Terzo Teatro iz Gorice. Pokrovitelji projekta so Dežela Furlanija Julijska Krajina, Goriška občina ter pokrajina in Slovensko kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Četrtek, 27. marca 2008 V Benečiji smo zmožni še marsičesa Stefano Predan je operativni tajnik na izpostavi Kmečke zveze v Benečiji. Prejšnji teden so se beneški kmetje zbrali na pokrajinskem občnem zboru, ki je bil peti po vrsti. Priložnost je bila torej, da so opravili prvi obračun dela stanovske organizacije slovenskih kmetov v videmski pokrajini. In obračun je nadvse pozitiven, kot nam je potrdil sam tajnik, ki je obenem duša kmečke organiziranosti v Nadiških dolinah. ZELENI LISTI 'mm Ace Mermolja Neiskrena solidarnost “V teh petih letih smo v Nadiških dolinah zbrali vse, kar se je zbrati dalo. Zelo dobre odnose imam tudi z javnimi ustanovami. Zadnji dve leti delamo v Terski in Kanalski dolini ter v Reziji, je pa problem razdalj. Boljše bi bilo, če bi v posameznih dolinah lahko računali na organizirane postojanke, pisarne, kar pa je iz ekonomskega vidika za enkrat težko uresničljivo. Z jasnimi in konkretnimi pobudami smo dosegli polno zaupanje naših kmetov in danes z zadovoljstvom gledam na opravljeno delo,” nam je potrdil šef čedajske pisarne KZ. Kaj to pomeni v številkah? “Govorimo o približno šestdesetih članih, všteti so tudi upokojenci. Skoraj tretjina pa je sred-nje-večjih kmetij, pretežno slovenskih, nekaj pa je tudi mladih italijansko govorečih kmetov. K nam so pristopili, ker verjamejo v našo vizijo.” Nova vizija o gospodarskem razvoju v Benečiji je bila vezna nit poročil in razprave na nedavnem občnem zboru v Čarnemvarhu pri Podbonescu. Za kaj gre? “Gre za koncept modernega upravljanja teritorija, ki se danes uveljavlja vsepovsod. V Benečiji razpolagamo z neprecenljivo dobrino, ki jo predstavlja prelepa pokrajina, z našo Nadižo, z gozdovi, zelenimi pobočji, vasicami. To naravno bogastvo mo- ramo pravilno predstaviti in “tržiti" ter povezati z varstvom okolja uskladljivimi dejavnostmi.” Se pravi? “Les. Upravljanje gozda je lahko zelo zanimiv posel. V ta namen smo povezali deset gozdarskih podjetij v zadrugo Elena, ki se ukvarja s predelavo lesa v energetske namene. Istočasno čistimo in dejansko vzdržujemo gozd, ki bi se drugače razdivjal.” Kaj pa značilni proizvodi? “Seveda, to so drugi steber naše kmetijsko-turi-stične pobude. Smisel je v tem, da kmetje lastne proizvode neposredno prodajajo na kmetiji in s tem iztržijo največ. Značilni in kvalitetni proizvodi privabijo kupce in turiste, ki se bodo rade volje vračali. Naše člane smo pozvali, naj na vidna mesta razobesijo tablo, na katero naj zapišejo, kaj ponujajo.” Kostanje in gobe? “Z gobami se nam doslej ni zelo obrestovalo. Kostanji so nekakšna “vaba”, kije tudi uspešna, naše doline pa ponujajo še marsikaj drugega: sveža in suha jabolka sorte seuka in jabolčni mošt, sok, kis, pa tudi hruške “tebuke”, kravji in kozji sir, med. Zadnje čase skušamo razširiti ponudbo mesnin, saj le redke kmetije redijo živino za zakol. V tem smislu načrtujemo skupno strukturo za obdelavo, mesnin, ki bi jih nato kmetje ponujali na lastnih domovih.” Sporočilo ali poziv beneškim kmetom? Vedno pravim, da se moramo opogumiti in ponosno ponujati vse, kar zmoremo in kar nam nudi radodarna zemlja. S skupnimi močmi smo v teh petih letih naredili veliko in zmožni smo še marsičesa. V to sem prepričan, v to trdno verjamem. (I.G.) V Primorskem dnevniku je Jože Pirjevec opozoril na kompleksnost tibetanskega vprašanja. Pirjevčeva solidarnost in solidarnost mednarodne javnosti s Tibetanci nista pod vprašanjem. Kar je profesor zgodovine postavil kot dvomljivo, je preživetje fevdalno teokratske družbe, kar je Tibet bil in je. Skratka, lahko preživi družba, ki daje v samostane na deset tisoče fantov in jih podreja železni disciplini? Pirjevec je omenil tudi vprašljivost dejanja, ko je sredi lanskega oktobra dalajlama prejel od Busha zlato medaljo ameriškega kongresa. Bush je zagovornik uničenja domnevnega svetovnega terorizma (to ne pomeni, da terorizma ni) in je v svojem mandatu sprožil dve vojni (Afganistan in Irak), dal postaviti nehumano taborišče v Guantanamu in zagovarjal spopad dveh civilizacij, kar ni ravno miroljubno in v duhu človekovih pravic. Vprašanje kitajske represivne politike v Tibetu in ureditev tibetanske države sta seveda nekaj ločenega. Sam v Tibetu (kot marsikje drugje) nisem bil. Prebral sem kako knjigo in moram priznati, da me vzgoja mladih menihov ni prav nič navdušila. Ko je pot do duhovnosti sad nečloveške discipline, se mi zdi ta duhovnost vprašljiva, saj v svojem procesu nastajanja krči človekovo svobodo do izbire. Ob teh vprašanjih je še eno, ki se tiče mednarodne solidarnosti. Solidarnost zahodnega sveta do Tibeta je zlagana, kot je bila lažna so- T Sfree tibet Udarnost z žrtvami na trgu Tienanmen. Dejstvo je, da je Kitajska danes gospodarska velesila. Vpletena je v mednarodno gospodarsko in finančno mrežo. Razkroj Kitajske bi pomenil katastrofo planetarne razsežnosti. Ameriška in evropska podjetja imajo na Kitajskem svoje tovarne, ker je tam delovna sila poceni, razmere za delo pa optimalne. Skrčene človekove pravice niso namreč v nasprotju z delovanjem kapitalističnega sistema. Manj je zahtev, manj je štrajkov, manj je preprek in zamud, bolj mastni so zaslužki. Kitajska je ogromen bazen svetovne kapitalistične proizvodnje. Istočasno je Kitajska bistven igralec na finančnih trgih. Med ameriško finančno krizo, ki so jo sprožila neplačana ali težko izterljiva posojila na hiše, je Kitajska državna banka kupila ogromne količine obveznic in delnic ameriških bank. Ameriški zunanji deficit se v veliki meri finansira prav s kitajskim partnerstvom. Ob dejstvu, da bi politični polom Kitajske povzročil svetovno recesijo in finančni polom neslutenih razsežnosti, je perspektiva velike krize možna. Kitajski politični sistem je v bistvu neke vrste komunizma, ki sloni na imperialni tradiciji. Po videzu je Kitajska največja komunistična država na svetu. V dejstvih je monokratski imperij, ki se srečuje s protislovjem, kako ohraniti strnjeno in verticistično oblast ter enovitost ogromne države s preko milijardo prebivalcev ter vrtoglavi gospodarski razvoj, ki sloni na čisti kapitalistični logiki. Imperialna in kapitalistična politika v svojih strukturah nista tako hudo nasprotujoča si sistema. Nove možnosti, ki jih nudijo boljše življenjske razmere in kibernetske povezave z vsem svetom, ki so dostopne Kitajcem vsaj preko interneta, vzbujajo nova in nova pričakovanja. Neelastičen sistem pa mora ta pričakovanja brzdati, da ne postanejo eksplozivna mešanica gospodarskih in političnih zahtev. Tibetanci so zanetili spor pred olimpijskimi igrami, ko je Kitajska najbolj odprta in “ranljiva”. Z igrami je kitajska politika želela pokazati vsemu svetu svojo moč in sposobnost, istočasno pa je očitneje razkrila protislovja sistema. Kitajska ne bo torej tolerirala, da ji manjšine skazijo praznik. Niti ne bo dostopna za mednarodne kritike. Mednarodna javnost pa se mora soočiti z vprašanjem, kaj bi danes pomenila razkroj ali pa samo jeza Kitajske. Kdo bi tvegal nevihto planetarnih razsežnosti? Zato bodo solidarnosti Tibetancem sledili pokloni vladajočim in na otvoritvi olimpijade bo veliko “kronanih” glav iz vsega sveta. E’ da tanti anni ormai che faccio un sogno ricorrente: frotte di cicliste/i italici, slavi e teutonici percorrono in su e in giù una meravigliosa ciclovia nelle Valli del Nati-sone, da Cividale a Kobarid, sciamando e mescolandosi allegramente nelle borgate e nei prati di quelle contrade che videro i loro nonni e padri combattersi sanguinosamente. Purtroppo quando mi sveglio la ciclovia non c’è più. Si potrà dire che sono un sognatore inguaribile, ma negli ultimi tempi mi sono accorto di non essere il solo. Sempre più spesso noto nelle vie di Cividale consistenti gruppi di cicliste/i d’oltralpe ben equipaggiati, con bici attrezzate per il trasporto di bagagli. Mi chiedo dove vadano pedalando e mi assale il desiderio di ricaricare le borse da viaggio sul mio vecchio velocipede e riprendere la strada dell’est... Lo scorso gennaio poi è apparso sul quotidiano regionale più diffuso un intervento, firmato tra l’altro da un amico che non incontro Lettera al direttore Un sogno, un percorso ciclabile fino in Slovenia L’ANPI informa hni ■ il ii\#i 11 iu da anni, l’architetto friulano Emilio Savonitto, intitolato “Ciclovia verso la Slovenia dove passavano i binari”. Lo riassumo brevemente. Il percorso ciclabile Civi-dale-Stupizza-Caporetto rappresenterebbe il logico completamento della pista Udi-ne-Cividale, realizzata qualche anno fa dalla Provincia (e piuttosto trascurata oggi sia dalla Provincia, sia dai Comuni interessati dal tracciato). Esso fa parte, oltre che del Piano provinciale delle piste ciclabili, del Progetto della Rete delle Ciclo-vie di interesse regionale (Recir) e precisamente del tracciato FVG-4 Sacile - Pordenone - Codroipo - Udine -Cividale - Stupizza. Secondo il progetto preliminare della Provincia il percorso utilizzerebbe per un buon tratto la sede della ferrovia a scartamento ridotto che fino al 1932 collegava Cividale con Caporetto. Si tratta di un tracciato di grande interesse paesaggistico e storico che potrebbe favorire un flusso cicloturistico notevole. Ora che il confine è caduto, è necessario creare o meglio ricreare collegamenti ecologicamente compatibili tra Ci-vidalese, Valli del Natisone e Valle dell’Isonzo. Ci si augura che Comunità montana e Comuni interessati riprendano l’iniziativa in relazione a questo importante fattore di sviluppo dell’area transfrontaliera. (Chi volesse leggere per intero l’interessante articolo, corredato con fotografie, lo può trovare nel numero del 25/1/08 del Messaggero Veneto) E’ una fonte di speranza leggere simili cose, tanto più che sono scritte da gente che guarda con interesse alla nostra realtà locale dall’esterno (il mio amico è di Buia). Io molto probabilmente non vedrò il mio sogno realizzato, ma forse i miei figli potranno pedalare liberamente e in buona compagnia là dove oggi solo i più temerari rischiano la pelle tra auto, autotreni e gas di scarico o si impantanano lungo le carrarecce tra Sanguarzo e Vernasso. Grazie per l’ospitalità, hvala za gostoljubnost. Ivan Terlicher - Trentar Sabato 29 marzo, a Sa-landri e ad Attimis, si svolgerà la celebrazione organizzata dall’ANPI in memoria della morte di Ruggero Leonardi “Gim”, originario di Termoli, marinaio, caduto il 28 Settembre 1944 durante i combattimenti in difesa della Zona Libera del Friuli Orientale. Nel marzo 1944 due giovanissimi partigiani delle formazioni “Osop-po”, Aldo Zamorani e Nicola Castenetto, rimanevano dilaniati dallo scoppio del materiale esplosivo che stavano prelevando da un deposito situato nel Bosco di Ban, a Sa-landri di Attimis. Con loro perivano due civili, Teresa Turco e Domenico Bombardier, che partecipavano volontariamente all’operazione. La celebrazione avrà inizio alle 10 con l’incontro dei familiari dei cadu- ti, dei sindaci e dei combattenti della Resistenza presso il Monumento ai Caduti e il cippo del marinaio oso vano “Gim”. Alle 10.30 la cerimonia proseguirà con la salita alla frazione di Salandri, dove una delegazione si recherà al Bosco di Ban, presso il Cippo dedicato dall’A.N.P.I. ai Caduti osovani e vi sarà deposta una corona. Seguiranno i saluti del presidente del-l’A.N.P.I. friulana Federico Vincenti e l’orazione ufficiale del sindaco di Attimis Maurizio Malduca. In tale occasione verrà ricordato Arrigo Boldrini, Presidente onorario del-l’A.N.P.I. nazionale, recentemente scomparso e decorato di Medaglia d’Oro al Valor Militare dal Generale britannico McCreery a seguito della liberazione della città di Ravenna da parte delle forze partigiane. Stefano Predan Pogovor s tajnikom Kz Predanom Aktualno Nova znamka na temo turizma o dolini Trente Pogled na Kolovrat kjer bo tekla krožna pot V petek, 28. marca bo Pošta Slovenije izdala niz novih poštnih znamk, ki bodo posvečene primorski tematiki. V niz o turizmu bo uvrščena znamka namenjena dolini Trente. Znamko sta oblikovala Matjaž Šmalc in Maša Kozjek, prikazuje pa portret Juliusa Ku-gyja in za njim pokrajino Trente. Trentarska dolina je iz Benečije kmalu dostopna in je vsekakor slikovita pokrajina. Sodi v območje Triglavskega narodnega parka, Trento pa so že pred kakimi sto leti proglasili za naravoslovni spomenik. V Trenti so bili nekoč pastirji in oglarji. Prvo cesto so iz Bovca v Trento zgradili leta 1614. Propadla je, ko so prenehali s plavžarsko dejavnostjo. Avstrijci so pozneje cesto obnovili in med prvo svetovno vojno so jo popeljali preko Vršiča do Kranjske Gore. Danes živijo v Trenti pretežno od turizma, saj je tu prelepa Soča, dolino pa obkrožajo gozdovi in planine. Z dolino Trente je tesno vezano ime Juliusa Kugy-ja, ki se je rodil v Gorici pred 150 leti (1858). Oče in mati sta bila Slovenca. Oče je bil s Koroške in po priimku Kogej. Sinje študiral gimnazijo v Trstu, pravno fakulteto pa na Dunaju. V Trstu je ustanovil podjetje za prevoz olja. Udeležil seje prve svetovne vojne, po njej pa mu je podjetje propadlo. Umrl je leta 1944 v Trstu. Julius Kugy je bil strasten alpinist in botanik. Osvojil je več do takrat neprehojenih vrhov v Julijskih Alpah. Odkril je nekaj nepoznanih rož in to tudi v dolini Trente. Pisal je članke in razprave v revije in knjige. Tako, da se ga letos spominjamo Slovenci, Italijani in Nemci. Ti trije jeziki pa so bili za časa Avstrije v naši deželi doma. V Benečiji pa dokler ni šla pod Italijo, kar je v resnici pomenilo izgubo ozemlja za Avstrijo zaradi vojnih dogodkov. Znamka o Trenti po svoje spominja na življenje krajev, ki so bili in so tako ali drugače povezani. Na dan izida bo z drugimi znamkami na razpolago na pošti 6250 v Ilirski Bistrici. Prodajali bodo dva ovitka znamk s primernimi poštnimi žigi. Omenjen žig bo za zbiralce dostopen še deset dni po izidu, (ma) Na Kolovratu bodo odprli novo stalno krožno stezo “Poti miru” Uradna otvoritev poti FIASP bo v soboto 5. aprila na Solarjeh V soboto 5. aprila ob 14. uri bo v koči na Solarjeh (Dreka) predstavitev nove stalne krožne steze FIASP “Pot miru - Sentiero della pace”, ki jo urejujejo prav te dni in opremljajo z dvojezičnimi smerokazi in informacijami. Otvoritev organizirajo prò loco Nediške doline in čedajska sekcija ANFI, ki združuje upokojene finančne straže (in teh je bilo nekaj tudi med domačini) in je pravzaprav nositeljica projekta, saj je dala pobudo zanj in ga tudi uresničila. Start in zaključek začrtane pešpoti, ki bo odprta do 30. septembra, sta predvidena v bližini doma “Solarje”, pri spomeniku Ric-cardu di Giusto, ki je bil prva italijanska žrtev 1. svetovne vojne in je padel nedaleč od tega kraja. Tu se začneta dve 6 oz. 9 km dolgi poti do vrha in po grebenu Kolovrata. Ob jasnem vremenu se razgled razprostira okrog in okrog in seže do furlanske ravnine, Banjščice in tržiškega zaliva, do soške doline, kjer se Krn in Bato-gnica dvigata nad Tolminom in Kobaridom, ki ju preseka smaragdno zelena Soča. Obe stezi sta speljani mimo voj aških j arkov in utrdb iz Prve svetovne vojne. Gre za muzej na odprtem (muzej Na Gradu) neprecenljive zgodovinske vrednosti, ki ga sestavljajo dolgi povezovalni hodniki in tuneli v živi skali. Začrtana steza posnema pot, ki jo je prehodil takrat šestindvajsetletni poročnik Erwin Johannes Rommel, ko je osvajal Matajur. Med sprehodom se lahko zaustavimo ob kamnitih ploščah, na katerih so vklesani verzi najbolj znanih pesnikov. Na dan otvoritve bodo na razpolago izkušeni zgodovinsko - naravoslovni vodiči in pospremili na vodene , vse, ki jih zanima. info@nediskedoline.it To je lopu si pomagat Te rozajanski čirkolo Rozajanski dum za vasico Kropa Lani setembarja tu-w Sloveniji je bila hiida ura. Jè bilu karjé škod anu so wmàrli šejst njeh. No viliko škodo mel ošpadal Franja, ka to jè bil dan ošpadal skrit tu-w numu dulu, ko jè bila wera anu ti slavinski so se branili od tih niških. Isi partiganski ošpadal an jè bil na vidanjé anu karjè ju-di wsakè letu je hudilo ga vidét. Pa naš čirkolo lita na na-zéd bil organizàl no gito za tet ga vidèt. Ošpodal jè bil rikonjošinan od Unesca. Škode jè mèla pa vasica Kropa, blizu Brizje. Kropa to jè na lipa, stara vas anu tu-w sridi j è potok. Iti din tu-w Kropi j è bila pòwadenj anu naje naredila karjé škod. Te rozajanski čirkolo Rozajanski Dum je si pumlslil pomagat, zajtò ka to jè lopu ano prow si pomagat, wsej ito ka se mòre. Pa nàn jiidi so nan pomagali, ko so-mò mèli trèbè. Jiidi zapisani tu-w čirko- Pòwadenj tu - w Kropi lo so drét poslali kej, tej ni so mugle. Nejzad se jè du-rivalu spravit 2 mijarja evrov. W čatartak 21 din fa-vrarja tu-w Kropi so se dali isiji bečavi asočacjuni ka sprawja genitòrje od ite vase. Ziz itémi beči ni si mislijo porownàt mèstu, tu ka utručiči igrajo. Jiidi tu-w Kropi so bili vèsali anu ni so zahwalili ziz sàrcon. Tu-w Kropi lita nazèd so bili invidani naši brusarji za pokazat, da kaku ni di-lajo anu so bili na vidanjè pa litratavi od Rezije. ti du ma wòjo tet vidèt iso vàs to prow da an vedi, da tu-w itèj vasici jè dan li-pi muzeo žrčbjuw, zajtò ka tu-w tih starih timpah jiidi od ite vasice so narejali žrebje: te male, te sridnje anu pa te vilike, ka ni so do-parali tu-w Banitkah za naredit te vilike, lèsane barče. LN Aperta Ta lipa pot Il Percorso circolare permanente "Ta Lipa Pot" di Stolvizza di Resia rappresenta, in modo esauriente, uno spaccato della cultura, della storia, dell’ambiente, delle tradizioni della gente resiana. Un percorso altamente naturalistico che si snoda per i sentieri intorno al paese, le strade toccano luoghi ricchi di storia e di tradizioni. Il tracciato è stato organizzato e perfettamente segnalato a cura dell'associazione "ViviStolvizza", mentre il Parco Naturale Regionale delle Prealpi Giulie ha collaborato concretamente effettuando i necessari lavori di manutenzione. "Ta Lipa Pot" è nato per essere percorso a piedi ma è possibile anche transitare su tutto il tracciato in moun-tain-bike o a cavallo. Il fondo dei sentieri e delle strade interessate ben si coniugano sia ai pedoni che alle biciclette che ai cavalli. www.vivistolvizza-org Pomladni dnevi s skladom FAI letos v Dolenjem Tarbiju Planino v Dolenjem Tarbiju FAI, italijanski sklad za zaščito, vrednotenje in nego umetniškega, zgodovinskega in naravnega bogastva prireja že vrsto let pomladno prireditev, ko se s pomočjo velikega števila prostovoljcev odpirajo obiskovalcem drugače nedostopne palače in kulturne spomenike po vsej Italiji. V ta program seje pred leti vključil tudi italijanski alpinistični klub, sicer njegova znanstveno izobraževalna sekcija in ob pomladnih dnevih Fai ponujajo vodene oglede krajev, ki so z naravoslovnega vidika pomenljivi. Že četrto leto bo pomladni dan FAI potekal tudi v Benečiji in to na pobudo Renza Paganella. Vodeni obiski - prijava je obvezna - bodo v soboto 5. in v nedeljo 6. aprila. Letos so si izbrali eno od najbolj slikovitih beneških pokrajin in sicer območje od Dolenjega Tarbija do Kamenice. Zbirališče bo v Čedadu ob 9.30 oziroma v Dolenjem Tarbiju ob 10. uri. Krožna pot ni zahtevna, je dolga približno uro in pol hoda, z vodiči pa ogled traja približno tri ure. Ob slikovitem okolju, bodo obiskovalci lahko spoznali posebnosti flore in favne, se sprehajali po grebenu nad idrsko dolino, kjer teče meja s Slovenijo in si lahko ogledali tudi vojaške jarke iz 1. svetovne vojne, ki so tu mimo tekli ter obiskali cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je bila obnovljena po prvi svetovni vojni, zgradili sojo v 15. stoletju, zaradi svoje lege je pa imela pomembno obrambno funkcijo že za časa starih Rimljanov. Pobuda poteka v sodelovanju s prò loco Nediške doline (www.nediskedoline.it, info@nediskedoline.it) in kdor želi ob tej priložnosti se lahko še bolj približa krajevni kulturi s pokušnjo kulinaričnih dobrot v domačih gostilnah. Info: renzo.paganello@fastwebnet.it Pogled na cierku Sv. Ivana Krstnika Četrtek, 27. marca 2008 ------------------------------- Volitve — Intervista a Michela Domeniš, candidata per la Regione L’incontro con i rappresentanti delle associazioni slovene Tesini: “Per progetti mirati la Benecia è un laboratorio” dalla prima pagina “Rappresentate una porzione di qualità della realtà regionale” ha detto ai suoi interlocutori Tesini, secondo il quale, riguardo l’esito delle consultazioni regionali, “dopo cinque anni restituiamo agli elettori una Regione notevolmente migliore di quella ereditata”. Ma il centro della discussione è stato, ovviamente, il presente ed il futuro della Benecia, territorio che “per progetti mirati nell’ambiente nella cultura e anche nell’economia integrata può costituire un laboratorio”. Gli interventi dei presenti si sono comunque soffermati sulle prospettive. Giorgio Banchig si è soffermato su due progetti in particolare, quello denominato “Jezik”, che rientra nell’Obiettivo 3, ed il centro polifunzionale di S. Pietro al Natisone, il cui progetto più tardi è stato illustrato dall’ar- chitetto Donatella Ruttar. Živa Gruden ha sottolineato il ruolo fondamentale della Regione nella vicenda della scuola media bilingue, ma ha anche osservato come i finanziamenti a pioggia per l’offerta formativa non premiano chi produce buoni progetti. Per Stefano Predan la priorità è il mantenimento della gente in loco, in particolare dei giovani laureati. Altri interventi hanno messo in luce problematiche anche annose, come la necessità di un riordino degli enti locali, con particolare riferimento allo scioglimento dell’Unione dei Comuni ed al ruolo della Comunità montana Torre Natisone Collio. Tesini ha promesso, in caso di elezione e passato il periodo elettorale, un particolare interessamento, parlando di una “task force” che dovrebbe affrontare le numerose questioni aperte. “Così nelle Valli il turismo potrebbe tramare altri settori” Si presenta come indipendente nella lista delVItalia dei valori “Sono una self made woman” dice Michela Domeniš a proposito della campagna elettorale che la vede candidata per il consiglio regionale nelle file dell’Italia dei valori (che appoggia Riccardo Illy come candidato alla presidenza), e in fondo la definizione di donna che si è fatta da sé non riguarda solo questo particolare momento della sua vita. Quarantanni, sposata, tre figli, laureata in Economia e commercio, da una quindicina d’anni gestisce l’albergo ristorante Al vescovo di Pulfero. Per la prima volta affronta l’arena politica, e con la convinzione che la contraddistingue. Perché hai deciso di candidarti? “L’occasione mi è stata data da una piccola lista, forse anche per poter raggiungere la percentuale della quota rosa. Ho accettato perché non è un partito di rilievo, la considero una sorta di lista civica alTinterno della quale sono indipendente, dove penso di trovare le condizioni per poter offrire qualcosa alle Valli del Natisone.” Hai elaborato un programma mirato proprio a questo territorio... “Sì, se eletta voglio essere il punto di riferimento per tutti i comuni delle Valli. Nel programma tratto i problemi più rilevanti come quello della viabilità, ma anche la necessità di mantenere sul territorio i servizi che ga- rantiscano la permanenza della gente. Gestisco poi una struttura a carattere turistico, credo che questo ambito possa essere una risorsa trainante anche per altri settori.” In che modo? “Il nostro è un turismo di nicchia, contraddistinto poi da una diversità culturale che costituisce un’opportunità che va spesa in modo efficace. Se le Valli fossero trainate da un turismo continuo, stabile, redditizio, questo aiuterebbe anche la pur piccola produzione agricola. Slow food insegna: il ristoratore dovrebbe rivolgersi direttamente all’azienda agricola che gli è più vicina. Anche il settore artigianale andrebbe collegato a questo discorso.” Prima parlavi della ne- cessità di mantenere la gente nelle Valli, cosa che riguarda soprattutto i giovani e quindi l’occupazione. “Il mio impegno è per un sostegno fiscale adeguato alle aziende ed alle persone che vivono in montagna. Ma penso anche a contributi per il riscaldamento e per il costo della benzina.” Il tuo rapporto con la lingua e cultura slovena locale? “Sono una risorsa. Ho sempre vissuto in un’ottica europea, il fatto di poter conoscere una lingua vicina, ma anche complessa, come lo sloveno, è un grande vantaggio. Quando il 21 dicembre è caduto il confine ho festeggiato, si spera che sia caduto anche in certe menti, perché l’obiettivo è guardare avanti.” (m.o.) Občinski svetnik v Dreki kandidira za deželni svet Michele Coren: “Spodbujati moramo ponovno naselitev ljudi v naših dolinah” Na volitvah 13. in 14. aprila kandidira za deželni svet na listi Slovenske skupnosti za videmsko pokrajino tudi 48-letni Michele Coren, občinski svetnik v Dreki, sicer pa funkcionar Gorske skupnosti Ter-Nadiža-Brda. Je poročen in oče dveh otrok, po izobrazbi pa je agronom. Ko govori o sebi si šteje v čast, da je med ustanovnimi člani Planinske družine Benečije in prve kmetijske zadruge v Nediških dolinah. “Zakaj sem kandidiral za SSk? Ker mislim, da je pri- sotnost slovenskega zastopnika v deželni skupščini ve- likega pomena, saj bo zagovarjal interese vseh Slovencev od Trbiža do Trsta” nam je na obvezno vprašanje odgovoril Michele Coren, za domačine Miha. Katere so, po Vašem mnenju, programske prioritete za beneški prostor? “Po padcu “schengenske” meje se celotnemu območju vzdolž slovensko-italijanske meje odpirajo velike in morda še neslutene priložnosti za razcvet naših dolin. Posebej bi izpostavil pomen evropskega programa Cilj 3 ter deželnega načrta za razvoj gorskega območja. Vse to moramo sinergično povezati tudi s finančnimi sredstvi, ki jih namenjata oba državna zaščitna zako- L’associazione dei partigiani sulle elezioni politiche Anpi, un appello per il voto Il Comitato nazionale dell’Anpi (Associazione nazionale partigiani d’Italia) con una nota esprime alcune considerazioni sulle prossime consultazioni politiche. La prima riguarda la legge elettorale con cui si va a votare “nonostante sia stata da tutti criticata poiché nega agli elettori la possibilità di scegliere i propri rappresentanti in Parlamento”. “Alle elezioni - afferma ancora l’Anpi - si presenta non più un centro-destra moderato bensì una formazione politica dichiaratamente di destra, che ingloba il partito erede della destra estrema, presenta candidati che si proclamano fascisti ed è alleata con forze che al Nord ed al Sud propugnano propositi di secessione e rottura dell’unità nazionale.” Per questi motivi l’associazione dei partigiani invita gli associati e tutti i cittadini che si richiamano ai valori si libertà, giustizia, solidarietà e pace, “a prendere parte al confronto elettorale per contrastare con efficacia l’astensionismo affinché, con una grande partecipazione al voto, in particolare delle nuove generazioni, esso si confermi come un’essenziale conquista democratica”. Invita inoltre, si legge sempre nelle nota, “a riservare il proprio voto a quelle forze politiche per le quali l’antifascismo e la resistenza costituiscono un patrimonio irrinunciabile, e che in coerenza con i valori, i princìpi e gli obiettivi della Costituzione, svolgono la loro azione politica ed ispirano i loro programmi: per il rinnovamento politico e sociale del Paese, per un futuro desiderabile per le nuove generazioni ed affinché l’Italia operi per la pace e la cooperazione nel mondo.” Provinciali, gli incontri di Piergiorgio Domeniš Durante tutta la mattinata di sabato 29 marzo il candidato al consiglio provinciale per il Partito Democratico, Piergiorgio Domeniš, incontrerà gli elettori del collegio “Faedis-San Pietro” a Scrutto di San Leonardo nella piazza centrale del paese. Continua così il percorso di ascolto del territorio che il sindaco di Pulfero ha inteso intraprendere prima della competizione elettorale del 13 e 14 aprile prossimi. Il giorno successivo, domenica 30 marzo, nel corso della giornata verrà allestito dal circolo locale del Partito Democratico un gazebo, luogo di incontro con gli elettori, presso la Beneška Galerija/ Centro Culturale a San Pietro. Sabato 5 aprile alle ore 17.00 presso l’albergo “Belvedere” di San Pietro il Partito Democratico presenta i candidati Alessandro Tesini, capolista alle Regionali, Tamara Blažina, candidata al Senato e Piergiorgio Domeniš alle elezioni Provinciali. na, katerima se je pred nedavnim pridružil še deželni.” Kakšno vlogo lahko pri tem odigravajo slovensko govoreči Benečani? “Jezikovno, kulturno in socialno zaščito Slovencev gre razumeti v nujni povezavi z gospodarskim razcvetom celotnega prostora, ki je bil predolgo penalizi-ran. Spodbujati moramo ponovno naselitev ljudi v dolinah, ki so se v vseh povojnih desetletjih izpraznjevale. Pri tem pa odigravajo naši mladi kmetje, obrtniki, turistični delavci bistveno vlogo. Naša Dežela je “posebna” tudi in predvsem zaradi prisotnosti manjšin oz. zlasti slovenske manjšine. To je priznal sam predsednik Illy in besedam mora nujno slediti tudi konkretna, recimo ji finančno-investi-cijska pozornost. Ne smemo pozabiti niti na podporo dvojezičnemu šolstvu, saj bosta le šola in izobraževanje zagotovili ohranjanje in razvoj našega jezika, kulture in bogatih tradicij.” (I.G.) Otroška Maringon Par nas tistemu možu, ki diela lesene stvari, mu dietno maringon, drugi mu die-jo tišlar, Škrajnar an druge imena. Mizar sam ču še pravit, de se kliče. Mizarji hodijo die-lat po hišah, doma imajo sa-muo no malo orodja za die-lo, kajšan brejon, daske an še kajšne druge reči. Kuo diela Miljo Vam bom pravu od mizarja Miljuna Tinovega. Miljo ima roke debele an garnjaste an pune žuju. Se vide lepuo, de on je nimar dielu lies z rokami. Miljo je majhan možač, bardak. Kar ga kličejo po hišah, ga nimar hvalijo za-tuo ki on, kar pride v adno hišo, nardi vse diela, ki so potriebne. Nardi okna, vrata, pastie-je, vintule, vetrine, armaro-ne. Kar gre od duoma, ima ruksak sudajski, notar ima tri-štier uobliče, ima žago, ki jo zveže zuna, ima dva špin-jaka, dvie lietve, adno klad-vo želiezno, adno hlodovo. Nese za sabo pinel an kolo, kije nardita s kostmi od žvi-ne. Kar nuca kolo, vzame želiezni lončič, ga dene gor na furnel an kola se arzsta-je. Miljo vežaga daske za vrata an za okna, nardi vse zarieze, vse jame, zlože kupe telar, lištele za glaže, kankerje. Kankerji majhani so za okna, tisti veliki za vrata. Miljo lože še kloštar, kjučavnico, ki jo parnese za sabo. Miljo se ustave v adni hiši vas cajt, ki ima dielo. Se ustave še po petnajst dni. Mene mi je pravu, de je biu še po cieu miesac od hiše, an je prehodu an dielu od vasi do vasi. Pomislimo: kar je šu proč, on je nesu njega roke, njega glavo, je imeu notar njega meštier, an tiste tri orodje an posode v tistim su-dajskim ruksake! Nie imeu druzega. Tam je biu obnuoč, jje: Luisa Tomasetig Par nas tistemu možu, ki diela lesene stvari, mu diemo maringon... Kar Miljo pride v adno hišo, nardi vse diela, ki so potriebne je jedu, je spau an so ga muorli tudi oblieč, nič nie nosu za sabo. Miljo je naredu vse diela sam, na roke; tu ki je paršu, družine so imiele nimar adno lobjo, adno strieho, an kajšno posodo za dielo mizarsko. Miljo je nucu, kar je najdu, an je vzeu von njega orodje. Kar so mu ukazal, tiste on je naredu. Je vzeu miere, je vzeu okno staro, ki je bluo gniluo, parloženo, parštuljeno, an Miljo ga je naredu na nuovič. Sodi Miljo zna strojit an čedit sode. Adan dan je sneu dol pokru od soda an se je zba-su notar, je stargu, je glodu z nuožam an kjukcam. Notar je glodu, glodu an ga nieso videli, so čul stargat an se nie videlo moža, takuo majhan ki je biu. Par koncu diela je poklicu, naj mu pomagajo pridit von. Je vetre-su mlike, skule, skorje, ki se runajo od vina v sodu. Lies za dielo Smo vprašal Miljuna, kuo je bluo, kar je hodu dielat okuole: “Vsaka družina ima že napravjen lies. Ga daržijo gor na pajuole kjer se je sušiu dugo cajta. Če so bre-joni debeli, so se sušili tri, štier lieta, potlè ki so bli usiečeni. Če se ga nuca za dielo, lies se na smie usieč, kar se če, muore bit usiečen ob stari luni febrarja al pa vošta. Če bit daržat na pamet, de vsake beto, če brejon je debeu štier centimetre, se ga posuši adan an se muore počakat štier lieta, de se osuši. V dvie lieta se posuši daska, debela dva centimetra.” Lies, ki Miljo nuca narbuj, je kostanj. S kostanja runa vrata, okna, pode. Kar muore nardit pastiejo, nuca tudi čariešnjo an oreh. Liepa pa-stieja je čariešnjova, orie-hova je še buj fina. Orieho-ve nardi banke, vetrine, kašetone. Z adnim blagam nardi adne reči, s te drugim tiste buj fine, an par koncu nardi še okvir za špiegu. Kar je dielu par nas - mi je pravila moja mama - nam je naredu armaron an pastieje s čariešnjovim liesam. Tista čariešnja se je bila zvarnila an smo parpravli lies an tiste, kije Miljo naredu, imamo šele doma. Kar je finiu dielo, je Šenku moji mater adno majhano obešalo za klabuk. Miljo nam nardi norčije Kar ostane no malo liesa, Miljo naredi kandrejčico, nardi kariuolco za otrokà. Menè mi je naredu majhano kariuolco hlodovo. Miljo je vse pregledu v hiši: an koščič podà za postrojit, v hlievu, kjer so parpeti konji, če je bluo kiek za prerunat, on je naredu. V klieti je pregledu dažice, pinje, sodé, an je deu vse na mest. Otročičam on je naredu še žliko, sanko, bar-lieuko al pa laskotac za Veliko nuoč. Miljo, kar je naredu njegà, je imeu že v glavi še norčije za otročiče. Je naredu reči fine ženi, gospodinji, magar lepo škatol-co za nje karavde an nje reči. Kar vse tele reči nardi an mu plačajo njegà dielo, Miljo gre proč od tiste hiše, vzame njegà ruksak, njegà orodje, žago jo zaveže zuna an gre. Če mu dajo kiek za Ion, nesè otročičam damu, zatuo ki ima veliko družino an osam otruok. (iz bukvi Sonce sieje -druge bukva za te tnale, Studijski center Nediža, 1998) Četrtek, 27. marca 2008 8 La comunità si ritrova almeno una volta al mese per la messa in sloveno L’associazione degli Sloveni a Milano compie quarant’anni Compie 40 anni l’associazione degli Sloveni a Milano Mi rivedo nei figli degli extracomunitari: lo sguardo felice e spensierato nonostante i disagi che segnano i volti dei genitori. Anche noi eravamo così. Parlavamo il nostro sloveno tipico della Benečija, senza scuola e senza regole, con la certezza quasi assoluta che nessuno ci capisse. Questo rafforzava il senso di appartenenza ad una comunità lontana e un po’ ci consolava dei disagi dell’emigrazione. Eravamo sloveni particolari: di lingua, non di cittadinanza, una sorta di stranieri - non stranieri, migranti in Patria. Lo siamo ancora, in fin dei conti. Assimilati e inseriti ma con lo sguardo sempre volto ad oriente, al profilo dei nostri monti, ancora e sempre contenti di tornare a casa. La grande Milano! Dei primi tempi è rimasto un ricordo incancellabile. Papà mi portava in giro la domenica mattina e spesso finivamo in stazione centrale, senza motivo. Guardavamo per un po’ i treni arrivare e partire e se si sentiva un accento sloveno il suo sguardo si ravvivava: scrutava fra la folla, casomai ci fosse un conoscente o qualcuno con cui scambiare due parole nella nostra lingua. Pensando a queste mattinate mi rendo conto di quanta nostalgia avesse della sua terra e di quanto gli mancasse la sua gente. Al ritorno - allora abitavamo a Porta Venezia -si soffermava in un bar di Piazza Oberdan, abitualmente frequentato da Sloveni. Gli bastava stare al banco e sentire in sottofondo la parlata, per sentirsi quasi a casa. Uno dei primi acquisti milanesi fu un apparecchio radio con giradischi incorporato. Io e mia sorella, già ragazzina, lo inaugurammo con “Let’s twist again” , che impazzava, ma papà l’aveva comprato per ascoltare le canzoni in sloveno, da grandi dischi che si procurava chissà dove. Già sul finire dei mitici anni sessanta nacque l’associazione Sloveni a Milano ma noi, delle Valli del Natisone, non lo sapevamo. Eravamo in molti ed eravamo abbastanza uniti; poi, le vicende della vita ci hanno separati e tanti so- iz Fotoalbuma izseljencev iz Benečije, ki ga je objavilo kulturno društvo Rečan leta 1986 in v katerem so zbrane fotografije naših ljudi po svetu, smo zbrali tele tri brate. Vsi trije so bili emigrantje po svetu, tu pa že kažejo sadove njih diela an parve znake ekonomskega booma no anche rientrati a casa. Eravamo comunque ben lontani dal porci la questione della lingua, ben predisposti all’assimilazione e assolutamente ignari e incuranti di qualsiasi necessità di tutela. Nel frattempo, un gruppo di tenaci volontari ha tenuto unita per tutto questo tempo una comunità che si ritrova almeno una volta al mese per la Santa Messa. Scandita dai nostri canti sloveni, la Messa è spesso onorata da ospiti che concelebrano con Don Karl Bolčina (ma per lunghissimi anni è stato mons. Oskar Simčič) e da cori che giungono da ogni parte della Slovenia, non di rado accompagnati da interi pullman di conterranei in visita. Segue poi un “rinfresco” a base di dolci fatti in casa e buon vino portati dagli associati. E’ il momento in cui la comunità si sente “a casa”: ci si aggiorna sugli avvenimenti e sulle iniziative future, si commentano i fatti, ci si dà appuntamento per la volta successiva. E’ una splendida occasione di incontro. Per gli anziani, si capi- sce, ha un valore molto grande: è un ponte con la comunità lontana e l’adesione è spontanea, l’incontro atteso tutto il mese. Al lato religioso si affianca, poi, il risvolto culturale dell’associazione che promuove gli scambi fra Italia e Slovenia. Fra gli eventi salienti, tanto per citare gli ultimi, ci sono stati gli incontri con gli scrittori Drago Jančar e Boris Pahor. Il quarantesimo dalla costituzione, che coincide felicemente con la caduta definitiva delle ultime frontiere fra Italia e Slovenia, verrà ricordato con l’edizione di un libro “a più mani” che raccoglierà quarant’anni di ricordi, speranze, timori, incertezze e nostalgie comuni a tutti coloro che hanno dovuto lasciare la loro terra nella ricerca di un futuro migliore. Ci saranno inoltre incontri, gite e manifestazioni fino all’autunno. Il prossimo 19 ottobre, a conclusione, la Santa Messa verrà celebrata proprio nella sede che ha visto la sua nascita: la Basilica di Sant’Ambrogio. Lucia P. Trusgnach -Škejcova 1 Silili EDI m Somsi, incontro sull’occupazione italiana in Grecia Sedež delavske družbe Somsi v Čedadu Venerdì 4 aprile la sala della Società operaia di Ci-vidale ospita, dalle 20, la proiezione del documentario “Grecia, appunti sui danni causati dall’occupazione italiana”. Il videodocumentario, costruito sulla base delle testimonianze dei diretti protagonisti della stagione della occupazione e della Resistenza greca, è un esempio di autoproduzione di altissimo livello. Il risultato è straordinario sia dal punto di vista della ricostruzione storica, sia da quello del montaggio e della sintassi filmica, sia per le tecniche usate: l’alternare prese dirette con filmati d’epoca, disegni, musiche e fotografie insieme a sguardi, presi in tempi diversi (allora ed oggi) nei luoghi dove i fatti si sono svolti.13 Oltre ad illustrare i crimini commessi dall’occu- pante italiano in Grecia, il video ripercorre la storia della Grecia dal 1940 al 1952, illustrando in particolare l’epopea drammatica del movimento partigiano locale, che dovette combattere, di volta in volta, contro gli italiani, contro i tedeschi, contro le altre truppe di occupazione ed i collaborazionisti locali, poi contro la destra nazionalista appoggiata dagli angloamericani. Un documento che spicca per qualità e spessore tra i migliori realizzati in Italia sulla Resistenza all’estero. Alla proiezione saranno presenti Amalia Kolonia, dell’Università Statale di Milano, e la regista Piera Tacchino. L’iniziativa è organizzata dalle associazioni cividale-si Anpi, Iskra e Liumang in collaborazione con la Som-si. Informazione e resistenza: incontro alla Navel Si terrà venerdì 4 aprile, alle 18, nella sede dell’associazione Navel in foro Giulio Cesare un incontro dal titolo “Informazione e resistenza” curato dall’associazione “Il pane e le rose” di Trieste. Tra gli interventi, oltre a quello del responsabile dell’associazione, il giornalista e poeta Edi Kanzian, quelli del giornalista Silvio Maranzana e dello scrittore Franco Fornasaro. Modelli IVA tradotti in lingua slovena Al fine di agevolare i cittadini appartenenti alla minoranza slovena nell'adempimento degli obblighi fiscali, la Direzione regionale del Friuli Venezia Giulia dell'Agenzia delle entrate ha provveduto alla traduzione dei nuovi modelli Iva in lingua slovena. Si tratta in particolare del prospetto delle liquidazioni periodiche e della comunicazione annuale dei dati Iva. I contribuenti interessati possono trovare i file con i testi tradotti sul sito Internet dell'Agenzia delle Entrate - www.agenziaen-trate.gov.it - all'interno della sezione Modulistica, modulistica in versione multilingue, che contiene i vari modelli di dichiarazione. Potujoča knjižnica BIBLIOBUS v petek 11. aprila pride spet v Špeter na dvorišče Dvojezičnega šolskega centra BENEŠKE KRIŽANKE Rešitev prejšnje številke A K U H Kronaka 1 Za očet pot, ki peje do varha je poskarbeu sauonjski kamun Na Veliko nuoč so spet odparli kočo “Pelizzo” na Matajure Je bla zaparta celo zimo, odparli sojo spet za Veliko nuoč. Guormo od koče “Pelizzo” na Matajure. V nediejo vsi tisti, ki parhajajo na našo narbuj vesoko goro so se mogli otaščat an se odpočit v zapartim. An glih za telo par-ložnost seje na Matajure nakidalo tarkaj snega, de se nie moglo vozit po pot, ki iz vasi Matajur peje do Pelizza. Za jo očet je poskarbeu sauonjski kamun, še posebno šindak, župan Lorenzo Cernoia. Koča “Pelizzo” bo seda odparta do novemberja. Vič ku kajšan prave, de nie pru, de je tel “rifugio” zapart tarkaj miescu. Sinuello, ki ga darži v rokah, je pa poviedu zaki je zapart po zime: “Na varže ratingo ga daržat odpartega, antà na vsako vižo vsako nediejo, celo lieto, je odparta tista od Planinske družine Benečije...”. Glih takuo, tisti od Planinske prostovoljno (volontariamente) poskarbijo, de njih koča “dom na Matajure” je odparta an parpravjena sparjet tiste, ki pridejo davje gor, v nediejo, kar so prazniki an z vsako uro. 110 an pohvala za Ilario Banchig! Se adna laurea v družini od Giorgia an Cecilie Banchig iz Landarja. Parvo seje lepuo vešuo-lala njih ta parva čeča Letizia, seda pa “ta mala” od družine, Ilaria. Laureala se je v četartak 4. marca na Videnški univerzi v “Mediazione culturale. Lingue dell’Europa centrale ed orientale”. Diskutirala je tezi: “E’ uscito di casa”, prevod an misli gledališke opere poljskega pisatelja Ta-deus Rozewicz. Relator je biu profesor Silvano De Fanti. Ilaria je bla zlo pridna vse lieta, ki se je suolala an tudi nje tezi je bluo posebno dielo, zavo-jo tegà je zaslužila 110 an pohvalo! Z njo se veselijo mama an tata, sestra Letizia, vsa žlahta an parjatelji an vsi ji željo, de se vse nje sanje uresničijo. Dopo la sorella Letizia, anche Ilaria Banchig è diventata dottore. Si è laureata il 4 marzo scorso presso l’Università di Udine in Mediazione culturale - Lingue dell’Europa centrale ed orientale, discutendo la tesi “E’ uscito di casa”, tradu- Laurea a Torino in Scienze della comunicazione zione e commento dell’opera teatrale dello scrittore polacco Tadeusz Rozewicz. Voto 110 e lode! Brava Ilaria, complimenti da papà Giorgio, mamma Cecilia, sorella Letizia, e da tutti quelli che ti vogliono bene! In Sardegna e Corsica Dal 28 giugno al 3 luglio con tante escursioni Gli amici di Azzida hanno organizzato per iniziare bene l’estate un bel viaggio con meta la parte alta della Sardegna e la parte bassa della Corsica. Si parte venerdì 27 giugno, alle 14, da Azzida alla volta di Livorno dove una volta arrivati nel tardo pomeriggio ci si imbarca sul traghetto in cabine doppie di prima classe. L’arrivo a Golfo Aranci (Costa Smeralda) é previsto per la mattinata di sabato 28 giugno. Il programma della permanenza in Sardegna prevede, oltre alla visita ai centri di questa costa conosciuta in tutto il mondo per le sue bellezze naturali, anche una puntata all’isola della Maddalena in traghetto con pranzo in ristorante sull’isola, un’escursione con motonave nell’arcipelago della Maddalena con spaghettata, la traversata da Santa Teresa di Gallura alle bocche di Bonifacio con pranzo in ristorante a Porto vecchio. Ci sarà quindi la visita di Bastia (Corsica). L’hotel in Sardegna è un 4 stelle sul mare, in Corsica, a Bastia, un tre stelle con spiaggia attrezzata a 30 metri. Nel costo della gita (890 euro) é compreso tutto questo più pullman (con pedaggi e parcheggi), guida, drink in hotel, servizio ristorante a buffet con bevande incluse, i vari passaggi in traghetto, la motonave, assicurazione medico e bagaglio (organizzazione tecnica: agenzia Blu and blu). Davvero una bella occasione da non perdere. Per informazioni e prenotazioni: Antonello 0432/789258 ore serali. Potovanje v Pariz Je v parpravi program za potovanje v Pariz, ki bo konca avgusta. Se nie vie še, od kada do kada, za sigurno pa bo šest dni med I 8. an 31. avgusta! t/fr Cdurče/, Anno 1901 Podbardo, Ciseris Quest’anno abbiamo una parvenza di uva. Non c’è prospettiva di guadagno, tant’è che se ne sono andati tutti per il mondo in cerca di fortuna, a guadagnare: qui sono rimaste solo le donne. Stai ferma, Grazia, quel signore di porterà via. Conducilo, accompagnalo. Sono quindici anni che non vedo: sono cieco. 628 624 526 626 627 Brjeh, Pers Me li ha dati Teresa. Cosa ne fanno di quei fiori? Andiamo a messa nella chiesa di Santa Maria Maddalena: Škrbani, Po-dlopato, Brišien... (e nomina gli abitanti dei dintorni). Le donne di Montemaggiore siamo tutte uguali. Nel paese di Uauša sono gli ultimi sloveni del comune di Montenars. Quelle di Stella sono slovene come noi. Non troverete niente ora, più tardi sì. Virginia è la sua mamma. Figlioccio: ho tenuto a Cresima, a Battesimo il figlioccio. Dovrò tenere a battesimo una bambi- 620 Ljétos màmo poMžsno razdòwjo. 62t To-njé mužš, to-njé mužč, su* wsì »šli po - svjétu verbùwat sòwta; ràda žanš. 622 Stùj - salda, Gràfija; te - nùn te - Jé - nestì. iPajàj a! Pénast-ljét, kì saip-sljép. Nà - me - ddla Tarézja. lA kó ni - majo - djélat s* tatui «rčžami? Xódìmo raàjSe tu-cjérkwo svéta-Marija-Mardaléna: Žgar-bàne anu Brjšžane anu Podlopàto, Podlopéjane, tàua-FipIàne, Fiplàn, ti-jude èjè-na-Fiplàne, FrAtide, tùw-ÓwSax, Wów-šane, tùw - ÓwSax tì-orége nu tì - doléije, tàz-gorà anu tàz - dolà. Brjéiaue biuo wsè kompàpe. WówSa sò te-zddfli Slovjéni komùna éjé - Montenàrax. Òne - u - Stélax Sloveni (Slovégi), tij - mi. «One - u - Stélax» djémo - mi. N5 - obrénjata nèS ijelà; bòj - pózno jità - obrjésti. Verjipja ta pe-màti. Fijòfi: — si - darždla par - véàkulju; si - darìàla par-kàrstu. Fi-jóéa: — momò-karstite no-xjanUieo; màipkarstite no-xjaràtico. Mši^-pošiušiUe za-vjédate; momò - prebràte. Mwoj - m0š a - èòw tù - Todask. Mljéko — njémaij- yà, imàij - kupite ? Kràwja mljéko. <>Ma - rdt uri? — iMórep lošte- tà? iMóraij loštb-tk, rjelà ks ta-snjédow? Devo ascoltare per sapere, dobbiamo leggere. Mio marito è andato in “Germania”. Io non ho latte, lo devo comprare, latte di mucca. Basta? Posso metter via? Posso sparecchiare? traduzione Bruna Balloch Tanja Gentilini dottoressa “Le fondazioni culturali: il caso della fondazione Torino Musei” è il tito- lo della tesi discusso da Tanja Gentilini per laurearsi a Torino, presso la Facoltà di lettere e filosofia dove ha seguito il corso triennale di Scienze della comunicazione e nel biennio successivo ha conseguito la laurea specialistica per le Istituzioni e le imprese. Tanja è di Cividale, come il papà Alberto Gentilini, ma la mamma Rosanna Del Gallo è di San Pietro al Natisone dove vivono anche altri parenti. Prima di Tanja in famiglia hanno festeggiato anche la laurea del figlio Miklos, laureato in matematica. Miklos lavora ora a Bologna al Centro informatico delle Coop. emiliane; Tanja, fresca di laurea, presta ora la sua opera alla Fondazione Musei dove spera di fare esperienza per poi entrare a pieno titolo nel mondo del lavoro. A lei congratulazioni da tutti quelli che le vogliono bene con gli auguri di tante altre soddisfazioni. Četrtek, 27. marca 2008 Risultati Calcetto Merenderos - Paradiso dei golosi 9:7 Prossimo turno 1. Categoria Medeuzza - Valnatisone (29/03) 3. Categoria Zompicchia - Audace Juniores Forum Julii - Pagnacco Allievi Valnatisone - OI3/B Moimacco - Union 91 Giovanissimi Moimacco - Bearzi Centro sedia - Valnatisone Sangiorgina - Valnatisone Esordienti Torreanese - Valnatisone Pulcini Manzanese/A - Audace/C Donatello/A - Audace/A Donatello/B - Audace/B Amatori Filpa - Anni 80 (29/03) Sos Putiferio - Tratt. da Raffaele (29/03) Tratt. Pizzeria Le Valli - Am. Pozzuolo (29/03) Poi. Valnatisone - Orzano (31/03) Calcetto Paradiso dei golosi - Euco-games (02/04) Merenderos - Bunker 3 (31/03) V Sport V-Power - Casaidea imm. (31/03) Pallavolo Maschile Pol S. Leonardo - Sicem (29/03) Pallavolo Femminile Pol S. Leonardo - Aurora volley (28/03) Classifiche Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 30; Gunners 26; Filpa, Zi-racco, Ba. Col. Lovaria 25; Felettis United 22; Anni 80, Latteria Tricesimo 21; Flumignano 20; Dimensione Giardino 18; Carrozzeria Tarando 14; Warriors 12; Rott-Ferr 11 ; S. Vito al Torre 10. *1 partita in meno, ”2 in meno Le classifiche amatoriali di 2. e 3. categoria sono aggiornate alla settimana precedente Ivan, la passione che macina chilometri Chi è l’atleta valligiano che ha ottenuto il quarto posto assoluto nella massacrante corsa del Sahara Ivan Zufferli, trentenne maratoneta, figlio di Sergio, sindaco di Drenchia diversi anni fa, e di Loretta, sempre di Drenchia, svolge la sua attività lavorativa nella Polizia di Stato a Brescia. Risiede a Corno di Rosazzo. Come molti appassionati podisti valligiani, partecipa alle varie manifestazioni sportive a livello locale, nazionale ed internazionale. Recentemente ha gareggiato nella 100 chilometri del Sahara, massacrante corsa in cinque tappe nel deserto del Nord Africa. Esperienza, spiega, “da affrontare nel modo più completo possibile: c’è bisogno di un buon spirito di adattamento sia fisico che psicologico, nonché di un buon allenamento specifico.” Al termine della manifestazione ha conquistato il quarto posto della classifica generale, risultando il primo atleta italiano in classifica. Quale “molla” ti ha spinto ad iniziare la pratica dello sport podistico? “Quando ho iniziato il servizio militare, la corsa era un’imposizione... Durante quel periodo, nel momento in cui ho iniziato a spezzare il fiato, acquisire resistenza e ottenere rilassatezza psicologica, automaticamente è diventata una passione di cui non posso fare a meno.” Cosa rappresenta l’esperienza maturata nella recente 100 km. del Sahara? “Inizialmente un po’ per scaramanzia, un po’ per auto incoraggiarmi, non ambivo ad una classifica così alta. Mi stavo allenando per affrontare una competizione con me stesso ed inoltre mi affascinava l’ambiente in cui veniva svolta, nonché la possibilità di confrontarmi an- che con persone di altre nazionalità, condividendo con loro un’esperienza così importante.” Il tuo segreto per riuscire a trovare il giusto equilibrio tra la tua attività lavo- rativa e quella sportiva? “Ho la stessa passione vera per entrambe le attività, nella mia vita sono due ‘pezzi di puzzle’ che si incastrano perfettamente”. Quali sono i tuoi pro- grammi per il futuro? “Correre, correre, correre... e magari partecipare alla prossima ‘Marathon des sables’, la regina delle corse nel deserto”. Paolo Caffi Lo conosco da quattro anni e da tanto lavoriamo fianco a fianco tutti i giorni, ormai siamo come fratello e sorella ed io seguo ogni suo successo... Lui riesce a coinvolgere tutti nel suo mondo, anzi, direi che ci travolge con l’emozione e la passione con cui ne parla. A volte è anche esasperante, ma chi lo conosce meglio e gli vuole bene come me e gli altri componenti della nostra squadra si lascia trascinare piacevolmente, perchè è una sensazione troppo bella guardare Ivan negli occhi mentre parla di corse, maratone, kilometri... Sono pieni di grinta e di orgoglio e gli si accende un sorriso maledetta-mente solare... Lo stesso orgoglio e la stessa passione che ha anche per la nostra divisa, che indossa con autorevolezza... e poi queste due passioni le bilancia, le incastra, le vive con la stessa intensità, una non può assolutamente escludere l’altra. (a. a.) Domenica 16 marzo si sono concluse le prove di corsa campestre Il Grand Prix va al Gs Natisone Si è concluso domenica 16 marzo, con la sesta ed ultima prova disputata a Pavia di Udine, il Grand Prix di corsa campestre. La manifestazione ha avuto una folta partecipazione in ogni tappa. Nelle classifiche finali, individuali e per società il Gruppo Sportivo Natisone di Civi-dale ha fatto la parte del leone, mentre il Gruppo Sportivo Alpini di Pulfero ha ottenuto un buon piazzamento. CLASSIFICHE FINALI INDIVIDUALI Esordienti femminili 2) Francesca Gariup, 7) Federica Iuri,ll) Veronica Tur-rini; Esordienti maschili 6) Giovanni Maria Cittaro, 7) Massimiliano Equitani; Ragazzi 7) Tommaso Turrini, 8) Oliviero Musig; Cadette 1) Sara Scaunich, 4) Rona Mucig; Cadetti 7) Sebastiano Musigh; Allievi 2) Emanuele Miani, 4) Gabriele Snidaro, 5) Edoardo Paussa; Junior maschili 3) Duquaine Ermano Pagavino, 5) Alberto Catania, 6) Lorenzo Paussa; Senior femminili 2) Ilaria Mosolo, 5) Erica Ru-miz, 6) Erika Domeniš (Gsa Pulfero); Senior maschili 4) Amedeo Sturam -Moz (Gsa Pulfero), 5) Filippo Pagavino, 8) Raffaele Nardini, 9) Mattia lussa, 14) Marco Busolini, 19) Michele Me-saglio; Amatori femminili Francesca Gariup, seconda tra le Esordienti “A” 4) Federica Qualizza, 12) Sonja Qualla; Amatori maschili “A” 7) Michele Ma-ion. 14) Guido Scaini, 23) Nadir Causerò; Amatori femminili “B” 3) Oriana Drosigh, 6) Gabriella Rodante, 11) Milva Iuretig, 12) Marina Musigh, 13) Mari- nella Gremese, 14) Paola Muzzolini, 16) Gabriella Golles, 17) Concetta Filec-cia; Amatori maschili “B” 23) Gianni Iuri, 30) Stefano Paussa e Luigi Cicerone; Veterane femminili 2) Elia-na Tomasetig; Veterani maschili 2) Lorenzo Cozzarolo (Gsa Pulfero), 4) Brunello Pagavino, 18) Mario Buco-vaz, 20) Antonino Corredig. CLASSIFICHE FINALI SOCIETÀ Grand Prix CSI Udine (tutte le categorie) 1) G. S. Natisone Civida-le, 17) G.S.A. Pulfero Trofeo Carlevaris (Categorie maschili) 1) Atletica 2000 Codroi-po, 2) G.S. Natisone Civi-dale Trofeo Comitato Provinciale CSI Udine (Categorie femminili) 1) G.S. Natisone Civida-le, 18) G.S.A. Pulfero Trofeo Comitato Regionale CSI F.V.G. 1) G.S. Jalmicco corse, 2) G.S. Natisone Cividale,7) G.S.A. Pulfero. DOTIK BLOKIRATI ŠPORT PO SLOVENSKO DRIBLING -> * ©/W5IÒ17 TRENING \ IN \ TEHNIKAi \ \ PVOBOT — Debora ha prestato giuramento lo scorso 15 febbraio ra esercita presso un noto studio legale di Udine. A lei le congratulazioni ed un in bocca al lupo per tanti successi nel mondo del lavoro da parte di mamma e papà, delle sorelle Desiree e Cristina, di parenti, amici e dalla Planinska družina Benečije. Una bella notizia con relative foto ci giunge da Sorzento (San Pietro al Natisone). Debora Della Dora, laureata brillantemente qualche tempo fa in giurisprudenza, il 7 novembre scorso ha superato a pieni voti l’esame di Stato conseguendo così l’abilitazio- ne per l’esercizio della professione legale. Se scriviamo con “lieve” ritardo la notizia, è perché aspettavamo anche il giuramento davanti al tribunale collegiale di Udine, avvenuto il 15 febbraio scorso. Ora Debora è finalmente avvocato a tutti gli ef- fetti. Ad assistere alla cerimonia di giuramento con molta e giustificata soddisfazione, e anche con una buona dose di commozione, c’erano anche mamma Carmen e papà Gianpaolo. Ora l’avvocato Debora Della Do- SVET LENART Ušivca Dobrojutro Giulia! Duo vie, kaj je misnu Samuele, kadar je vidu, de njega tata Stefano an drugi vasnjani so nastavjoval an velik kapus pred hišo an tu- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI di adno veliko čikonjo? Potlè so mu povie-dal, zaki se je vse tuole gaja-lo! Je bluo 35 liet, ki na Ušivci se nie vič rodila obedna čičica, ta zadnja je bla Caterina, an tisti dan, ki so gor tuole nastavjal, njega mama je parnesla damu adno mineno čičico. Jal so mu tudi, de on bo muoru norčinat z njo. Takuo Samuele je zastopu, zaki tiste dni mame jo nie bluo doma an de je ratalo kiek posebnega! Pru takuo! Na 17. marca njega mama Orietta Zufferli an njega tata Stefano Dugaro sta mu šenkala adno sestrico, ki se kliče Giulia. Duo se na more veselit, kadar tudi po naših minenih vaseh pride na sviet adan otrok, ki p arnese veseje ne samuo tu družino, pa tudi vasnjanom, parjateljam an vsiem tistim, ki imajo trošt, de naše vasi, čeglih,so zlo mikane ku Ušivca, morejo le napri živiet, če se bojo rodil otroc! Giovane mamma cerca lavoro come aiuto in casa o pulizie ufficio. Telefono: 0432/714139 -334/7099726 CERCASI appartamento o casa in affitto zona San Pietro al Natisone. Telefonare al 338/7385168 CERCASI appartamento in affitto Valli del Natisone modico prezzo. Telefono 334/3880512. Z vsiem sarcam želmo teli družini, ki se tele dni veseli za rojstvo drugega otroka, srečno življenje. Srečno življenje tudi mali Giuli, ki bo lepuo rasla kupe z nje bratram Samuele. ŠPETER Špietar / Sarženta Seje rodila Asia Luna, liepa čičica, že ma-lomanj dvie lieta “sieje” v družini od Giulie Strazzolini an Luca Mottes iz Špietra, ki živta v Sarženti. Malomanj dvie lieta, ki “mote” nje, none an vse tiste, ki jo imajo radi. Za veliko nuoč mama an tata sta ji nardila liep Šenk: adno sestrico! Asia, takuo se kliče sestrica, seje rodila parvi dan pomladi, na 21. marca. Pru liepa Velika nuoč za vse v družini, posebno za nono Bruno, za none Loredano an Luciana, za bižnono Romano, za tetò Claudio an strica Marca. Asii želmo puno sreče, zdravja an veseja v nje življenju, de bi kupe z nje sestrico Luno lepuo rasla an de bi ble obadvie pravo veseje za njih družino. Barnas Žalostna novica V čedajskem špitale nas je zapustu Mario Manzini iz Barnasa. Živeu je sam, blizu pa mu je stala družina od njega brata Daria, ki živi v Špietre. Žalostno novico njega smarti so sporočili brat, kun-jada Rosanna, navuodi Carlo an Federica, Giorgio, Pietro an Anita, vsa žlahta an parjatelji. Njega pogreb je biu v Barnase v četartak 20. marca popudan. SREDNJE Podsriednje / Seregno Zbuogam Lina Aurelia Lauretig, po domače Lina Lenkčjova iz Pod-sriednjega, je za venčno za- pustila tel sviet na 13. marca. Je bla mlada, kar je šla v Žvicero zavojo diela, gor je zapoznala adnega puoba iz Toscane, sta se zaljubila an oženila. Varnila sta se v Italijo an šla živet v Toscano, odkod je biu on doma. Kar on je umaru Lina je šla živet h hčeri Renati an nje družini v Seregno, kjer bo tudi počivala venčni mier. II 13 marzo è venuta a mancare Aurelia Lina Lauretig, vedova Leoncini. Nata nella famiglia Lenkčjova di Postregna, giovane ragazza Lina emigrò per lavoro in Svizzera dove conobbe il suo futuro marito. Tornati in patria, andarono a vivere a Pontremoli. Rimasta vedova, Lina raggiunse la figlia Renata e la sua famiglia a Seregno, dove ha vissuto fino alla morte portando sempre nel cuore il suo paese natio e la sua gente. A funerali avvenuti, la figlia Renata, il genero Gianni e le nipoti Serena ed Anna ringraziano di cuore quanti hanno preso parte al loro dolore. TIPANA Prosnid / Rezzato 02-04-2006 / 02-04-2008 Dvie lieta od tegà nas je na naglim zapustu Remo Cernetig - Metiz iz Prosnida. Živeu je v Rezzato (Brescia), pa je biu zlo navezan na njega rojstno vas, Prosnid. Tle se je pogostu vraču z vso njega družino. V njega spomin so njega te dragi napisal tele varstice: Ciao, oggi che ti scrivo è una giornata grigia, ma ciò che mi rattrista molto di più è il fatto che ho cercato nei miei numerosi album di fotografie una tua foto recente e sono dovuto risalire a molto tempo addietro... quante occasioni perse... convinti come eravamo che saresti rimasto sempre con noi... ed invece sono già trascorsi due anni. Ci manchi molto anche se sappiamo che tu sei sempre vicino a noi e vogliamo ricordati in questa fotografia insieme ai tuoi splendidi nipoti, Davide, Michele, Monica, Alessandro ed a tua moglie, matnma e nonna Leida. Ciao papa’, i tuoi figli Marco e Sabrina Četrtek, 27. marca 2008 An tat je imeu proces na sodišču. - Nisem zastopu lepuo adne reči - mu je jau prečudvan sodnik -potlè ki si vlomu v blagajno (cassaforte), si ukradu samuo sude ki so bli notar an si pustiu vso zlatinjo! Zaki? - Na stuojte me kregat tudi vi, gospuod sodnik! Je že cieli tiedan, ki moja žena me na vpraša drugega! *** Na sodišču so poklical adnega zeta za pričo. - Kuo je tiste - ga je poprašu sodnik - de kadar ste videu, de obtoženec (imputato) je tuku do karve vašo taščo, niste šu na po-muoč? - Ekko, gospuod sodnik, sem mislu iti na po-muoč, ampak mi se je zdielo garduo se luošt na dva pruot adni ženi! Za glih reč, sem videu, de obtoženec sej’ zadost dobro previdu tudi sam! - Kadar ste kradu - je vprašu sodnik - kaj niste pomislu nomalo pogri-van na vašo mater, na vašo družino? - Mah, gospuod sodnik, kadar oni kradejo migu mislejo na me! - Povejte mi gospa, ka’ vam se j’ zgodilo? -je poprašu sodnik. - Včera sem bla šla gobe brat v host, kjer sem bila posiljena (violentata). - An dost jih je bluo, al se zmislete? - Ne, gospuod sodnik, na viem dost jih je bluo zatuo, ki kadar dielam ljubezan zaprem nimar oči! *** An mož žalostan an ponižan se je usednu za mizo v gostilni an kua-zu an taj vina.- - Ka se vam je zgodilo - je poprašu gostilničar - de ste takuo žalostan an zaskarbjen? - Sem zaskarbjen - je odguoriu mož - zatuo, ki na viem kam iti jest an spat naco! An reč, de včera sem imeu vse kar se more želiet: dobre jedila trikrat na dan, mahno pastiejo za spat v sobi lepuo pogrieti, an tudi televižjon za videt, kaj se gaja po sviete! - An kuo je tiste, de ste zapustiu tisti pre-stor? - je radoviedno poprašu gostilničar. - Zatuo, ki včera so me pejal na vrata an me pošjal von! - je žalostno odguoriu mož. - An kje je biu tisti prestor takuo liep, ki ste ga muoru zapustit? - V Vidme, v Via Spalato! allarme AHTIHCEHO'O. Un avvocato “in piena regola” per i Della Dora di Sorzento L’avvocato Della Dora dopo il giuramento e fra i genitori Carmen e Gianpaolo visibilmente commossi Četrtek, 27. marca 2008 12 v v Spinjakove sestre iz Sčigle an njih mama Milja Fotografija je bla nareta na poroki njih navuode Marize Špinjakove sestre iz Ščigle kupe z njih mamo Miljo. Tisti dan se je ženila njih na-vuoda Mariza, je bluo v šestdesetih lietih... Je pru lie-pa fotografija, ku vse tiste, ki jih ušafamo po naših škatlah al albumih an ki nam store-jo iti s pametjo na cajte, ki smo jih preživiel. Od vsieh telih liepih žen an od njih mame nam ostane samuo spomin, saj na žalost so že vse na drugem svietu... S čeparne roke so Irma, mama Milja, Emma, Olinta, Pina, Lina, Alves (ta zadnja od sestri, ki nas je zapustila lietos febrarja). Na liepi fotografiji manjka te narstariš sestra, Berta, ki je živiela z nje družino v Apulji (Puglia), kamar se je bla že mlada oženila. Videnška škofija V saboto 12. aprila oblieke za Caritas Tudi lietos Caritas videmske škofije bo pobierala po naših vaseh blaguo an obutve, kijih na nucamo vič. Imata cajt do 12. obrila za pregledat po vaših armaro-nah an vebrat, kere oblieke, obutve, koutre, arjuhe... vam na gredo pru. Tisti dan, ki je adna sabota, jih deneta v tiste žak-je, ki so jih že začel arzdajat po naših farah an jih deneta, kamar vam porčejo par maš al pa tisti, ki so odgovorni za Caritas v vašim kraju al pa, kjer sta jih kladli že te druge lieta. Tele oblieke an obutve, a tudi borše, klabuke... jih predajo an tiste, ki zaslužejo dajo adnemu ambulatorju v Vidne, kjer strojejo zastonj zobe te buogim an rievnim. Planinska družina Benečije nedelja 13. aprila ŠTUPCA / ROBEDIŠČE / ČRNIVRH pastašuta za vse odg. Dario an Vilma (0432/716351) CLUB ALPINO ITALIANO Sottosezione Val Natisone 30 marzo 2008 PALANTARINS-BRANCOT (1049 m - ìoism / Prealpi Comiche) Escursione con sezione di Cividale Difficoltà: Escursionistico Dislivello, tempo: 800 m circa; 2.30 ore circa in salita Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Info: Gianna (0432-727428) - Diego (3358367082) Naši noni dva tiedna na muorju v Rimini Kamuni Podboniesac - Špietar - Sauodnja so tudi lietos organizal za vse ljudi, ki so par lieteh an so iz Nediških dolin, počitnice na muorju, v Miramare di Rimini, an ku po navadi v hotelu Usa, kjer naš ljudje se ušafajo zaries dobro saj takuo pravejo, tisti, ki hodejo na tele počitnice že lieta an lieta. V Rimini puodejo od sabote 24. maja do sabo-te 7. junija, dol bojo lahko počival an lovil sonce blizu muorja, hodil se zdravit v center “Talas-soterapico di Rimini”, ki je atu blizu. V programu so tudi dvie veselice z muziko v hotelu; adan izlet (gita) v Valleverde an adan za iti odkrivat, druge vasi an prestore, ki so okuole Rimini an buj deleč od muorja. Če puodeta, preživta dva tiedna pru lepa! Vse tuole košta samuo 550 evro. Za se vpisat je cajt do 21. obrila. Za viedet vse, kar kor pokličita na 0432/727272 (špietarski kamun) al pa na 0432/727565 (assistente sociale). VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 20 SPLOSNA SLIKA Naše kraje bo v četrtek dosegla atlantska fronta, zanjo bodo pritekali toplejši in občasno še nestanovitni zahodni tokovi. ČETRTEK, 27. MARCA Pretežno oblačno bo s šibkimi do zmernimi padavinami. Meja sneženja bo nad 800 do 1000m. Zjutraj bo ob morju pihal šibak jugo, zvečer bo zapihala šibka burja. PETEK, 28. MARCA Dopoldne bo oblačno, ob morju bo pihala šibka burja. Čez dan se bo vreme izboljšalo in do delno jasno do spremenljivo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 3/6 5/8 Najnižja temperatura (°C) 3/6 6/8 Najvišja temperatura (°C) 8/10 9/11 Najvišja temperatura (°C) 12/15 11/14 Srednja temperatura na 1000 m: 1°C Srednja temperatura na 1000 m: 5°C OBETI V soboto bo delno jasno do spremenljivo, predvsem v notranjosti bodo lahko nastale posamezne plohe. Postopno bo topleje. Srednja temperatura na 2000 m: -4°C Srednja temperatura na 2000 m: -3°C Ure sonca Son« megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) OC?B>£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s z' >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 9 DICEMBRE 2007 / 7 GIUGNO 2008 Iz Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10,9.00,10.00,11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 IzVidmavČedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35,9.30,10.30,11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad............... 7081 Bolnica Videm................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji .................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC..................730153 ENEL ..................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad ...............700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ...........717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka......................721021 Grmek .....................725006 Srednje....................724094 Sv. Lenart.................723028 Špeter ....................727272 Sovodnje ..................714007 Podbonesec.................726017 Tavorjana..................712028 Prapotno ..................713003 Tipana ....................788020 Bardo......................787032 Rezija ..............0433-53001/2 Gorska skupnost ___________727325 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 30. MARCA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruot Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. MARCA DO 3. APRILA Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Sriednje tel. 724131 -Rezija tel. 353004 - Ukve tel. 60395