glasilo - leto I., št.1, december 1979 TOZD - ISKRA ŽELEZNIKI c mo VAM ŽELIJO DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNI IN POSLOVODNI ORGANI. V letošnjem letu bomo tudi presegli plan Izvoza, kar Je še kako pomembno v Sasu, ko se vse OZD otepajo s težavami glede uvoza repromateriala zaradi kroničnega pomanjkanja deviz. Mi v glavnem nismo vedeli za te težave oziroma smo višek deviz celo prodajali tistim TOZD v okviru naše branže, ki teh deviz ne ustvarjajo sami. Tudi dohodkovno upamo, da bomo plan dosegli, vsaj tako kaže zaključni račun za 9 mesecev. Zadnji trije meseci tega stanja ne bi smeli poslabšati, kljub večjim stroškom, saj je bila prav v teh mesecih tudi rekordna proizvodnja. Na točno stanje pa vsekakor moramo počakati - na zaključni račun, ki bo pokazal, kako smo tudi finančno poslovali v tem letu. Ko zaKljučujemo letošnje loto smo ob pogledu na dosežene rezultate lahko zadovoljni, saj smo dosegli tiste cilje, katere smo vsi zadali in ti cilji so bili dosti visoko zastavljeni. Da smo dosegli te visoke cilje je rezultat prizadevnost nas vseh, ki smo kakorkoli prispevali svoj delež k skupnemu uspehu našega kolektiva. UVODNE BESEDE OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE GLASILA. "ELEKTROMOTOR" Že nekaj časa je bila med nami živa misel, da bi se lotili redne izdaje glasila, ki bi služil kot osnova boljšega informiranja v tovarni.Končno je padla odločitev, naj bi prva številka glasila "ELEKTROMOTOR" izšla že pred novim letom. S tem bi dali prvi številki malo večji pomen in jo bolj svečano pospremili na njihovo prvo pot. Želja nas vseh je, da "ELEKTROMOTOR" postane resnično naše glasilo, da bi prihajalo do vsakega člana kolektiva kot dober prijatelj, kateremu bomo lahko vedno zaupali svoje težave, mu svetovali in pomagali pri iskanju poti k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Glasilo naj končno postane tista resnična vez med vsemi člani našega kolektiva, ki nas bo zbližalo pri iskanju najbližjih poti za spoznavanje in razreševanje vseh proizvodnih in samoupravnih problemov. Da smo vsi informirani o vsem, kar se v kolektivu dogaja, je temeljna pravica vsakega zaposlenega, smo zapisali tudi v ustavi SFRJ. Še posebno pa moramo biti informirani, če hočemo doseči nadaljni razvoj samoupravnih odnosov, ker je le dobro informiran delavec lahko tudi dober samoupravlja-lec. Ker bo list izhajal redno, je prav, da tudi vsi zaposleni prispevamo članke,vsak iz svojega področja dela ali hobyja. Vsebina lista bo morala biti vsestranska, vendar naj bi v osnovi služila predvsem informiranju, kateremu Je tudi namenjena.Koliko bo bogata in zanimiva, pa Je odvisno od nas vseh,saj bomo vsi dolžni skrbeti zanjo. Zato zaželimo našemu ELEKTROMOTORJU vso srečo na njegovi poti. Poslovanje Rakovec Tone - '^TUPUSiO fJDOELSK '* J Ker nas samo še nekaj dni loči do zaključka leta 1979» je prav, da na kratko preletimo, v glavnih obrisih, kako smo poslovali in kakšne uspehe pričakujemo ob zaključnem računu. Plan, ki smo si ga zastavili za leto 1979 je vrednostno večji od leta 1978 za 27 % in tega bomo tudi dosegli, čeprav Je prve mesece v letu kazalo zelo slabo zaradi nerednih dobav delov od naših kooperantov. Količinsko pa Je plan večji letos od lanskega za 29 % in ga bomo celo presegli. To dokazuje, da je bil plan postavljen dosti realno in pa tudi to, da je proizvodnja tekla dosti tekoče, brez večjih izpadov. Tako bomo uspeli realizirati v glavnem vse tiste naloge,ki smo si Jih z letnim planom zadali, vsaj kar se tiče doseganja plana. Ostalo pa Je še dosti nerešenih problemov, ki jih bomo morali rešiti v naslednjem letu, Tu mislim predvsem izkoriščenost delovnega asa, odgovornost, red in isciplino, zaloge materiala, itd. e ^1/100^ Zanimiva Je primerjava koliSin, ki smo Jih dosegli v sadnjih letih: 1975 1.378.8*3 kom 1976 1.256.983 kom 1977 1.25*.509 kom 1978 1.597.*09 kom 1979 2.058.500 kom 1976/75 91 % 1977/76 100 % 1978/77 127 % 1979/78 129 % Ker Je predviden plan za leto 1980 okoli 2.600.000 kom, se ho torej proizvodnja napram letu 1976 povečala za 100*. To povečanje proizvodnje gre predvsem na račun vpeljave modeme tehnologije, mala avtomatizacije, tekoče proizvodnje in ne nazadnje tudi na račun naših večjih kooperantov, ki nam dosti pomagajo pri povečanju naše proizvodnje. Glede tekoče proizvodnje pa še nrsmo naredili vsega, saj se skoraj dnevno pojavljajo posamezni manjši zastoji, ki hromijo proizvodnjo. Tako so še vedno notranje rezerve in mislim, da bodo morali pripravljalni oddelki še dosti storiti, da bodo ti zastoji res minimalni. Še večji problem pa predstavlja izkoriščenost delovnega časa, s katerim razpolagamo. Plan za leto 1980 Je še v delu. Povem lahko le to, da bo za približno 25 % večji po količini od letošnjega. Točne podatke bomo posredovali v naslednji številki glasila, informativni podatki pa so zajeti v prispevku ing.Megušar ja. Vse kaže, da bo leto 1980 dosti težje, kar JJe posledica naftne krize v svetu. Kupna moč je zopet padla, tako, da bo uspel prodajati le tisti, ki bo kvalitetnejši, cenejši in seveda tisti, ki bo nudil boljše prodajne pogoje. Kaša največja naloga v prihodnjem letu mora biti ta, da predvideni plan dosežemo z istimi zaposlenimi (zaposlili bi samo štipendiste) z manjšimi otroški in boljšim izkoristkom delovnega časa. Velik problem nam predstavlja tudi to, da proizvajamo z dragimi domačimi materiali, ki so dostikrat tudi nekvalitetni, proizvajati pa moramo motorje, ki so kvalitetni in tudi poceni, če hočemo biti konkurenčni pri izvozu. Že sedaj smo pretežno izvozno orientirani in velik del svoje proizvodnje prodamo na zunanje tržišče, v bodoče pa se bo ta delež še povečal, če bomo hoteli svoje izdelke prodati, ker se bo število izdelanih motorjev po končani investiciji povečalo za 100 %. Jugoslovanski trg Je za naše potrebe odločno premajhen, razen tega pa v Jugoslaviji raste več novih tovarn motorjev, ki so res šele na začetku svoje poti, vendar bodo v nekaj letih naša močna konkurenca. Prav iz tega razloga jo naša srednjeročna orientacija, da počasi preidemo na kvalitetnejše in dražje elektromotorje, kjer Je konkurenca manjša in dosegajo tudi višje cene. Naslednji cilj pa Je tudi ta, da dosežemo tako visoko tehnološko raven proizvodnje, da bomo tudi v izvozu dosegli boljše ekonomske rezultate. To Je sicer danes še težko, ker cene surovinam, OD in splošni porabi hitreje ra- stejo kot cene našim izdelkom. Zato je rešitev samo v tem, da proizvajamo čim več lnačim manjšimi materialnimi stroški in, da so izkoriščene vse ure, ki so nam na razpolago. Informiral bi vas rad tudi še o poteku nove investicije. Kot ste že sami ugotovili, smo z gradnjo pričeli v mesecu novembru, vselitev v prostore pa načrtujemo nekje decembra prihodnje leto. 8 to novo investicijo bomo pridobili novih 9000 m2 površin, oziroma Se enkrat toliko, kot jih imamo sedaj. S tem bodo tudi dani pogoji za normalno proizvodnjo, transport in skladišče, ker danes pomanjkanje prostora predstavlja največji problem za organizacijo tekoče proizvodnje. Oprema oziroma stroji so tudi že naročeni. Dobili bomo najsodobnejšo opremo, ki trenutno obstoja v svetu za proizvodnjo malih elektromotorjev, tako za montažo kot za proizvodnjo, pa tudi orodjarno in vzdrževanje, da bomo sposobni tako drage in moderne stroje tudi vzdrževati. Precejšen delež te investicije je namenjen tudi opremi za razvoj in kontrolo. Ta dva sektorja sta sedaj še posebno slabo opremljena, tako, da vseh meritev skoraj ni mogoče izvesti v tovarni eli pa te meritve niso dosti natančne. Zato Je nujno, da sami nabavimo instrumente, ki so nam najbolj potrebni, tako za ugotavljanje kvalitete naših izdelkov in polizdelkov, kakor tudi materiala, ki prihaja od zunaj, ker Je prav ta velikokrat zelo vprašljiv glede kvalitete. Vse to so stroji in oprema, ki Jih bomo kupili, ostane pa še mnogo drobne opreme, male avtomatizacije, orodja, priprav pa tudi nekaj namenskih strojev, katere pa moramo narediti sami, če hočemo, da bo kupljena oprema dala tiste rezultate, katere od nje pričakujemo. Včasih se da z malimi avtomatizacijami več prihraniti kot z dragimi stroji, zato Je pred naših tehničnim sektorjem res težka naloga, da jo opravi dobro, vostno in do časa. Da smo te sposobni narediti doma sani, smo že večkrat dokazali, saj ni malo etrojev in naprav, ki ao delo naših strokovnjakov. Zato Je prev, da Jim tudi to pet saupemo zadano nalogo, ki pe Je vee prej kot lahka. V prihodnjem letu nae čakajo torej obsežne naloge, ki Jim bomo kos le, če bo vsak posa- aeznik vložil maksimalne napore in kar največ prispeval k uresničevanju zadanih nalog, tako v pripravljalnih oddelkih, kot v proizvodnji, le ob polni angažiranosti vseh članov kolektiva kot tudi vseh samoupravnih in političnih sil bo mogoče doseči planirane cilje in s tem naš boljši Jutri. Rakovec Tone GOSPODARSKE PLAH ZA LETO 1980 Končuje se poslovno leto 1979, za katerega lahko trdimo, da ga bomo uspešno končali, tako glede doseganja planiranih re- zultatov proizvodnje in prodaje kot tudi doseganja akumulacije. Seveda pa to ne pomeni, da delamo brez pomanjkljivosti in notranjih slabosti. Le teh ae moramo zavedati in jih upoštevati pri pripravljanju planov za naslednje obdobje ter jih tako odpravljati. V naši družbi se zmeraj bolj poudarja pomen planiranja in v ta namen je bilo v zadnjem času sprejetih precej sistemskih dokumentov. Tu pa ne gre za formalno planiranje, to se pravi, za sprejemanje dokumentov zaradi tega, da zadostimo zakonskim predpisom, ampak za sočasnost, kontinu-iranost in usklajenost planov vseh družbenih subjektov. Vsi ti dokumenti tudi poudarjajo, da so nosilci planiranja delavci TOZD-ov, glavni element planiranja pa Je dohodek. Za naš TOZD bo leto 1980 v marsičem odločilno. 'Prvič se kaže upadanje konjukture na našem proizvodnem programu in drugič, bodo iz predvidene investicijske izgradnje izhajale velike obveznosti, prav tako pa bomo zaradi gradenj delali v nekoliko nenormalnih pogojih, ki se Jim bo treba prilagoditi. Prva in druga etapa investicije v proizvodnjo sesalne enote sta zaključeni, tako, da bomo v letu 1980 delali z Istimi kapacitetami kot v letu 1979. Povečanje proizvodnje bo tako moralo biti rezultat povečanja GRUPA KOLIČIHE VREDHOST IHDEKS IZDELKOV 1979 1980 1979 .1980 Kol. Vredn. Kolektor. motor 956.000 830.600 61.165 50.941 87 83 Asinhron. motor. 170.000 617.000 22.165 45.098 563 203 Var.sirene 121000 250.000 9.187 17.514 207 188 Sesalne enote 375-000 412.000 55.519 55.974 110 105 Sesalniki 112.000 144.00 161.103 221.798 128 122 Gospod. aparati 324.500 286.000 128.460 150.905 88 102 Polizdelki • 56.550 46.756 83 SKUPAJ: 2. .058.500 2559.600 511.749 568.786 125 111 produktivnosti z vlaganjem lastnega znanja in odpravljanjem notranjih slaboeti. Proizvodnji plan za leto 1980 naj bi bil v primerjavi z letom 1979 naslednji:(tab. str.4) Proizvodni program Je v glavnem isti, novi proizvodi pa so: 1. Asinhronski motor za centrifugo, namenjen za firmo BRAUN, ZEN. Kooperacija s firmo BRAUN poteka že dolgo zelo uspešno. Ker pa je BRAUN opustil program, za katerega smo mu dobavljali elektromotorje, je bilo treba na,;ti nov proizvod. Tako je dogovorjeno, da nam BRAUN odstopi celotno tehnologijo z vsemi stroji in opremo za proizvodnjo tega motorja. BRAUN nam bo dobavljal fene, ki so zelo iskani na našem tržišču. 2. Ra področju sesalnikov nam bo AEG dobavljal nov tip sesalnika 6006 Automatic in Eltitronic, nov proizvod pa Je iztepalnik za preproge. 3. Ponovno bo stekla kooperacija s firmo HA VEMO z aparatom za čiščenje zob. Cilji, ki Jih želimo doseči v letu 1980 so predvsem: 1. Doseganje čimvečjege dohodka, 2. Doseči izvoz 9.300.000 S 3* Minimalno povečanje zaposlenosti Dokončno bo gospodarski plan obdelan do konca leta 1979« ko bo obravnavan tudi na delavskem svetu tovarne. Investicije v Iskri Železniki V obdobju zadnjih let Je bila investicijska dejavnost v našem TOZD zelo močna. V letu 1976 se Je pričela investicija v proizvodnjo sesalnih enot, ki Je potekala v dveh etapah in Je sedaj zaključena. Kljub temu pa Je obstojal stalen razkotak med tržnimi potrebami in našimi kapacitetami. Ta razkorak se Je reševal predvsem tako, da smo iskali zunauje kooperante, ki so prevzeli delnaše proizvodnje. V letu 1978 se je pristopilo k izdelavi prostorskega in tehnološkega razvoja tovarne. Tako Je bil že julija 1978 izdelan zazidalni načrt tovarne, s katerim smo opredelili naše možnosti prostorskega razvoja na obstoječih lokacijah, kjer smo z vseh strani omejeni. Gradnja po sprejetem zazidalnem načrtu bo potekala v dveh fazah) prva faza, to Je gradnja dvonadstropne proizvodno montažne hale v obliki črke L Je že del investicijskega programa, ki je bil izdelan v septembru 1978. Hkrati z gradnjami se Je načrtovala tudi tehnologija oziroma nabava ustrezne opreme. V letu 1979 so potekala predvsem obsežna pripravljalna dela; 1. Odkup zemljišč 2. Izdelava projektov 3. Pridobivanje soglasij 5. Izbira dobavitelja opreme 5. Prestavitev instalacij 6. Pridobivanje virov finansiranja Za ilustracijo obsežnosti naložbe navajam strukturo naložb in virov finansiranja: I. STRUKTURA 000 din OSN.SRED._____Predrač. vred. Gradb.obJakti Domača oprema Uvoz.oprema Rezerva-ost. 83.081 23.196 105.089 27.349 Skupaj 238.715 11. OBRAT.SRED. 55.510 III. PRISP.ZA energetiko 11.458 SKUPAJ: 305.683 L. Megušar TIHI EINAKSIRANJA 1. Last.sred. 120.221 2. Kred.izva- jal.del 20.000 3. Kred.dobavit. 4.337 A. Inoz.blag.kred. 68.058 5. Krediti LB 8*.»67 6. Kredit Zaver. TRIGLAV 8.000 SKUPAJ: 305.683 Poglejmo el še nekoliko natančneje, katere dela bodo opravljena: 1. GRADBENA DELA a) Izgradnja proizvodno-montažne hale (9000 m2) b) toplotna poetaJa c) skladišče vnetljivih tekočin (skupno e tovarno NIKO Železniki) d) črpališče požarne in tehnološke vode e) ureditev kanalizacije f ) zunanja ureditev. 2. OPREMA a) stroji za proizvodnjo stružni avtomati, avtomat.stiskalnice, livarski avtomati,itd. b) avtomatske linije za izdelavo statorjev in rotorjev kolektorskih motorjev. c) kontrolne naprave itd. Gradnja proizvodno montažnega objekta se je začela že v oktobru, izvaja pa Jo 8GP TEHNIK Škofja Loka. Rok dokončne izgradnje Je december 1980. Prav tako bo večina opreme dobavljena že v letu 1980,tako, da bi investicijska naložba v letu 1981 že morala dajati svoje rezultate. L. Megušar Razvoj izdelkov S hitrim razvojem tehnike se Je tudi na področju elektromotorjev marsikaj spremenilo. Če smo še pred par desetletji govorili, da Je elektromotor stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko in s tem na najčistejši in najboljši način nadomešča težaško delo človeških rok, pa se mu Je v zadnjem desetletju uporabna vrednost razširila na vsa področja človekovega življenja. Prav z razvojem malih elektromotorjev, ki so največ pripomogli k elegantnim konstrukcijam gospodinjskih aparatov, pa Je elektromotor prodrl v sleherno hišo in sleherno družino. Danes si modernega življenja brez elektromotorjev ne moremo niti več predstavljati, Pomislimo samo na pralni stroj, kako hudo je, če v njem odpove eden izmed motorjev. Čeprav današnja tehnologija imenuje mali motor za elektromehanski element, ki Je sestavni del neke naprave ali aparata, pa prav naša tovarna in naši delavci poznajo elektromotorje kot "žive" elemente, ki se vrtijo in opravljajo delo. To življenje pa Jim daje več desetin sestavnih delov, ki v skupni mehanski povezavi in soodvisnem medsebojnem delovanju tvorijo živi sklop. Naša tovarna prehaja že v tretje desetletje, odkar bolj ali manj uspešno sklap-1ja male elektromotorje najrazličnejših vrst in moči. Vsi ti motorji pa so bili razviti in skonstruirani v razvojnem sektorju. Naša tovarna se Je že ob svojem rojstvu zavedala, da motorji niso enostavni elementi in zato je še tedaj organizirala razvojni sektor z nalogo, da budno spremlja razvoj motorjev v svetu in da brez nakupov licenc razvije nove motorje, obstoječe pa obnavlja iz leta v leto. Te naloge smo v letih konjukture dokaj uspešno izvajali, v prihodnjih letih pa bo povpraševanje po motorjih gotovo upadlo, obenem pa bo energetska kriza segla tudi na področje malih elektromotorjev. Iz leta v leto se bo od motorjev zahteval večji izkoristek, večja moč in boljše izkoriščenosti materiala. Te zahteve nas bodo prisilile ne samo k novitetam na obstoječem programu, pač pa se bomo morali lotiti nove zvrsti motorjev, kjer bomo z manj in novimi materiali dosegli večje moči in večje iz-kroistke. Že v preteklosti smo se srečali s konkurenco tako na doma-čem kot na tujem trgu. Tudi to nevarnost smo v preteklosti dokaj uspešno prebrodili in to tako, da smo del proizvodnje malih elektromotorjev organizirali v drugih krajih, doma v Železnikih pa smo se lotili bolj zahtevnih motorjev. Če Je bila konkurenčnost pereča Se v preteklosti, se moramo na njo toliko bolj pripraviti v prihodnjosti. Ponovno bomo morali naredili velik skok v pro-izvoddm programu in preiti na nove še bolj zahtevane motorje ali celo sklope. Če bomo zahtevne izdelke pravočasno razvili, če se bodo v ta razvojni trend vključile vse službe v tovarni in izven nje, ki so odgovorne za pravočasno proizvodnjo in plasiranje izdelkov, potem bomo tudi v bodoče premagovali ovire, ki Jih predvidevamo. Kot že večkrat do sedaj, nas vsa predvidevanja silijo, da razvoju izdelkov posvetimo še večjo pozornost. Ponovno pa nas bodo pestile stare težave, ki jih nikakor ne moremo spraviti na zeleno vejo. Iz vsakodnevne prakse občutimo nesorazmerja med problemi, ki prihajajo s trga in od kupcev ter možnostjo njih reševanja. Problem, ki se pojavi danes, ga z obstoječimi aparaturami ne moremo niti registrirati niti pristopiti k realnemu reševanju. Domače opreme ni, uvožene pa se pred letom dni nikakor ne more dobiti. Opremljenost laboratorijev, pomanjkanje prostora, slabi pogoji za kreativno dela in ne nazadnje ustrezni kadri, so tene Eave, ki Jih bomo odpravili niti v nekaj letih. Čeprav Je tovarna že veliko sredstev namenila izboljšanju kadrovske strukture, pa se v razvojnem sektorju z njo ne moremo pohvaliti. Naravnost presenetljiv Je podatek, da ob tolikšnem štipendiranju, v konstrukciji izdelkov opravljata delo samo dva konstruktorja 1 konstruiranje Izdelkov za coa lhOO delavcev) in to en dipl.ing. strojništva in strojni tehnik. V konstrukciji izdelkov bo potrebno v najkrajšem času oskrbeti vsaj dva rutinirana konstruktorja, drugače bomo preveč zakasnili s predvidenimi nalogami. Odkar se v naši tovarni poleg elektromotorjev izdelujejo v okviru mednarodnih kooperacij tudi gospodinjski aparati, Je postal program tako velik in pester, da ga nam marsikdo zavida. Tudi na področju gospodinjskih aparatov Je vsako leto veliko novosti, za kar ima veliko zaslug tudi razvojni sektor, saj uspešno sodeluje z vsemi inozemskimi kooperanti. Večletne izkušnje nam potrjujejo, da takšne kooperacije moramo še bolj razširiti, poglobiti in popestriti z več novostmi. Kot razvojni sektor imajo podobne težave gotovo tudi ostali sektorji in oddelki v tovarni. Če bomo probleme zagrabili s prave strani in pri reševanju problemov nagradili tiste, ki Jih bodo najbolje in najhitreje rešili, potem nam v prihodnje leta ni treba zreti črnogledo. Prav novi kriteriji za izvajanje delavčeve učinkovitosti lahko bistveno pripomorejo k novemu poletu v celotni tovarni. Prav razvojni sektor pričakuje e novimi kriteriji večji zagon pri razvojnem delu in angažiranje tudi tistih, ki Jih je bilo potrebno dosedaj stalno priganjati ali usmerjati na perečo proble -matiko. Jože Šturm,dipl.ing. Novi stroji iz Amerike Že, ko smo se v lanskem letu pričeli pripravljati na novo investicijo in zbirati podatke o strojih, ki T)i prišli v poštev glede na količine in vrste motorjev, ki jih bomo delali v naslednjih letih, so nam mnogi svetovali, naj čim več strojev kupimo v Ameriki. Zakaj? Vse formalnosti okrog pridobivanja uvoznih dovo jenj so nekoliko enostavnejše, ker Jugoslavija z Ameriko nima tako neugodne zunanje trgovinske bilance kot z državami evropske gospodarske skupnosti. Tudi vrednost dolarja se napram dinarju skoraj ne spreminja. Vrednost marke in švicarskega franka pa je v stalnem porastu. Tako so tudi saradi tega stroji Is Amerike zanimivejši. Pozneje pri primerjanju ponudb smo ugotovili, da so stroji v primerjavi s evropskimi tudi cenej81. Da bi ugotovili, katere stroje za našo proizvodnjo bi lahko kupili v Ameriki, smo v lanskem oktobru obiskali nekaj tovarn s sorodno proizvodnjo in pa proizvajalcev opreme za izdelavo kolektorsklh motorjev. Od izdelovalcev strojev za izdelavo rotorjev in statorjev smo obiskali tri najbolj poznane. Ti so GLOBE, MECAHEER ln POSSIS. Od vseh teh treh je največ j a tovarna GLOBE z okrog 350 zaposlenimi in tudi z modernimi stroji v proizvodnji. Ostala dva proizvajalca sta manjša. Pred leti je bil Possie približno enak GLOBE-Ju, vendar je po letu stavk odpustil skoraj tri četrtine delavcev, tako, da Je po enoletnem zastoju v proizvodnji komaj zopet prllemjal e proizvodnjo. Tako sme lahko a-gotovili, da Je od vseh treh nejkompletnejSl proizvajalec strojev za izdelave eteterjev in rotorjev v Ameriki firma GLOBE. Tsled tega smo se vezali tudi na njega, čeprav Je dal He- oaneer cenovno nekaj ugodnejšo ponudbo.Pri tako pomembnih nakupih opreme se ne smemo Tesati na firmo, ki danes obstaja, čez leto izgine, pa se čez čas spet pojavi. Še po dobavi strojev bomo dolgo morali sodelovati saradi utekavanja strojev, rezervnih delov, dopolnjevanja oziroma sprememb na strojih. Obiskali smo tudi tri tovarne elektromotorjev in sleer Pran- klin Eleotrio, 8hil in Oster. V omenjenih tovarnah smo videli, da imajo stroje za izdelavo gredi, zobnikov in podobno v glavnem evropske, medtem, ko so bili stroji v montaži vsi ameriški. Bili smo tudi pri firmi MHSTEE zaradi nakupa stiskalnic za štancanje statorskih in rotorskih listov. Pokazali so nam nove tipe stiskalnic. Te imajo najmanj enkrat večjo zmogljivost kot ta, ki Jo imamo sedaj. Tudi vležejenje in vodenje paka so izboljšali, tako, da obraba na ležajih in vodilnih mestih skoraj ne nastopa. Seveda smo za vse omenjene stroje iskali ponudbe tudi v Evropi, saj po zakonu moramo za vsak stroj imeti najmanj tri konkurenčne ponudbe. Dobili smo jih od AHSA is Italije, AUMABHA iz Hemčije in IHCAPILrs iz Švice. Od vseh prejetih ponudb Je bil najugodnejši GLOBE. AIIS Je dražji za 10 %, AUHANU in MICAPIL pa celo za 30 %. Tudi pri stiskalnicah sta nudila SCHULER ln BBDDEBEE 25 % dražje stiskalnice enakih karakteristik. Vse formalnosti okrog uvoznih dovoljenj, zagotovitve finančnih sredstev in podobno Je trajalo skoraj leto dni. Tako smo dokončno stroje naročili letos avgusta. V Ameriki Je sedaj naročena naslednja oprema: 1. Dve hitrohodni stiskalnici tipa Bl-2-125-48. Maksimalno število udarcev: 700 v minuti. Poleg osnovnega stroja Je vključena še: dinamična izolacijska podloga, podajalni mehanizem, podaJalni valji 3 kosi, od-vijalec traku, sklopke in kontrolni mehanizem ter glavni pogonski motor 40 kV. Dobavljeni bosta v aprilu in maju leta 1980. Priključitev stiskalnic bo ob prisotnosti monterja firme MINSTER. 2. Stroji za montažo: a) Linija za izdelavo rotorjev tipa 327 in 307 obsega: - avtomatsko paketiranje in vstavljanje gredi, - montaža stranskih izolac. - vlaganje utorne izolacije - natiskavanje kolektorjev, - navijanje in varjenje rotorjev - 3 kosi - vlaganje zagozd - kontrola rotorjev - skladiščenje rotorjev pred navijainimi stroji - transporterji in vlagal ne naprave med posameznimi stroji. Zmogljivost te linije bo pri 80 % izkoristku 1740 rotorjev na izmeno pri rotorjih z 12 lamelnim kolektorjem in 1100 rotorjev na izmeno pri rotorjih a 24 lamelnim kolektorjem. b) Navijalni stroj za rotorje tipa 304 in 325 z varilnim aparatom c) Navijalni stroj za rotorje tipa 211 in 341 z varilnim aparatom d) HaviJalni stroj za rotorje tipa 493 z varilnim aparatom. Tega bomo vklju čili v obstoječo linijo za rotor sesalne enote. e) Navijalni stroj za navijanje statorjev tipa 211, 341 in 325. f) Linija za izdelavo statorjev tipa 327 in 307« ki obsega: - vlaganje statorske izol., - vlaganje stranske plastične izolacije, - natiskavanje priključnih sponk, - navijanje - 2 kosa - varenje priključnih žic na priključne sponke. Zmogljivost omenjene linije bo pri 80 % izkoristku 110 statorjev v izmeni. Statorjev z dvohitrostnimi tuljavami se na tej liniji ne bo dalo delati. To bo treba delati po stari tehnologiji. Vrednost naročene opreme v Ameriki je 2 milijona $. V tej ceni je vključeno tudi 50.0008 za rezervne dele. Dobava opreme od firme 6LOBE bo v mesecih od septembra do decembra leta 1980. V teku Je še reševanje nekaterih tehničnih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na stator 327 in 307. Razvoj in tehnološka priprava morata urediti dokončne rešitve za stransko izolacijo in priključne sponke. Torej nas v prihodnjem letu čaka precej dela, da bomo tudi naše motorje prilagodili zahtevam nove opreme. Izdelati bo treba: - Stance za novi rez 327» - podaJalne valje za stiskalnice MINSTER, - kokile za stranske statorske izolacije, - orodje za izdelavo priključnih sponk za statorje 327» - stroj za izoliranje statorjev 211, 341, - stroj za izoliranje statorjev 325, - stroj za izoliranje rotorjev 325, - stroj za avtomatsko natiska-vanje gredi 493, - stroj za natiskavanje stranskih izolacijskih listov in tulk na rotorju 493, - stroj za natiskavanje kolektorjev na rotor 493. Iz Amerike bomo torej dobili konec drugega leta 22 različnih strojev. Čaka nas veliko dela oziroma priprav, da Jih bomo znali hitro vključiti v naš proizvodn i program. Predvideno je, da bodo naši ljudje sodelovali pri končni montaži strojev v Ameriki ter obratno pri stavljenju strojev v pogon bodo sodelovali monterji iz Amerike. Janko Jelene,dipl.ing. SPREJEM MATERIALA OD DOBAVITELJEV IH KOOPERANTOV Povsem normalno Je, da ves reprodukcijski material od naših dobaviteljev in kooperantov pride v tovarno preko vhodne kontrole, kjer u-gotovijo, če prispeli material ustreza našim kvalitetnim zahtevam. Toda, ali pa naše vhodne kontrole tudi vedno poznajo te zahteve Pogosti so primeri, ko so kontrolorji v vhodnh kontrolah prav tako kot kontrolorji v delavnicah prepuščeni sami sebi, sami določajo kvalitetne kriterije prevzema, kot osnova pa jim služijo le splošni standardi in risbe. Vendar Je to za moderno vhodno kontrolo premalo. Prav tako, kot zahtevamo, da ima kontrolor v delavnici celotni potek svojega dela vnaprej določen in planiran, da je planiran tudi zahtevani nivo kvalitete, isto mora dobiti tudi kontrolor v vhodni kontroli in sicer v obliki PREVZEMNIH PREDPISOV, ki definirajo vse parametra kvalitetnega prevzema. Naslednje, kar moramo uvesti v vhodni kontroli, je registracija podatkov o kvaliteti vhodnega materiala in sicer v obliki kartoteke po dobaviteljih, kjer so zbrani vsi podatki o kvaliteti reprodukcijskega materiala ločeno po posameznih dobaviteljih. To nam omogoča: 1/ Stalen nadzor nad gibanjem kvalitete vhodnega materiala. 2/ Dokumentirano osnovo za razgovore z dobavitelji o kvaliteti njihovih izdelkov, ki nam jih dobavljajo, 3/ Nabavnemu oddelku omogoča lažjo odločitev pri izbiri dobaviteljev, kadar imamo na razpolago dva ali več ponudb za isti artikel 4/ Stalno, sistematično spremljanje gibanja kvalitete posameznih dobaviteljev nam služi kot indikator, na katere dobavitelje se v pogledu kvalitete lahko zanesemo in na katere ne, od česar zavist tudi velikost vzorca pri pregledu materiala. Izredno pomembno vprašanje za korektne odnose z dobavitelji je vsebina in način sklepanja pogodb. Odstopanja od zahtevane kvalitete reprodukcijskega materiala povzročajo v proizvodnji težave ali celo zastoje in s tem finančne izgube. Zaradi tega moramo v vseh pogodbah tudi jasno in točno naše kvalitetne zahteve definirati, kot moramo definirati tudi način prevzema. Nesmiselno bi bilo zahtevati od dobavitelja, da nam dobavlja oziroma garantira ato procentno kvaliteto svojih izdelkov, če - je dobavitelj ne more izdelati, - je mi ne moremo točno ugotavljati, - določena odstopanje v našem proizvodnem procesu ne povzročajo težav. Zaradi tega se morata kupec in dobavitelj dogovoriti o dovoljenem odstopanju od sto procentne kvalitete, katero dobavite-ij lahko izdela, kupec pa brez težav uporabi. Ta odstopanja se definirajo s kontrolno točko, ki določa procent slabe kvalitete, ki ga toleriramo v pošiljki. Za izdelke, ki so funkcijsko važni bo kontrolna točka ostrejša in obratno, za manj važne dele bomo dopuščali višji procent neustre-zajočih delov. Načelo v trgovanju pa je, da se plačuje samo material ki ustreza zahtevam. Dobavitelj je zato dolžan priznati rabat na ceno dobavljene količine v višini kontrolne točke, ker takšen procent slabe kvalitete v pošiljki kupec sicer dopušča, vendar ga v proizvodnji ne more uporabiti. V primeru, da dobavitelj dostavi svoje izdelke z višjim procentom slabe kvalitete, kot je dogovorjeno v pogodbi, kupec lahko postopa na dva načina: 1/ Celotno količino zavrne dobavitelju 2/ Če je situacija v tovarni taka, da bi proizvodnja v primeru zavrnitve celotne količine stala, tedaj lahko kupec poslani material prebere, dobre izdelke uporabi, slabe reklamira, poleg tega pa dobavitelju zaračuna vse dodatne stroške prebiranja. Dodatni stroški zaradi nekva-litenega materiala se lahko pokažejo tudi v toku delovnega procesa, ker je zaradi neustrezne kvalitete potrebna dodatna obdelava ali celo prekomeren izmet. Tudi te stroške mora kupcu dobavitelj povrniti. Vsa ta določila morajo biti vnešena v pogodbo, kar potem izključuje vsak nesporazum pri reklamacijah. V pogodbi mora biti tudi določeno, po katerih tabelah bo kupec izdelke vzorčno prevzemal. Celotni tehnološki postopek kontroliranja pa mora biti dostavljen tako končni kontroli dobavitelja kot vhodni kontroli kupca v obliki prevzemnega predpisa, zaradi ie- enačevanja kriterijev kvalitetnega ocenjevanja pri obeh pogodbenih partnerjih. S takim sistemom dela pri prevzemanju reprodukcijskega materiala bo odpadlo veliko število nepotrebnih reklamacij, sporov zaradi kvalitete pa praktično ne bi smelo biti. Če pa se spori kljub temu pojavijo, pa to ni zaradi sistema, te siveč zaradi nedosledno izvajanih načel, ki jih sistem postavlja. Jože Pegam,ing. NASMEH - NE ZA SMEH F* 100% vhodna.... ..Šajna mi se, da bo ta pošiljka O.K. " PBEDLOG za uvedbo novega SISTEMA UGOTAVLJANJA DELOVNE UČINKOVITOSTI Z analitsko metodo vrednotenja zahtevnosti dela smo postavili nova razmerja med delovnimi nalogami oziroma delokrogi po zahtevnosti in sestavljenosti. Znano je, da delovna naloga zaživi šele tedaj, ko jo dodelimo delavcu v opravljanje in ko jo ta prične opravljati. Že pred sprejetjem Zakona o združenem delu, še posebno pe po njegovem sprejetju so se skušali oblikovati razni sistemi, s pomočjo katerih bi ugotovili, kako je delavec poverjeno delovno nalogo opravil. Delovno učinkovitost lahko u-govovimo: - z ocenjevanjem ali - z merljivimi kriteriji. Obstoječi sistem ugotavljanja delovne učinkovitosti sloni izključno na ocenjevanju učinkovitosti. Izjema je samo kriterij KOLIČINA DELA. v neposred-nji proizvodnji. Sistem, po katerem zdaj ugotavljamo delavčevo učinkovitost nam ni dal tistega, kar smo od njega pričakovali. Ocenjevanje učinkovitosti brez meril se najbolj pogosto izrodi v ocenjevanje osebnosti in ne v ocenjevanje uspešnosti opravljene naloge. Po obstoječih podatkih o učinkovitosti bi lahko sklepali, da vse naloge ( količina dela) opravimo v predpisanem času, kvaliteto in, kar je tudi zanimivo, smo zelo uspešni pri gospodarjenju s sredstvi. Vse navedeno nam ne daje tistih rezultatov, katere smo pričakovali. Z namenom, da bi realizirali zahteve Zakona o združenem delu, da bi dejansko lahko stimulirali učinkovito opravljanje nalog in obenem s tem dosegli boljše delovne in poslovne rezultate, je izdelan predlog za drugačen način ugotavljanja delavčeve učinkovitosti. Po tem novem predlogu bi učinkovitost posameznikov in skupin merili. Velikost delovnega prispevka je odvisna od sestavljenosti in časa opravljanja delovne naloge ( količina dela) in delovne učinkovitosti, ki jo ugotavljamo z merili, ki izražajo: a) gospodarjenje s časom, b) kvaliteto dela oziroma naloge o) gospodarjenje s predmeti dela d) gospodarjenje z delovnimi sredstvi To so groba merila, ki se v praksi kažejo v taki ali drugačni obliki, kar bo prikazano v nadaljevanju. Gospodarjenje e časom predstavlja na primer pri delavcu, ki dela na normo odstotek doseganja časovnih normativov, pri nenor-miranih delovnih nalogah pa na drug način ugotavljena poraba časa. Kvaliteto dela ugotavljamo pri proizvodnih delovnih nalogah na podlagi statistične metode ugotavljanja napak ali izmeta, medtem ko predstavlja kvaliteto dela vodje nekega proizvodnega oddelka lahko sintetično merilo prinrankov na surovinah ali pomožnem materialu, pri deliu, ki zadevajo finančno poslovanje pa gospodarjenje s temi sredstvi. Kako gospodarimo z delovnimi sredstvi kaže n.pr. število okvar na strojih, število ur zastojev vsled vzdrževanja itd. Pri oblikovanju meril moramo težiti za tem, da le-ta izražajo delavčev delovni prispevek pri opravljanju čim bolj konkretnih delovnih nalog in, da ugotovimo delavčevo delovno učinkovitost vsaj na podlagi treh ali največ petih meril. Pri izboru meril moramo upoštevati načelo, da merilo zaradi merila ne služi ničemer. Sleherno merilo mora izhajati iz na- reve konkretne delovne naloge in cilja posamezne organizacijske enote ter izražati delavčevo delovno uspešnost glede na dosežene rezultate. O predlogu novega načina ugotavljanja delavčeve učinkovitosti je v naši tovarni že tekla razprava na sestanku, katerega so se udeležili vodilni in vodstveni deiavci tovarne ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Za tem sestankom je o predlogu razpravljal tudi strokovni kolegij, kjer je bil tudi napravljen ožji izbor meril, poleg tega pa je bilo sklenjeno, da je treba o predlogu razpravljati po sektorjih, obenem pa obvestiti kolektiv, da se pripravlja nov način ugotavljanja delavčeve učinkovitosti. V široki razpravi, katera bo v tovarni organizirana v zvezi z novim načinom ugotavljanja delavčeve učinkovitosti se bo vsak pesameznik lahko seznanil s predlaganim sistemom in lahko podal svoje mišljenje in predloge. Da bi bili že takoj na začetku seznanjeni z osnovami tega sistema, vam poleg že navedenega podajam še nekaj osnovnih izhodišč. Navedeno je bilo že, da bomo po novem sistemu delovno učinkovitost ugotavljali z merljivimi kriteriji. Merila (merljivi kriteriji), katera bomo uporabljali, so sledeča: 1. Dohodek 2. Doseganje plana proizvodnje 3. Doseganje norme 4. Kvaliteta ( izmet, reklamacije) 5. Odstopanje med planskimi in dejanskimi stroški 6. Poraba časa za delovno nalogo ( velja za režijo) 7. Kvaliteta opravljene naloge ( velja za režijo) 8. Izkoristek delovnega časa v proizvodnji 9. Zaloge 10. Roki 11. Odnos do dela oziroma nalog. V skladu s predlaganim sistemom bo torej najprej treba rešiti vprašanje razpona delovne učinkovitosti, oziroma, kako velika razlika med dobrim (učinkovitim) in slabim (neučinkovitim) delavcem so še sprejemljive. Velikost razpona je odvisna od načina ugotavljanja učinkovitosti. Običajno so razponi pri metodi, kjer se učinkovitost ocenjuje, manjši kot pa pri metodi, kjer se učinkovitost ugotavlja na podlagi meril. V naši tovarni, kjer zdaj učinkovitost ocenjujemo (razen pri doseganju norme), imamo ta razpon od 1,00 do 1,30 za vso režijo, odnosno 1,00 do 1,40 za orodjarno in vzdrževanje, če bomo hoteli doseči večji vpliv delovne učinkovitosti na osebni dohodek, bomo razpone morali povečati. Pri tem pa se moramo zavedati, da čim večje so razlike med dobrimi in slabimi delavci, toliko bolj zagovor-ljive in dokazljive morajo biti te razlike. Ustrezno izbrana merila nam zagotavli-jo, da bomo temu problemu kos. Upoštevajoč vse to, je predlagan tak razpon delovne učinkovitosti, ki lahko doda najbolj učinkovitemu delavcu v primerjavi z neučinkovitim 60 % več enot dela, doseženih s količino dela. Tak razpon velja za vse delavce, ne glede na to ali opravljajo proizvodne delovne naloge (produktivni delavci) ali pa neproizvodno delovne naloge ( režijski delavci). Pri razvoju sistema nagrajevanja ali delitvi po delu, moramo enako pozornost kot vprašanju razpona delovne učinkovitosti pri izdelavi izhodišč posvetiti tudi vprašanju ali pomeni delovna učinkovitost samo dodajanje ( povečanje ) enot dela, opredeljenih s sestavljenostjo dela in časa. Količino dela opredeljujeta čas, potreben za opravljanje delovne naloge in sestavljenost delovne naloge. Količina še ne pove ničesar, ali vsaj malo o dejanskem delovnem prispevku delavca. Delovna učinkovitost je v novem sistemu tisti mehanizem, ki bi moral upoštevati delovna prizadevanja slehernega delavca in,a katerim dejansko lahko napravimo korak naprej k delitvi po delu. V količini dela je poleg vrednotenja zahtevnosti delovne naloge opredeljena le delavčeva "prisotnost " na delu. Kako uspešno pa je bil delavec "prisoten" pove šele njegova učinkovitost. Samo količina dela pomeni torej poten-cionalne enote dela. Če vse to temeljito razmislimo, pridemo dejansko do spoznanja, da pomeni neučinkovito delo poseg v enote dela, dosežene s količino dela. Iz predlaganega sistema Je razvidno, da pri učinkovitem delu zmanjša delavec enoto dela iz količine dela za 15 %, pri normalni učinkovitosti Jih poveča za 15 % in pri največji učinkovitosti za 45 %. Te odnose izrazimo s količnikom delovne učinkovitosti. Praktično je možno dosegljivih 200 raziiš- nin količnikov delovne učinkov-vitOEti, ki se gibljejo v mejah 85 % (neučinkovito delo), 115% (normalno učinkovito delo) in 145 % (najbolj učinkovito ) doseženih enot s količino dela. Navedene meje pa naj bi seveda veljale za vsa neproduktivna dela, oziroma za vsa tista dela, kjer normativi časa niso določeni po VP sistemu. Za vse tiste delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji in imajo določene normative izdelovalnih časov po VP sistemu pa predlagamo, da razpon 60 % med najbolj in najmanj učinkovitim delavcem ostane, vendar naj se za normalno učinkovito delo določi meja 1,25 - torej ne 1,15 kot pri režijskih delavcih. Tako kot pri režijcih, je tudi pri produktivnih možnih dosegljivih 200 različnih količnikov delovne učinkovitosti, vendar se le-ti gibljejo v mejah od 95% (neučinkovito delo), 125 % (normalno učinkovito delo) in 155 % (najbolj učinkovito delo) doseženih enot dela s količino dela. Iz priloge Je razvidno, da pri neučinkovitem delu zmanjša produktivni delavec enote dela iz količine dela za 5 %, pri normalni učinkovitosti Jih poveča 25 % in pri največji produktivnosti za 55 %. Količnike, izračunane na podlagi določenih formul odčitavamo iz pretvorbenih tabel. Za vsako merilo lahko dobi delavec glede na delovni dosežek od 0 - 200 točk učinkovitosti. Točke učinkovitosti od 0 - 99 pomenijo, da Je delavec dosegel pri tem merilu slabši rezultat od pričakovanega (normiranega), 100 točk učinkovitosti pomeni pričakovano in od 101 do 200 točk učinkovitosti nadpovprečno delovno učinkovitost. Razponu točk učinkovitosti moramo prirediti razpon meril, to se pravi, da moramo določiti katera vrednost merila nam pomeni doseženo normalno, največjo ali najmanjšo delovno učinkovitost. Pri oblikovanju meril moramo upoštevati gibanje pokazateljev (meril) v preteklem obdobju ( zadnjem letu, zadnjih šestih ali treh mesecih). Ako merilo zelo niha, moramo vzeti daljše obdobje. Hormalna učinkovitost naj bi nam pomenila doseganje vsaj takih rezultatov (povprečij) kot smo jih dosegli do sedaj. Pri opredeljevanju zgornje in spodnje meje delovne učinkovitosti moramo upoštevati dosedanje izkušnje. Te meje so pri različnih merilih različne in postavljene tako daleč in blizu, da so za delavca še zanimive in jih spodbujajo k bolj učinkovitemu delu. Vsako merilo ima v celotni delovni učinkovitosti svoj pomen (vpliv, ponder). Vsote vplivov vseh meril v celotni delovni u-činkovitosti ne more preseči 100 % vpliva. Pri določanju vpliva posameznika moramo upoštevati predvsem možnost dejanskega vplivanja delavca na delo in poslovanje v tovarni. Zmnožek vpliva in doseženih točk učinkovitosti da ponderirane točke učinkovitosti (0 - 200 ponderiranih točk učinkovitosti). Iz seštevka ponderiranih točk delovne učinkovitosti po posameznih merilih določimo (matematično ali z odčitavanjem in pretvorbene tabele ponderiranih točk v količnik učinkovitosti) količnik delovne učinkovitosti. Zmnožek količnika delovne učinkovitosti in količine opravljenega dela pa predstavljata določen delovni prispevek, izražen v enotah dela. Kot posebnost je v okviru meril predlaganega sistema merilo "0DN03 PO DELA OZIROMA NALOG". To merilo se uporablja pri vseh delavcih, razen pri tistih, kjer je to merilo nadomeščeno z merilom 6, 7 Ih 10 in pa pri delavcih v neposredni! proizvodnji. Rezultate, dobljene z merilom "ODNOS DO DELA OZIROMA NALOG" ugotavlja vedno nadrejeni, katerega naloga je, da naloge daje, spremlja izvajanje nalog in ugotavlja učinkovitost izvršenih nalog. Naloge, katere nadrejeni podre- jenemu daje, se vedno gibljejo v okviru nalog, katere so služile kot osnova za ugotavljanje sestavljenosti dela, in so zajete v RAZVIDU DEL IN NALOG. Predpogoj za ugotavljanje učinkovitosti po tem kriteriju Je v tem, da Je delavec vnaprej z nalogami seznanjen. Nadrejeni mora imeti vse naloge (stalne in občasne) svojih podrejenih popisane in voditi stalno evidenco o učinkovitosti opravljene naloge. Smatra se, da Je normalna učinkovitost opravljene naloge dosežena takrat, kadar je le-ta izvršena v določenem času in pričakovano kvaliteto. Če delavec dosega normalno učinkovitost, pravimo tudi, da dosega pričakovanja. V nasprotnem primeru pričakovanja ne dosega ali pa Jih presega. Točke dobimo za to merilo iz sledečih treh stopenj: 1. stopnja: - ne dosega pričakovanj - 0 točk 2. stopnja: - dosega pričakovanja - 20 točk 3. stopnja: - presega pričakovanja = 40 točk Za vsako merilo, za katero se učinkovitost ugotavlja, moramo imeti določeno: - naziv merila - formulo za izračun ali stopnjevanje - mesto, kjer zajemamo podatke za izračun - kdo merilo izračunava - kakšen je vpliv merile v celotni učinkovitosti - pri izvajanju katerih nalog ugotavljamo delovno učinkovitost s tem merilom. Kot Je bilo že v začetku navedeno, bo razprava o predlaganem sistemu tekla po oddelkih v okviru sektorjev. Že v tej razpravi želimo, da vsak posameznik da svoj prispevek, tako, da hi po tej razpravi, po razpravi na sejah družbeno-politiS-nih organizacij in organov upravljanja ter po tromesečnem poskusnem obračunu sprejeli na referendumu tak samoupravni splošni akt o ugotavljanju delavčeve učinkovitosti, ki bo dejansko zagotavljal delitev po delu. Franc Kavčič Osnovna organizacija ZK V tovarni deluje osnovna organizacija zveze komunistov. Osnovna organizacija je tealjna oblika organiziranja komunistov. V njej se uresničujejo pravice in obveznosti, ki so skupne za vse člane ZKJ. Osnovna organizacija nadalje gradi in uveljavlja tako vsebino in metodo dela, ki bo nenehno vzpodbujala demokratično razpravo in dogovarjanje ter sporazumevanje delovnih ljudi in občanov. Pri svojem delu uporablja marksistično analizo drulbene prakse, sklepe in informacije organov zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, pa tudi izkuSnje iz dela v svojem okolju. Osnovna organizacija ima svoj poslovnik organiziranosti, volitvah in načinu dela. Z njim ureja kot je povedano, svojo organizacijsko obliko, način izvolitve vodilnih funkcionarjev in predstavnikov v drugih DPO, Krajevni organizaciji, Občinski konferenci in komiteju ZK,itd. Osnovno organizacijo vodi sekretar, iirči vodstveni organ pa je sekretariat. Ta pri nas šteje tri člane. Mandat organov organizacije traja dve leti. Osnovna organizacija v temeljni organizaciji združenega dela združuje in usmerja dejavnost komunistov pri reševanju vseh bistvenih vprašanj razvoja TOZD. Uresničuje socialistično družbeno ekonomsko pozicijo političnih odnosov, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Zagotavlja neposredno samoupravno odločanje delavcev o dohodku im njegovi delitvi. V preteklem mandatu, t.J. v obdobju december 1977 - november’ 1979 je osnovna oreamiaaeija delovala na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega življenja tovarne. Tako je redno na sleherni seji obravnavala družbeno ekonomski položaj tovarne, s celotnim spletom vprašanj na tem področju. Nadalje je tekoče spremljala zunanjepolitične dogodke, o njih razpravljala in ustrezno razlagala med delavci. Obravnavala je periodični in zaključni račun TOZD, socialno in stanovanjsko problematiko, sprejemala nove člane, izvajala družbenopolitično izobraževanje članov ZK, sodelovala z DPO v tovarni, obravnavala pripravljenost na LO in DSZ, sodelovala v akciji 20 00 ZKS v občini, vodila razgovore s študijsko skupdno iz CK ZKS, razpravljala o samoupravni organiziranosti TOZD in DO,itd. V ponedeljek $.12.1979 smo se komunisti zbrali na programsko-volilni konferenci osnovne organizacije. Pregledali smo dejavnost v preteklem obdobju in občimo razpravljali o nalogah, ki nas še čakajo. Sekretar tov. Gasar Maks je poročal o pretktim delu, pri čemer je poudaril vlogo osnovne organi, zamcije v razvoju samoupravnega in družbenoekonomskega aspekta tovarne. Osnovna organizacija je namreč na domala vseh sejah obravnavala gospodarsko situacijo v tovarni. Direktor je redno poročal o proizvodnih in poslovnih problemih tovarne. Komunisti iz baze ( oddelkov) pa so poročali o problemih iz delovnega procesa. V razpravi se je iskale.ustrezne rešitve, ki naj bi doprinesle k boljšim poslovnim rezultatom. Tako so bili sprejeti številni disciplinski ukrepi, stabilizacijski plan, postavljene so bile zahteve po zboljšanem informiranju delavcev itd. Osnovna organizacija je nadalje podprla akcijski program poslovanja, ki ga je izdelal direktor. S tem naj bi dosegli boljše poslovne rezultate ob racionalizirani porabi materiala in delovnega časa ob hkratnem zmanjšanju stroškov, Akcij-ski program je postavljal kon- kretne naloge neposrednim izvajalcem nalog in nosilcem odgovornosti. Osnovna organizacija se je zavzela za uresničitev tega načrta in dala vso podporo direitorju. Vzporedno s tem je osnovna organizacija na podlagi stališč predsedstva CK ZKJ sprejela načrt stabilizacijskih ukrepov v TOZD. Ta je vseboval zahteve po zmanjšanju zalog materiala in nekorantnega materiala, po znižanju stroškov za potovanja v tujino in sploh znižanju materialnih stroškov, po racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa itd. Postavljene so bile konkretne zadolžitve odgovornim delavcem TOZD, kaj morajo storiti v smislu tega načrta. Slabost osnovne organizacije pa je bila v tem, da se uresničevanje nalog ni nadziralo. Tako ugotavljamo, da nobeden od začrtanih planov, akcijski načrt in stabilizacijski plan nista v popolnosti realizirana. Tu gre za subjektivno (človekovo) napako, neprizadevnost. Če bi se vsi maksimalno angažirali za uresničitev vseh zastavljenih nalog, predvsem pa nalog iz svojega delokroga bi gotovo dosegli željen! cilj. Tudi subjektivne sile kot so družbenopolitične organizacije (sindikat, mladina, ZK in ZB) ter samoupravni organi so bore malo napravili, da bi se problemi te vrste učinkovito reševali. Osnovna organizacija je nadalje stalno opozarjala na zaostritev odgov-ornosti, zvečanje delovne zavesti in poostritev poslovne discipline. Ha koga so bila ta opozorila naperjena? Na vse delavce, tako na vodilne in vodstvene kot na neposredne proizvajalce. Vsem je poverjena neka odgovornost. Enim večja, drugim manjša. Temu ustrezno so zanjo tudi vrednoteni in plačani. Vel od kraja pa lahko priznajo, da zavest o odgovovornosti ni porasla. To se kaže v nezmanjšanem številu odsotnosti, nezmanjšanem izmetu, nezmanjšanih stro- ških itd. Vsak se lahko tu notri najde in premisli, kakšen je njegov delež izpada dohodka. In na škodo koga gre vse to? Prav gotovo na škodo vseh, tudi na škodo tistega, ki je vse leto vestno delal in dosegal pričakovane ali nadpovprečne rezultate. Prav slednje pa je argument, ki utemeljuje ločene obračune po oddelkih ali stroškovnih mestih ali TOZD-ih."Čisti računi so dobri prijatelji", pravi pregovor, čistih računov pa ne bomo imeli, dokler ne bomo vedeli, kdo koliko popije in koliko plača. Mi vsi pijemo iz enega soda, ne glede na to koliko kdo popije, vsi plačamo popolnoma enak delež. Ta problem slavije z Bolgarijo, Albanijo in SZ. Obravnavala je tudi vojno-politično situacijo v svetu, razmere v Jugovzhodni Aziji (Vietnam- Kampučija-Kttajska), odnose s Kubo ob pripravah na konferenco neuvrščenih v Havani in slednjič, rezultate konference v Havani. Člani ZK so se preko teh obravnav podrobno seznanjali z resničnimi dejstvi brez potvorjenih informacij. Informirani so bili takorekoč iz prve roke in si tako ustvarili pravo podobo dogodkov. Namen zunanjepolitične dejavnosti pa ni le v tem, temveč,da bi člani ZK naprej objektivno obveščali javnost -delavce TOZD-a o svetovnih dogajanjih in vlogi ter dejavnosti pa je rešljiv edino z ustanovitvi- Jugoslavije pri tem. Računamo, jo TOZD-ov po ekonomsko in tehnološko zaključenih enotah. Pri tem pa seveda voditi strog nadzor nad razrastom in bohotenjem administracije in poslovodnih struktur. V tem smislu je problem obravnavala tudi osnovna organizacija ZKS. Obširna razprava je tekla ob obisku skupine CK ZKS, kasneje pa je bila na to temo diskusija če v DO. Na področju zunanjepolitične dejavnosti je osnovna organizacija obravnavala odnose Jugo- da so komunisti to poslanstvo tudi odigrali. Družbeno-politična in samoupravna aktivnost vseh subjektivnih faktorjev, t.j.družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov delegacij in poslovodnih organov je temeljni pogoj za njihovo dinamiko in eksistenco. Z delovanjem teh samoupravnih in družbenopolitičnih struktur pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvsem gre za premalo resno in poglobljeno delavnost. Kaj Je v tem raz- log Mogoče preslaba in nepravilna informiranost? Morda neprizadevnost posameznikov? Lahko tudi prevelik vpliv individualnih faktorjev posameznikov, vodilnih in vodstvenih? Natančnih razlogov ne poznamo, verjetno pa vsi našteti razlogi delno vplivajo na nedelavnost. Naloga vodstev družbenopolitičnih organizacij, posebno pa zveze komunistov Je, da vzpodbujajo delo samoupravnih organov, da sodelujejo pri vsebinskih zasnovah njihovih programov, da konkretno pomagajo pri delu, vodenju razprav, razreševanju vprašanj itd. Pri tem ne smemo spregledati družbenopolitičnih nalog in odgovornosti vodilnih in vodstvenih delavcev ter poslovodnega organa. Oni so prvi, ki so dolžni vzpodbuditi in podpirati delo vseh samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in delegacij. Tu ne moremo in ne smemo govoriti o politiziranju, tu gre za uresničevanje samoupravljanja, za posredno odločanje delavcev. Vodilni in vodstveni delavci, ki tega ne razumejo in ne podpirajo, ne morejo biti na čelu samoupravnih in organizacijskih struktur. O preteklen delu organizacije Je spregovoril tudi sekretar Občinske konference ZK. V svoji razpravi Je poudaril, da se 00 ISKRE v preteklem mandatu prišteva med aktivnejše v občini. Očital nam je le maloštevilnost, toda kvaliteti se ne da oporekati. Nadailje Je mnenja, da imamo zelo slabo razvito sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami. To je zapaženo že ob obisku skupine iz OK ZK in CK ZKS, pa tudi iz poročila je to razvidno. Če so komunisti premalo ali nič zastopani v vodstvenih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, potem delo subjektivnih sil ni koordinirano. Vsak se zaletava v svoj zid, ni pa enotne akcije, ki bi bila znatno moč- neJi« ln prodorneJ S«. Nujno Je, da se komunisti ob naslednjih volitvah vključijo v domala vse DPO in samoupravne organe in prevzamejo tudi ključne odgovornosti, če jim bodo poverjene. Nadalje Je opozoril na vlogo sindikata, ki Jo ima po sprejetju Zakona o združenem delu. Sindikat naj ne bo servis za preskrbo « živili, socialnimi pomočmi,itd. Lahko dela tudi to, vendar naj bo to njegova postranska dejavnost. Da se pa to izvesti tudi drugače, z raznim regresiranjem, krediti, itd. Teža dela sindikata mora biti v družbenopolitičnem delu v bazi - med delavci. Sindikalni delavci morajo v kolektivu razlagati stališča, sklepe, predloge samoupravnih organov, delegacij, itd. Izvršni odbor mora delati na enakih področjih kot delavski svet ali ostale DPO. Sindikat Je po ZZD nosilec vseh poprejšnjih razprav na zborih delavcev ob sprejemanju raznih samoupravnih aktov. Je podpisnik družbenih dogovorov, ki Jih sklepajo družbenopolitične skupnosti, samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka, ustvarjenim s skupnim poslovanjem, itd. Zaradi tega Je treba sindikalno vodstvo usmeriti v tako delo in mu pri tem tudi pomagati, da se bo znašlo na pravi poti. V razpravi Je namenil dosti besed družbeno politični aktivnosti vodilnih, vodstvenih delavcev in poslovodnih organov. Od vseh navedenih Je obvezno zahtevati družbeno aktivnost. Vodilni ali vodstveni delavec, ki ni pripravljen ali sposoben delovati v smislu socialističnega samoupravljanja, ne more zasedati tako delovno mesto. Do teh vprašanj Je treba poetopati dovolj rigorozno, ne glede na neformalne razprave, ki teme sledijo. S tejn pa ne previse, da vodilni delavec mora biti keannist. Je pa očitno, da kdor Je teliko družbenopolitično razgledan in aktiven, da zna v socialističnem smislu voditi neko organizacijo ali skupino, bo nedvomno prav kmalu vstopil v vrste zveze komunistov. Po obširni razpravi so sledile še volitve novega vodstva 00 ZK. Novo vodstvo je nato podalo programsko usmeritev 00 za predsto-Ječi mandat, ki ga v celoti objavljamo. Sekretar 00 ZK Marjan Šmid PROGRAMSKA USMERITEV OOZKS ZA PREDSTOJEČI MANDAT: Temeljna Izhodišča: Osnovna organizacija ZKS je na osnovi poročila o dosedanjem delu ter na podlagi resolucije VIII. kongresa ZKS, XI. kongresa ZKJ, stališč in poročil predsedstev CK ZKS in CK ZKJ sprejela program svojega dela v prihodnjem mandatnem obdobju. Programska izhodišča vsebujejo splet vprašanj, ki so prisotna v naši celotni družbi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošnega ljudskega odpora itd. Večji poudarek je dan predvsem na področja: - gospodarjenje v TOZD-u in stabilizacijski ukrepi - samoupravna organiziranost TOZD - kadrovska politika v TOZD - družbeni standard - delitev po delu - zaključni računi - zaposlovanje - idejnopolitično izobraževanje članov in krepitev OO ZK - zunanjepolitična dejavnost - delovanje na področju LO in DSZ - delagatski sistem - kultura - šport in rekreacija 1. Gospodarjenje v TOZD in stabilizacijski ukrepi: Osnovna organizacija je na seji 30.maja 1979 sprejela akcijski program za okrepitev stabilizacijskih naporov. Akcijski program je bil sprejet na osnovi stališč predsedstva CK ZKJ o ukrepih v družbenoekonomski politiki v SFRJ. Že v poročilu je bilo opozorjeno, da se ta program ne realizira v zadostnem obsegu. Posledica tega je, da se problemi še naprej kopičijo in povzročajo nevoljo v kolektivu. Osnovna organizacija bo zato v prihodnosti zahtevala od samoupravnih in poslovodnih organov posebno pa od komunistov na ključnih položajih, da se sprejeta stališča uresničijo. Gospodarjenje je zadnji dve, tri leta dokaj uspešno. Dohodek narašča hitreje kot njegova poraba, narašča pa tudi izkoristek delovnega časa. Tudi čisti dohodek je v preteklosti naglo naraščal, kar je omogočalo porast osebnih dohodkov in oblikovanje sklada skupne porabe. Zadnji dve leti beležimo tudi ostanek dohodka, tako, da je tudi poslovni sklad porastel za 350 %. Vzporedno z rastjo družbenega proizvoda pa so se pojavile potrebe po razširjeni reprodukciji. V obstoječih proizvodnjih pogojih in zastareli tehnologiji /predvsem strojni opremi/ ni mogoče več dvigati produktivnosti in na ta način dosegati boljše rezul-i.ile. Izdelan je bil investicijski ela-torat za gradnjo nove tovarne in nabavo nove opreme. Rezultat investicije naj bi bil, da ob normalnem porastu zaposlenih /1 % letno/ dvignemo produktivnost za 26 %, dohodek p>a celo za 100 %. Vzporedno s tem se mora izvajati prestruktuiranje proizvodnega programa iz manj na bolj zahtevne izdelke; Sodobna tehnologija bo to omogočala, zagotoviti je treba le potrebno tako tehnološko organiziranost in disciplinsko raven, do bomo te možnosti izkoristili. To bomo dosegli z maksimalnim angažiranjem strokovnjakov in ustreznimi razlagami, /vzgojo delavcev/ na zborih delavcev.Naloga je izredno odgovorna in zahtevna, zato velja opx>zoriti poslovodne, vodilne in vodstvene delavce ter samoupravne organe in DPO, da vsa odgovornost leži le na njih. Ukrepe za dosego boljših poslovnih rezultatov vsebuje tudi akcijski program poslovanja, ki ga je izdelal dir*-tor, obravnavali in podprli pa tudi samoupravni organi in DPO. Uresničevanje akcijskega programa je naša skupna naloga. Zveza komunistov se bo zavzemala, da se tudi resnično izvaja. Rezultate le tega se bo iskalo v obravnavah zaključnega in periodičnih obračunov. Če se bo izkazalo, da rezultati niso zadovoljivi bo zveza komunistov pokrenila ustrezno akcijo in proti kršiteljem odločno ukrepala. 2. Samoupravna organiziranost in razvoj Temeljna organizacija je glede na zahteve zakona o združenem delu neprimerno organizirana. V preteklosti so bili v tem problemu že razprave pa tudi s strani CK ZKS in OK ZKS smo bili opozorjeni naj se primerneje organiziramo. TOZD šteje cca 820 zaposlenih, kar presega prakso za ustanavljanje TOZD-ov, ki pravi naj TOZD ne šteje preko 300 zaposlenih. Notranja organizacija, ki je uzakonjena s Statutom je taka, da so tehnološko zaključene celote tudi obračunsko ločene. Iz teh je razvidno, da obstajajo ekonomsko opravičljivi argumenti za samostojnost teh delov delovnega procesa seveda z ustrezno medsebojno solidarnostjo. Glede na sklepe OO ZKS je naša nadel Jna naloga, da se na tem področju stvari odvijajo naprej tako, da bi ob izpeljani investiciji razpolagali s potrebnimi podatki, potrebnimi za ustanavljanje TOZD-ov. Naloga komunistov predvsem pia tistih na ključnih položajih je, da akcijo podprejo k njenem nemotenem potekli. V tem času je treba razrešiti tudi problem povezovanja v obstoječo delovno organizacijo. Proučiti in izdiskutirati je treba možnost ustanovitve delovne organizacije ISKRA Železniki in se TOZD-irati znotraj te. Tudi to je še stvar razprave v DPO kolektivu in samoupravnih organih. S tem pa aktivnost v smeri organiziranja TOZD ne sme zameriti. Združevanje TOZD v višjo asociacijo prav zaprav v tej fazi še ni bistveno. V pripravah morajo svojo aktivnost pokazati tudi DPO. Sindikat in mladina se pravzaprav lahko že p.ed tem ustrezneje organizirata. Lahko se osnujejo osnovne organizacije po predvidenih TOZD. Izkušnje takega dela bi kaj dobro koristile kasnejšemu tozdiraoju, saj bi že poznali nekatere objektivne in subjektivne težave bodočih TOZD. Zveza komunistov se mora kot organizacija in posameznik pri tem polno angažirati. Komunisti so dolžni na celi črti samoupravnega dograjevanja tovarne največ doprinesti k sporazumevanju. V letu 1980 bodo volitve v samoupravne organe TOZD, DO in SOZ D. Z K je že v preteklosti vedno sodelovala v volilnih pripravah. Tudiitokrat se bo ZK angažirala v smeri vključevanja svojih članov. Opaziti je namreč, da je prisotnost komunistov v SO zadnje čase zelo upadla-Neaktivnost samih komunistov in nepripravljenost nekaterih za sprejemanje samoupravljalskih nalog je dosegla nezaželjen učinek. Na splošno je prisotnost ZK upadla s tem pa tudi avtoriteta organizacije. Ob bodočih volitvah je obvezno, da se vsi člani ZK vključijo v samoupravne organe, ter v njih prevzemajo tudi odgovorne naloge če jim bodo px>verjene. 3. Kadrovska politika: V skladu s srednjeročnim družbenoekonomskim razvojem je treba začrtat tudi kadrovsko pjolitiko. Osnova kadrovskega načrtovanja mora biti proizvodni program oziroma konkretno razvid del in nalog v TOZD-u. Kadrovska politika mora biti tako kvalitativno kot kvantitativno dokaj točno začrtana. Pri srednjeročnem načrtovanju le te je nujno sodelovanje vseh subjektivnih faktorjev v tovarni. Njena dokončna definicija naj bo odraz želja, potreb in možnosti TOZD in kraja. Samoupravni in poslovodni organi ter vodilni delavci so se dolžni ravnati začrtane kadrovske politike, vpliv individualnih interesov pa omejevati na minimum. Nameščanje in razmeščanje delavcev na vsa delovna mesta mora biti Izvedeno strogo po sprejetem SA za vodilna mesta pja je treba obvea-no upoštevati smernice o kadrovski politiki. Če se za nek delokrog zahteva take in take pogoje, jih j e pri kandidatih tudi treba preverjati. Opozoriti velja predvsem na izpolnjevanje družbenopolitičnih pogojev. Dokazila o družbenopo- litični aktivnosti morajo biti arguman tirana. Tako se bomo izognili še na-daljnemu zasedanju-odgovornih mest s samoupravno in družbenopolitično neosveščenimi in neaktivnimi kadri. Nadalje velja, da se vodilni in vodstveni delavci okvalificirajo z družbenopolitičnim delovanjem med delavci in v družbenopolitičnih organizacijah. Ni dovolj, da so strokovnjaki svojega poklica, poznavati morajo tudi druga družbena področja in jih delavcem ustrezno razlagati. Tovariši oziroma tovarišice, ki tega pogoja ne bodo izpolnjevali v bodoče ne bodo mogli biti na čelu organizacijskih in samoupravnih struktur. Zveza komunistov ima torej na tem področju dovolj napornega in odgovornega dela. Če je avatgarda delavskega razreda in če prevzema odgovornost za razvoj družbenopolitičnega sistema potem lahko postavlja tudi osnovne zahteve, ki eo v skladu z načeli naše samoupravne socialistične demokracije. 4. Družbeni standard: Socialna struktura delavcev naše tovarne je v povprečju dobra, vendar se s tem ne moremo zadovoljiti. Kes, da ni velikih socialnih razlik, so pe še vedno problemi s tujo delovno silo.Zaradi deficitarnosti nekaterih poklicev amo prisiljeni zaposlovati tgjo delovno silo. Za to je treba zagotoviti oenome življenske pogoje. Zveze komunistov se mora zavzemati zn enakopraven družbenoekonomski položaj teh delavcev. Financ-iranje potreb družbenega standarda mora biti sicer v sorazmerju z dohodkom tovarne, morajo pe o tem imeti odločilni vpdiv delavci. Družbena prehrana, prevozi in financiranje stanovanjske izgradnje so področja, ki neposredno zadevajo vse delavce TOZD-a in jih je potrebno z zadostno odgovornostjo obravnavati in urejati. Stanovanjska graditev je v kraju že nekaj časa problem. Nepravilni pristopi k reševanju tega so v preteklosti napravili več škode kot koristi. Šele pred kratkim se je našel izhod v nadomestnih gradnjah in novelaciji urbanističnega načrta. Kljub temu pa se stvari zelo počasi premikajo. V področje stanovanjske graditve, posebno individualne gradnje po bi bilo treba vnesti tudi več reda in organiziranosti. Na nekaterih območjih se u-veljavlj^ praksa ustanavljanja stanovanjskih gradbenih zadrug. Te omogočajo cenejšo gradnjo in ažurnejšo preskrbo gradbene dokumentacije in materiala. 5. Delitev po delu: TOZD je v letu 1978 sprejele sporazum o osnovah In merilih za oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo. V sporazumu so konkretna določil* sa povračila iz materialnih stroškov in obračunavanje osebnih dohodkov. Le to je izvedeno po us trezni metodologiji vrednotenja zahtevnosti dela in izvajalčeve učinkovitosti. V TOZD-u je že pripravljeno gradivo za razpravo po tem vprašanju. Gre za to, da se v ocenjevanju učinkovitosti preide na merljive kriterije. Takozva-ha osebna ocena bi s tem odpadla. Zveza komunistov je zainteresirana za urejanje teh vprašanj, zato bo tudi z vso resnostjo pristopila k njihovemu razreševanju. 6. Periodični obračuni in zaključni račun Bistvo obravnave periodičnih'in zaključnega računa je prerez skozi preteklo poslovanje, ugotovitev slabosti, ki so vplivale na dosežen rezultat in okarak-teriziranje pozitivnega trenda razvoja. Pri tem niso tako pomembne številke, kot dejstva, ki so do teh pripeljala. Ugotovitve obravnav zaključnih računov so tudi kazalci gospodarjenja, ki se po ZZD morajo predložiti v obravnavo delavcem. Zveza komunistov mora do teh kazalcev zavzeti ustrezna stališča in jih primerjati z razvojem širše družbene skupnosti. 7. Zaposlovanje Občinski srednjeročni plan predvideva v prihodnjem srednjeročnem obdobju zaposlovanje s cca 1,5 % letno rastjo. Od tega v industrijo še celo nekaj manj. Na trend zaposlovanja je naša organizacija že nekajkrat opozarjala - tudi na delavskem svetu. Treba je izpodbiti zakoreninjeno miselnost po ekstenzivnem zaposlovanju in dviganju pr oduktivnosti le na ta račun. Omejiti se moramo na možnosti, ki nam jih nudi naravni prirastek, sicer pa napraviti korak naprej v novih tehnoloških in organizacijskih prijemih. 6. Idejnopolitično izobraževanje članov Z K in krepitev osnovne organizacije Osnovni cilji idejnopolitičnega usposabljanja v ZK je usposobiti komuniste za politično delovanje s katerim se bodo zavzemali za cilje socialistične samoupravne družbe, znali potegniti pri tem za seboj množice in idejno razložiti nosilce nasprotnih teženj. Vsposobljenl morajo biti za spreminjanje družbenih in gospodarskih razmer v svojem okolju./citat iz brošure politične šole CK ZKS/. Vsakemu komunistu je potrebno omogočiti individualni in skupinski študij. Zato moramo opredeliti literaturo, ki naj bi jo imel vsak komunist, vsaka osnovna organizacija, vsaka knjižnica. Oblike idejno političnega izobraževanja morajo biti trajne po vsebini, metodah in obsegu. Na podlagi sedanjih potreb in možnoati se izvajajo sledeče: Seminar za kandidate za sprejem v ZK, ki šteje cca 30 ur za skupino, ki ni večja od 25 do 30 slušateljev. Seminar pod pokroviteljstvom OK ZKS izvaja delavska univerza. Seminar za novosprejete člane ZK. Traja cca 40 ur za skupino 30 - 40 slušateljev izvaja pa ga prav tako delavska univerza. Programi izobraževanja za OO ZKS so bili v preteklosti izvajani v režiji OK ZKS po novem pa je približan samim osnovnim organizacijam. Obvezni del programa, ki obsega zunanje politične teme, ekonomska gibanja, družbenopolitični sistem in planiranje izvajajo uvodničarji, ki jih morajo imenovati same osnovne organizacije ZKS ob pomoči OK ZKS . Osnovna organizacija mora občasno preverjati kako in koliko se člani Z K izobražujejo po tem programu. Večerna politična šola vsebuje enoten program, ki šteje 120 ur za cca 25 slušateljev. Tovrstno izobraževanje je lahko v okviru osnovne ali več osnovnih organizacij v lastni izvedbi, ali izvedbi OK ZKS oziroma delavske univerze. Trimesečni seminar teorije in prakse marksizma je na ravni srednje politične šole in se izvaja za izbrane člane s predhodno ustrezno stopnjo izobrazbe. OO ZKS morajo v proporcu s številom članov pošiljati na to izobraževalno obliko ustrezno število članov. Srednja politična šola pri CK ZKS izobražuje komuniste še posebno delavce iz neposredne proizvodnje za uspešno družbeno politično delovanje. Vsaka OO ZKS ima možnost pošiljanja kandidatov na to šolo. Večje OO Z'K pa so pravzaprav obvezne zagotavljati kandidate za tovrstno izobraževanje. Politična šola ZKJ Josip Broz Tito v Kumrovcu je najvišja oblika družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja komunistov iz osnovnih občinskih republiških in pokrajinskih organizacij ZKJ. Študijsko izobraževanje te vrste pa zagotavlja še fakulteta zaso-ciologijo, politične vede in novinarst- vo v Ljubljani. Izvajanje družbenopolitičnega usposabljanja komunistov je pravica in dolžnost slehernega člana ZK in OO ZK zato se tudi naša OO Z K mora aktivno vključiti v opisane oblike in izvajati lasten začrtani program. Povečanje števila članov je prav tako ena važnejših nalog OO ZK. OO ZK naj bi imela vsaj 10 % zaposlenih članov kolektiva. 9. Zunajnepolitična dejavnost OO ZK OO Z K bo s politično dejavnostjo prispevala k uresničevanju take zunanje politike kot jo je izoblikovala zveza komunistov v svojem dolgoletnem boju za enakopravne odnose v mednarodnem delavskem gibanju. Med svojimi člani bo utrjevala poglede na neuvrščenost in enakopravno ekonomsko sodelovanje med narodi. Zavzemala se bo za pravilno razlago jugoslovanske zunanje politike med delavci in krepila misel tovariša Tita o odnosih med narodi sveta. Osnovna organizacija se bo zavzela tudi za politično višjo usposobljenost kadrov, ki kpntaktirajo s tujino. Pogosteje bo posegala v ugotavljanje rezultatov in posledic obiskov naših predstavnikov v tujini. Način njihovega dela in predstavljanje tovarne navzven. Vzpodbuditi bo treba višjo zavest ne samo delavcev temveč tudi odgovornih kadrov v TOZD-u o socialističnem samoupravljanju in spoštovanju priborjenih vrednot. 10. Ljudska obramba in družbena samozaščita Zveza komunistov mora nenehno skrbeti za idejno in akcijsko enotnost vseh družbenih dejavnikov v obrambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti. Neposredno mora tudi delovati v procesu odločanja in vodenja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter zagotoviti svoj vpliv v vseh razmerah zlasti pa v vojni, ko mora obstoječi družbenopolitični sistem še naprej delovati . OO ZKS mora delovati v smeri podruž-bljanja obrambnih priprav, zato se bomo zavzemali za: - odločanje o zadevah ljudske obrambe in družbene samozaščite na zborih delavcev - da bodo obrambne priprave vključene t udi v plane družbenega in gospodarskega razvoja TOZD. - da bo potekalo uspodabljanje kadrov, ki v ljudski obrambi prevzemajo ključne odgovornosti - da bodo izvajana predavanja o varnosti in politični situaciji vsem delavcem - da bodo v bistvo obrambnih načrtov res vključeni interesi prebivalstva oziroma članov kolektiva. V sami organizaciji ZK se bodo prav tako okrepile organizacijske in vsebinske priprave na obrambo. Ustanovljeni so že komiteji za LO, ki bodo predvsem politično posvetovalni in usmerjevalni faktor DPO. OO Z K bo v najkrajšem času morala izdelat tudi konkreten vojni načrt in ga tudi kadrovsko opremiti. 11. Delegatski sistem Uspešno uresničevanje delegatskega sistema je dolgoročen proces. Komunisti se moramo prizadevati, da se bo dograjevanje delegatskega sistema povezovalo z bojem za izgrajevanje samoupravnih organizacij, posebno TOZD in z.a razvoj dohodkovnih odnosov. Prizadevati si moramo tudi, da bodo zagotovljene materialne in kadrovske možnosti za delo delegacij. Posvečati je treba največjo pozornost vsebini dela delegacij. Naša skrb mora biti, da bodo delegacije in skupščine resnično obravnavale pereča vprašanja iz življenja TOZD, KS itd. Družbenopolitične organizacije morajo vključiti v svoje programe vsa pomembnejša vprašanja iz dela delegacij, da bi lahko pravočasno oblikovale svoja stališča do določenih vprašanj. Ni utemeljena zgolj kritika dela delegacij. Treba je poseči v njihovo bistvo in nuditi delegacijam vsestransko politično in strokovno pomoč. Zavedati se moramo, da kadrovska struktura delegacij ni na taki ravni, kot je bila nekdaj pri poslancih. Razpolagamo pa danes z neprimerno večjim številom sposobnih kadrov v TOZD - ih in na trenu, ki se morajo spopasti tudi s tem delom. Komunisti se moramo v sindikatu še bolj zavzeti za delovno povezanost delegacij z DPO, SO in strokovnimi službami. Dosledno moramo razviti razmerje baza - delegacija. 12. Razvoj kulture in športa V zadnjem času je opažati prebujanje kulturnoumetniških aktivnosti v kraju kakor tudi v tovarni. Oživlja se delo KUD-a Železniki v okviru TOZD-a pa foto sekcija in slikarska skupina. Počasi pričenja z nastopi tudi pevski zbor v okviru Alplesa pa se obuja pihalna godba. Posluh delovnih organizacij in prizadevnost nekaterih posameznikov je obrodil sadove, ki so potrebni le še temeljitega negovanja. Kljub zaenkrat skromnim dosežkom je akcija dosegla cilj. Zveza komunistov se zato mora še vnaprej vztrajno zavzemati za negovanje kulturnih vrednot in razvoj njenih dejavnosti. Kultura je ogledalo naroda in za tako majhen narod, kot smo Slovenci je to še toliko bolj potrebno . Iz tega mesta naj opozorimo na naloge kulturne skupnosti in izobraževalnih organizacij, ki morajo jioskrbeti za zadostno število kadrov za poklicno in amatersko delo v kulturi. Na področju telesne kulture, športa in rekreacije je bilo v preteklosti ogromno storjenega. Predvsem je konkretno naša tovarna prispevala ogromna sredstva v materialne dobrine pa tudi v existenco športnega društva, katerega pokrovitelj je bila. Objekti za telesnokulturno vadbo v krajevni skupnosti so, saj imamo tu telovadnico, bazen, športna igrišča itd. Potrebna je le bolj organizirana vadba. Telesnokulturni delavci na tem področju še niso dovolj naredili. Tudi družbenopolitične organizacije z zvezo komunistov vred niso odigrale potrebne vloge. Masovna telesna vadba mora postati temeljna dejavnost telesnovzgojnih organizacij, saj bo le ta neposredno doprinesla k duhovni in telesni krepitvi naroda. Tudi vrhunski šport je seveda potreben, vendar ta že mora biti rezultat predhodne masovne vadbe. Selekcija sicer sploh ni mogoča pa se včasih for-sira tudi an ti talente. Organiziranje telesnokulturne dejavnosti v TOZD-ih in KS se mora vspostaviti na delegatski osnovi in na načelih svobodne menjave dela. Tudi tu velja opozoriti temeljno telesno kulturno skupnost in izobraževalne organizacije da zagotovijo dovolj primerno usposablje-nih kadrov za različne vrste telesno-kulturnih aktivnosti, množične vadbe in vrhunskih športnih panog. Osnovna organizacija Z K KS Železniki in njena dejavnost Krajevna skupnost Železniki spada s Škofjo Loko in Žirem med tri največje skupnosti naše občine. S priključitvijo KS Podlonk - Prtovč, Martinj vrh in Zali log je tudi teritorialno povečala svoje meje in seveda s tem tudi svoje obveznosti. Njena dejavnost se odraža na sledečih področjih: - stanovanjsko komunalna dejavnost , - družbenopolitična dejavnost, - dejavnost s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Iz prve, to je stanovanjsko komunalne dejavnosti si skuša s povezovanjem nalog sprejetega samoprispevka in potreb kraja po komunalni ureditvi zagotovi sredstva in jih obogatiti z zunanjimi prispevki za izpopolnjevanje obvez, katere so zaradi naraščajočega prebivalstva in naglega razvoja industrije nujne za rešitev. Med te pa spadajo predvsem: - cestne povezave s kraji izven centra, - ureditev prometa v centru, - urejevanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, individualno in blokovno, - odkupi zemljišč za pošto, pov stajo LM, hotel itd., - odškodninski odkupi in odkupi zemljišč za objekte rekreacije in drugo. Iz družbeno politične dejavnosti pa smo dolžni prispevati za razvoj: - kulture, šolstva, muzejstva in rekreacije, ki krepi telo in duha našega krajana. Isto je za našo varnost eno najvažnejših področij SLO in DS, katera zasluži vso pozomsot in jo v naši KS tudi dobi. Vsa ta opravila se odvijajo v okviru, zato imenovanih odborov, sveta KS in skupščine KS, ki milijonov novih dinarjev. Ta sredstva nismo vse sami prispevali , vendar smo z zastavljenimi akcijami uspeli pridobiti sredstva pri OSKIS-u in RSC. Tako, da bomo.lahko program, katerega smo si postavili, zaključili do konca leta 1982. Za vsa uspešno opravljena dela dosedaj pripišimo izrednemu posluhu samoupravnim organom in članom delovnih organizacij, ki so dosedaj enotno nastopila in s pobudami in prispevki pomagala uresničiti sprejete obveze. Vendar moramo to tudi razumeti kot nujno, saj s samo industrializacijo še ni vsemu zadoščeno naš delovni človek rabi še kaj skrbijo za povezovanje odnosov na relacijah KS - delovne organizacije - družbeno politične organizacije in prebivalstvom naše KS. Uspehi zadnjih let nam to povezanost potrjujejo z uspešnimi akcijami pri delih, ki so za naš kraj nujno potrebni med najvažnejša pa spadajo: - izgradnja zimskega bazena - izgradnja čistilne naprave - izgradnja toplarne Izdelava del po zadnjem samoprispevku, ki bodo samo v letošnjem letu zahtevala cca 16 drugega, to pa smo mu dolžni nuditi, zato te prispevke in opravljene akcije ne smemo smatrati kot zasluge, ampak kot obveza do članov KS za njihovo boljše počutje. To je kratek opis KS Železniki, ki naj prospeva k zbližanju in spoznavanju vseh prebivalcev, tako tistih iz centra do najbolj oddaljenih krajev naše KS. Predsednik skupščine KS Železniki: Lojze ing. Čufer Sklepi 16. redne seje delavskega sveta z dne 11.12.1979: - Sprejel je samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Škofja Loka; - Sprejel je sklep o pristopu k spremembi 37- člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino; - Sprejel je sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih in postopkih za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980 Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino; - Sprejel je sklep, da se odpiše iz retencijskih sredstev znesek 1.277-30 DM za poravnavo reklamacijskih stroškov firmi BRAUN; - Sprejel je sklep, da se odpiše iz retencijskih sredstev skupaj 1.107,.- DM za firmo AEG; - Sprejel je aneks k pogodbi o odvozu in odlaganju škodljivih industrijskih smeti in odpadkov na Javno odlagališče v Dragi, ki ga vrši SGP Tehnik TOZD Komunalne dejavnosti, s katerim se stroški povečujejo za cca. 30 %; - Sprejel je predlog odbora za organizacijsko kadrovska vprašanja DO Široka potrošnja, po katerem se nadomestila za stroške prenočevanja v tujini povečujejo od sedanjih 40 na največ 70 0 dnevno na osnovi predloženega računa, in sicer od 11.12.1979 dalje; - Sprejel je predlog komisije za delovna razmerja in kadrovske zadeve ter komisije za OD in sklenil, da se potrdi nova grupa dela za dela in naloge knjigovodja osnovnih sredstev in drobnega inventarja. S tem sklepom se od 1.11.1979 dalje upošteva 7-grupo dela; -Prav tako je sprejel predlog istih komisij, da se tov. Prezelj Jožetu za dela in naloge asistenta tehničnega direktorja v TOZD Idrija za čas od 1. 12.1979 do 30.6.1980 prizna osebni dohodek v višini 19. grupe dela s pripadajočimi dodatki. TOZD Idrija bo na osnovi sklenjene pogodbe mesečno na osnovi izstavljenih faktur poravnavala te stroške v bruto iznosu; -V Konferenco Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske, Kranj, je DS namesto tov. Krek Mirota, ki mu je potekel mandat, izvolil tov. Nastran Valentino, vodjo finančno-ra-čunovodskega sektorja; -Po predlogu centralne inventurne komisije je imenoval člane inventurnih komišij, in sicer v: 1. Komisijo za popis osnovnih sredstev: Predsednik - Markelj Ciril člana - Bertoncelj Stane, Tolar Janez 2. Komisijo za popis nedovršene proizvodnje v: a/ obdelovalnici, montaži in prototipni delavnici : Predsednik - Leben Janez, člana - Blaznik Filip, Janžekovič Francka b/ orodjarni in remontu: Predsednik - Hajnihar Franc, člana - Pegam Minka, Gartnar Polde 3. Komisijo za popis sredstev družbenega standarda in knjig: Predsednik - Dolenc Urban člana - Nastran Francka, Polajnar Jana 4. Komisija za popis denarnih sredstev, terjatev in obveznosti: Predsednik - Skok Janez Člana - Tušek Niko, Jelenc Mira - Sprejel je predlog vodij fi-nančno-računovodskih sektorjev TOZD DO Široka potrošnja o principih združevanja osnovnih sredstev za delovno skupnost skupnih služb, po katerem je delež naše TOZD 1.607.200,00 din; - Sklenil je, da se prošnja za finančno pomoč pri postavitvi cestne ograje obravnava v letu 1980, ker so sredstva za leto 1979 že Izčrpana; - Obravnaval je pritožbo tov. Benedičič Štefana in tov. Šturm Franca ter sklenil, da tehnični sektor ugotovi dejansko uporabljen čas popravila odvrženih statorskih paketov ter na tej osnovi izstavi nalog za normalni obračun; - Sprejel je sklep o najetju deviznih kreditov pri Pittsburgh banki in Continental Bank London za pokritje investicije za širitev proizvodnje kompresorskih motorjev v znesku 3.987.230 US 0; - Soglašal je z sklepom komisije za samoupravne akte, da mora 00 sindikata takoj pričeti z evidentiranjem članov za nove samoupravne organe; - Potrdil je sprejete sklepe PO navedene v zapisniku 17. seje PO z dne 28.11.1979. Soglašal je z izvolitvijo tov. Jelenc Franca, dipl.ing. za novega predsednika PO in tov. Rakovec Janeza, ing. za njegovega namestnika ter izvolil tov. Megušar Lojzeta, dipl. ing. v PO, ker je tov. Krek Miro odšel na druge dolžnosti; - Sprejel je predlog komisije za samoupravne akte, da se zaradi nedelavnosti razreši tov. Demšar Milko. Na njeno mesto pa Je izvolil Sikimič Dragico iz prototipne delavnice; - Sprejel je sklep, da ee skupaj z DO NIKO kupi dvosobno stanovanje v stolpnici Na Kresu. KULTURA ČLOVEKA NI ZUNAJ NJEGA, PAČ PA V NJEM Včasih pogovor kar ne more steči, kot bi beseda ne ujela besede , misel misli, če pa se pogovarjaš z nekom o stvari, ki mu ne pomeni mnogo in ji posveča doberšen del svojega dela in ustvarjanja, ni zadreg, čas izgubi veljavo, komaj da slediš mislim. Tak je bil razgovor z našim sodelavcem Francetom čufrom. Pogovarjala sva se, razumijjivo o glasbi, o našem pevskem zboru ISKRA Železniki. Kar med malico je stekel pogovor. Proizvodnja zahteva svoje, njen čas Je dragocen. Pol ure je premalo, da bi povedal vse, kar bi me zanimalo. 0 številnih zborih kjer je pel, bi lahko govoril. 0 znancih, pomembnih imenih današnjega slovenskega glasbenega snovanja, o neštetih pesmih. "Kaj tebi osebno pomeni glasba, kdaj in kako si se zanjo navdušil", je bilo prvo vprašanje, ki sem mu ga zastavil. Predvsem sprostitev. Glasba me oplaja in daje moči, za druga področja dela. Rad sem jo imel kar pomnim. Vsega pa me je prevzela, ko sem spoznal Toneta Potočnika iz Bukovice, Janeza Lotriča iz Železnikov. Kjer koli smo bili, povsod nas je spremljala pesem V avtobusu, v planinski koči, na gozdni jasi. Posebno med počitnicami smo živeli z in za glasbo. "Pojem, kulture je zelo širok. Kako jo ti razumeš?" Samo materialna dobrina človeka ne zadovoljuje. Kultura človeka ni zunaj njega, pač pa v njem. Kultura človeka loči od živali. Odvisno od ljudi samih pa je, koliko se bodo ločili od opic. "Vodiš pevski zbor ISKRA Železniki. To je mlada skupina, ki si svoje mesto v kulturnem prostoru Selške doline šele utira. V čem Je glavno poslanstvo zbora in kakšne cilje si je zadel?" Glavno poslanstvo zbora je, da zadovoljuje člane, ki v petju izračajo svojo notranjost in posreduje del sebe drugim. Cilj je združiti ljudi in negovati pevsko tradicijo, ki je pri Slovencih pa tudi v Selški dolini, zelo bogato. Seveda, pa bo posebna skrb veljala kvaliteti izvedbe in sporeda. "V zboru trenutno deluje 25 čla- nov, lahko pa bi Jih bilo več. Kaj bi bilo treba urediti, da bi pridobili nove, predvsem iz vrst mladih?" Delo zbora ne sme ostati skrito. S tem, ko upozarjamo nase, hkrati pritegujemo pozornost tistih, ki mogoče še oklevajo med odločitvijo, da bi začeli peti. Mladino pa bi bilo treba že v šoli neprisiljeno vzgajati v ljubezni do lepe pesmi in prepevanja. "Poleg našega zbora deluješ tudi na drugih področjih glasbe. V čem se naš zbor razlikuje, kaj te pri njem navdušuje, kaj moti?" Sploh se največ ukvarjam z glasbo. Vodim oktet Cvetko Golar Škofja Loka, učim osnovnošolsko mladino kitaro in blokflauto, delam tudi na zabavnem področju. Pri zboru ISKRA Železniki me najbolj navdušujejo člani, njihova zagnanost in veselje do petja. Rad bi jih čimbolj seznanil z vsemi področji glasbe, vokalne, instrumentalne in vokalnoinstru-mentalne. Seveda pa je vsako delo združeno tudi s težavami. Včasih je to premajhno razumevanje, pa nezadostna moralna in materialna podpora. Predvsem pa bi rad večjo povezanost, več povratnih informacij. "In kot zadnje vprašanje, kaj si Franc Čufar želi v letu 1980 v osebnem življenju?" Kot zborovodja bi Želel povečati zbor, želel bi pevce seznaniti z glasbeno pisavo, z osnovami branja not, z zborovsko literaturo. S tem bi se pevci lahko bolj zavzeto vključili v pesem in delo zbora. Sicer pa si želim isto kot vsi ostali, zdravja, pa uspehe, srečo in da bi vsem članom našega, is-kraškega kolektiva v novem letu dobro šlo. PETERNELJ MARJAN katerimi smo uspeli. Res, da nismo dosegli najvišjih nagrad za posamezna dela, vendar smo prejeli 4 diplome. Klubsko smo zasedli I. mesto in osvojili "Prehodno Puharjevo plaketo" za fotografijo. Naš klub je odprtega tipa in lahko v njem sodeluje vsakdo, čeprav ni član ISKRE, zato k sodelovanju vabimo še nove člane, ki imajo veselje do fotografije. PINTAR JOŽE Delo FOTO KLUBA Na pobudo komisije za kulturne dejavnosti je bila poleg drugih ustanovljena tudi foto sekcija, ki je zaradi velikega števila članov takoj po ustanovitvi postala klub. Že na prvem sestanku smo ee dogovorili za plan. Izbrali smo tov. Simončiča ter ga po njegovi privolitvi imenovali za našega mentorja. Doma je iz Ljubljane in je najbolj priznan jugoslovanski strokovnjak iz tega področja. Izdal je dve svoji knjigi, v katerima ima opisan svoj način fotografiranja in z njima zaslovel. Njegov način pa se imenuje kar jugoslovanski način. Zaradi velikega navdušenja smo takoj pričeli z delom in organizirali tečaj za začetnike, katerega je obiskovalo 25 članov. Po večmesečnem vztrajnem delu smo pričeli z zbiranjem fotografskega materiala za XXIII. razstavo gorenjske fotografije v Gorenji vasi. Razstava je bila odprta v počastitev Dneva republike. Večina od članov je poslala na razstavo svoja dela, s Tako blizu sebe sem danes, zalije me val rodnega kraja, in vse zaspalo v meni zaživi. Imam samo eno željo za vedno ostati tukaj, zibati trave v sen in potoku žuborenje svoje dati. SD Kuke su tvoje srpovi meseca in užeti me žele da budem tvoja žetelica Sto zate nove snopove bi žela. Al' leto žetve bogate minu, odnese sobom majske srpove; daljina neka k’ sebi me zove, spremi se zato moj meseče, da sam žanješ žetve nove. SD Optimist: človek, AV pride v ponedeljek v službo in reče... pojutiiHniem bo že sredaI Tresla se je gora, rodil se je nov pravilnik o nagrajevanju. čim večkrat ženska pade, bolj se dviga. Gradil je gradove v oblakih, vendar ga je prijela gradbena inšpekcija, ker so bili oblaki v nezazidljivem območju. Kdor poje, zlo ne misli, ker razmišlja o honorarju. Umrl Je bogat Škot. Njegovi trije sinovi ee pogovarjajo, kakšen pogreb naj bi mu priredili. Prvi meni: »Naš oče Je bil znan In pomemben mož, zato naj Ima velik pogreb.« Drugi pravi: ..Bil Je tudi preprost in varčen, pa naj bo tudi pogreb takšen.« Tretji reče: »Naš oče Je Imel široko srce za reveže. Organizirajmo siromašen pogreb.« Tedaj se truplo dvigne In pravi: »Nehajte že s tem, na pogreb bom šel kar peš.« Tri kandidatke za stevardese opravljajo izpit. Eni Izmed vprašan) so glasi: »Iz gorečega letala ste se s padalom rešili na otok, kjer je 50 mornarjev in kapitan, ki so doživeli brodolom že pred petimi leti. Kal boste naredili?« Španka: »Omedlela bi od groze.« Angležinja: »Zaprosila bi kapitana, naj vpliva na svoje može, da bodo dostojni.« Francozinja: »Vprašanje sem razumela, a ne vem, v čem je problem.« še od nedelje omotičen pride ključavničar v ponedeljek v tovarno, odpre predal z orodjem, vzame v roke veliko pilo In glasno meditira: »Ti si pila . Jaz pa še nisem. Grem kar na dva deci...« Petrov oče Je bil strasten ribič. Nekega dne ni imel sreče, sin pa Je prinesel domov šest velikih postrvi. »Kje pa sl Jih ujel?« »Če greš po poti navzdol do tam, kjer je napisano .zasebno', pa zaviješ, kjer je tabla .prehod prepovedan’, prideš do potoka. Tam pa je napis .ribolov prepovedan'. " »Spet Je ponudba večja od povpraševanja.« K ran j P GORENJSKA revije ELEKTROMOTOR 1979 070 489(497 4zele7niki) 6?1 B 191100997 C0B1SS o e e e • • e e r mm ^••••••••••••ee^seteseeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee##**##««***##*###*** ^•••••••»•••♦••••••••••••••eeeeee»e#e#ee#»eeeeeeee##e#eeeeee##e»eeeeee*eee*ee*ee***eeee#e»*®* ••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••v ••••••••••••••••••••••••• »m >•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< ....••••••••e*eeeeeee#e»eeeeeee»ee»eeeeeee»eee#«e«eeeeeeeeeeeeeee*eee«e«eee#«ee»e«eee .»..••••••e»e«»«»«»e«»eeeeeee«ee«ee#ee«»#e»eeeeee*ee#ee«e»eee»eee»eeeee«»eee»e««eee«» ►••••»•»»-••-••eee*»eeee«ee»«eeeee«eeee»eeee#eeeee»e»*««eee*eee»eeeeeee«eeeeeee#eee««eeee«eeee »•••»••••••••••»••••»••••••eeeeee#eee#ee«eee»eee»e»eeeee«ee»eeeeeee»e»e»e«»e*e»«eee«ee»e»eeee