leto LJUBLJANA, 31, OKTOBRA 1925. SYEV„ 46, 'NAgOČNSMA-ZA-JVGOSLA-V S10 ■ C E T L E T N O • P S • 15 * CEtOLEYNO-S>lM-6©/Z&-IHQZ EH ST VO -1E DODATI poj T Nf NO / OCi L Af 5 • PO €£N&&v/ posamezna Številka* po* din rso, POŠT. ČEK. RAČ 13.138 VREDNliTVO fN VPRAVA' V V^ITEL7$KI TIJJCARNl/ 'Rokopi$i*§e-ne-vra- ■ vCA70/AN0NlNNi:D0-PISME NE PRSOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V- GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Nacionalisti! Sedmo obletaico smo obhajali dne 28. in 29. oktobra, odkar se je zrušil habsburški kolos in nam zasijala svoboda. Sledi pa temu veselju prvi november, ki je dan spomina naših žrtev. V proslavo spomina na te žrtve Vas vse poživlja Oblastni odbor, da se vsi udeležite SPOMINSKE SVEČANOSTI, ki se vrši v nedelje, dne 1. novembra na pokopališču pri sv. Križu, kjer se poklonimo spominu padlih bratov, ki so prelili kri za naš veliki cilj, za Nacijo. Zbor točno ob pol 3. uri popoldne pred areno Narodnega doma. Naj ga ne bo med nami nacionalista, ki bi se te pomembne svečanosti ne udeležil! Vsaka odsotnost je neopravičljiva! Poedine mestne Orjune naj poskrbe v smislu navodil za točno udeležbo. Pozivamo tudi vse ostale okoliške organizacije, da se udeleže te naše spominske svečanosti polnoštevilno! Obvezen je kroj, civilni člani z znaki. Oblastni odbor Orjune za Ljubljansko oblast. Dovolj davkov! Nihče nam ne more očitati, da bi dvignili samo enkrat roko in Klas proti posameznim granam državne uprave, ako nas ni pritirala k temu neizbežna nujnost in skrb za ogroženi blagor države. Sovražili smo demagogijo, ki ie na podlagi res nemalih napak in pogrešk naše državne uprave, žela svoje triumfe in pridobivala na terenu med narodom. Z odločnim nastopom smo doprinesli k iztreznjenju teh demagogov svoj doberšni del. Razbili smo enotno fronto rušilcev države in s krvjo svojih najboljših bratov potrdili našo neomajno voljo, da ostane država enotna in močna. Težko je bilo naše delo. Polni žrtev so bili naši uspehi. Toda kar zgradimo s tolikim trudom in naporom tekom dolgih mesecev, nam podero in uničijo do tal sile, od katerih bi kaj takega najmanj pričakovali. Med temi je tudi davčna praksa finančnega delegata za Slovenijo. Orjunaši smo objektivni kritiki poslovanja posameznih vej državne uprave. Poznamo dobro vse tež-koče, ki se jim stavijo na potu do pravilnega delovanja in razvoja. Tako je tudi pri presoji delovanja finančne delegacije za Slovenijo bilo za nas vodilno načelo: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« Pomagali smo v zavesti dolžnosti in blaginje države tudi vedno do pravilnega vršenja te devize. Toda kakor smo z vsemi silami pravilno vršenje davčne prakse, ,av>io tako pa smo odločno 7. vsemi Sredstvi proti izvrševanju Iste na način, ki že danes ruši pravilni razvoj napredka naše države. Kajti posledice te skrajno krivične prakse so danes že tolike, da zahtevajo za nujno odpomoč brezobzirnih sredstev. Danes sta v Sloveniji najbolj zaposlena in preobložena z delom davčni eksekutor in birič, ki prodaja na javni dražbi radi zaostalih davkov zarubljene predmete. , Poznamo način plačevanja dav-v. Sloveniji. Vemo dobro, da j..aca naš človek davka toliko kolikor mu je pač le mogoče. Kajti Slovenec ne gleda rad okoli hiše biričev in žandarjev, ki bi mu rubili njegovo imetje zategadelj, ker ,!e bi hotel plačati davkov. Morda je resnica, da je izmed sto slučajev rubljenja in prisilnih dražb; posledica pri desetih nemarnost davkoplačevalcev. Pri vseli ostalih na je neovržno krivec davčni vijak, ki grozi v najkrajšem času zadušiti Slovenijo. Med temi deve-desetimi ie cela vrsta najboljših Ju-goslovenov, ki so vedno redno in pravilno odrajtali svoj delež državi. Za to svojo poštenost so na-gradeni sedai s tem, da jim je neizprosna finančna delegacija naložila take davke, da jih absolutno ne morejo poplačati. Razpoloženje, nastalo radi tega, je tako, da so pričeli dvomiti nad vsem, celo najboljši, ki spričo vsega uvidevajo, da smo Slovenci menda po mišljenju gotovih gospodov resnično samo zato tu, da plačujemo in še enkrat plačujemo. Pričakujemo že v naprej, da bomo dobili na ta naš klic, odgovor finančne delegacije, ki bo naglašal, da je vsemu kriv le finančni minister. Seznanili smo se z mnenjem g. finančnega ministra, ki pozna Slovenijo samo iz voženj s salonskimi vagoni in lovov na gamze. Toda te sodbe ne sme deliti z gospodom ministrom, ki tako od časa do časa obišče Slovenijo, da vidi, kako je kai z narodnim bogastvom pri nas, gospod finančni delegat za Slovenijo. Saj je v eminentno državnem interesu, da že enkrat odpre gosp. finančnemu ministru z odkrito besedo oči in mu razloži dejansko stanje v Sloveniji. Gospod finančni delegat pozna dobro* derutne razmere v našem gospodarstvu in ve sam najbolje, kai in koliko zmore Slovenija danes še plačevati. Ni mu tudi neznano razpoloženje med narodom, ki hoče enakosti ne saino v pravicah, nego tudi v dolžnostih. Ako se sme braniti precej neopravičeno radi davkov Vojvodina, sme odločno terjati svojih pravic tudi izmozgana Slovenija, ki naj bi menda po mišljenju gotove klike v naši finančni upravi doplačala to, kar ne ma-rejo plačati ostali predeli naše države. Slovenci se zavedamo, da država potrebuje denarja za obnovo, upravo, vojsko, da umirajo invalidi gladu in bede. Vemo pa tudi, da se zapravlja v taisti državi na stotine milijonov za avtomobile, bencin, svečanosti, volilne agitacije in volitve. Ako gospod finančni delegat nima volje ali moči, da bi to s^nje in razpoloženje Slovencev objasnil svojemu šefu in ga zadostilo opozoril na pogubno prakso, ki se danes uganja z davki nad Slovenijo, potem naj gre! Koristil bo s tem državi in koristil bo narodu, ki danes s strahom zre na sleherni njegov korak. Pomagala mu pa bo k tej odločitvi z vsemi zakonitimi sredstvi tudi Orjuna, ki bo že poskrbela, in zastavila vse svoje sile. da pojde po isti poti kakor cesar Janez, veliki župan dr. F r 1 c Lukan in še cela vrsta teh dveh vrednih. Pacifistom! asnnrKoaanscean V Lokarnu so med velikimi ceremonijami podpisali lokamski dogovor. Po vsem svetu ie naznanjal radio in telegrami, da ie nastopila doba pomirjenja Evrope- Citati je bilo mogoče cele himne na veličino in obseg nove ere mhu in medsebojne ljubezni, ki bo nastopila med evropskimi narodi. Grenka kaplja v časo lokaniskega veselja pa je kanila že z bolgarsko-, grškim sporom in še neprijetnejša ’ se pripravlja v Nemčiji, kjer ne mislijo nemški nacionalci kar mirnim potem poi^žiti lokarnske pilule. Čuti je bilo ze takoj po podpisu lo~ karnskih dogovorov glasove, ki sr? precej kritično obdelovali te »temelje trajnega miru v Evropi«. Kajti pozornejši pregled vsebine teh dogovorov nam le prekmalu dokaže, da lokamski dogovori vsebujejo samo zagotovilo miru zapadni Evropi. Centralna in vzhodna Evropa pa ostajata tudi po tem paktu še vedno izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim. Z njima vred velja to tudi za našo državo! Pri naši zapadni sosedi se baš v teh časih vrše dogodki, ki jasno pričajo, da se prijateljska zaveznica ob zapadni naši meji še vedno ne zadovoljujeta s svojimi strategičnimi mejami. Dočim je gospod Mussolini najblažje razpoložen podpisal v Lokarnu renski pakt, izdeluje njegov izvršni organ fašistovski Direkto.rij načrte, ki ne pričajo baš o njegovi največji miroljubnosti. Zemlje lačnim Italijanom ni danes dovelj, da ječi sedai pod smrtonosnim jarmom dežele, vladarjev s strojnicami in petardami, preko 600.000 naših bratov, nego napovedujejo ponovno načetje »črnogorskega in dalmatinskega vprašanja«. Kakor v zasmeh vsem mednarodnim dogovorom o pomirjenju Evrope proglašajo baš te dni, da se ne odrekajo dalmatinski ideji in da bodo poskrbeli že za kar največje razširjenje te misli med faši-stovskimi masami. Stališče Italije naprain Zvezi narodov ie dovoli poznano iz kriškega incidenta. Izpremenilo se to stališče ni doslej po vseh znamenjih soditi še prav nič. Tako. da bi bila velika naivnost z naše strani, če bi verovali v lepe besede italijanskih delegatov pri Zvezi narodov. Italija se danes bolj kakor še kdaj doslej pripravlja za rešitev »dalmatinskega vprašanja«, ki je po izjavi fašistovskega Direktorija postalo že vprašanje cele Italije, kateri se hoče razmaha in italijanske Adrije. To pričajo tudi vse neštete izjave voditeljev črnosrajčnikov in celo samega uzurpatorja Mussolinija. Saj se ta prav nič ne pomišlja govoriti o trenutku, ko se bo Italija polastila Dalmacije, ma-kar s silo. Italiji Gluntov. Farcina-ciev, Mussolinijev in Mateolijevih morilcev, smo Jugosloveni svobod- ni, kakor zasužnji brezpravna raja! Nad nio bo lahko po mnenju gg. v Ouirinalu vladala rimska volkulja in liktorska palica fašija. Toda motiio se oni. ki si noč in dan ubijajo po Rimu glave s težkimi skrbmi, kako napraviti Jugoslovene neškodljivim. Varajo se slavohlepni generali Cadornovega kova, ki mislijo, da bodo po naših poljih in gozdih brali zelene lavorike. Italija je napravila samo enkrat nekaznovana pohod do Ljubljane. Drugič bo ta' pot posejana s trupli, ki jih bo toliko, da v naši bori zemljici ne bo prostora zanje. Sanje italijanskih zmešanih fantastov, da bi bila vojna za Italijane kdaj »nacionalni posel«, kakor je bila za Nemce; bodo doživele pod udari naših polkov tak protidokaz, da ga bodo pomnili pozni potomci onih, ki danes kriče po vesoljni Italiji; »Eviva Italia! Eviva la guera!« Siromaki smo in mal narod. Povrhu vseca Pa še Slovani! Radi te“ ga bi bilo tudi vsako upanje na pomoč silnih in močnih zelo dvomljivo. Z gotovostjo pričakujemo lahko že sedaj, da ne bo zavrl v tistem trenutku, »ko bo prišel čas za osvo-bojenje neodrešene Dalmacije«, Italijanov niti za hip najodločnejši protest in protiodredba Zveze narodov! Zal nam je že danes krvi, ki bo prelita ta hip in izognili bi se mu radi. Prepričani pa smo. da je spričo vseh sedanjih naših izkušenj, ki jih imamo z Italijani, ta naša želja povsem brezpomembna, ker Italija Mussolinija ne bo na svojem pohodu do moči in veličine rimskega imperija odnehala, dokler ne bo z odločnim sunkom za vedno vržena s tega tira, ki ga danes ubira. Opozoriti pa je potreba na to tudi zunanji svet, da ne bo po krva-vem obračunu zopet nepotrebnih govoričenj o vzrokih vojske med nami in narodom dvatisočletne kulture. Spopad, ki bo navzlic vsem mednarodnim dogovorom in naravnost neznanski krotki ponižnosti Jugoslovenov prej ali slei izbruhnil; ima svoje izvore že danes v delu zmagovalcev pri Vittoriju Venetu, ki menda mislijo osvoboditi Dalmacijo na tak način, kakor so zavzeli fašisti Rim. Želeli bi mi dotlej samo to, da bi razni naši prijatelji ala mis Dur-ham pazrio zasledovali to va ban-que igro signorov z one strani Jadrana. Prihranila si bo potem nepotrebne lamentacije, ki jih ima danes o pravih krivcih svetovne vojne. A. V. ifjv.vu. OSTANKE češkega in angleškega sultna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2‘50 do 3-20 m dobite po neverjetno nizki coni, in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici Josip ivatačic, Ljubljana Miklošičeva 4, nasproti frančiškansko cerkve. Oglejte sl izložbe! Prepričajte se! Be % LJUBLJANA ut ©s? S MSSVNI TRG 5 V vsaki organizaciji se deli članstvo na dve glavni skupini. Pivo skupino tvorijo oni člani, ki neumorno delajo in gradijo komplicirano gradbo organizacije, druga skupina pa to delo neprestano obsoja in večkrat celo onemogoča, deloma vsled napačne orientacije, deloma pa tudi iz prirojene zlobnosti in opozicijonalnosti. Če se ta robota vrši iz zlobnosti, potem tej drugi skupini ni mogoče nikdar ustreči. Ona se večkrat tudi izdajstva ne sramuje, samo da doseže svoj cilj. Najsi je delo v organizaciji še tako idealno., vendar se nikjer tudi Judežev ne manjka. - Čim hitrejše se razvija organizacija, tem večje je število te druge skupine. Ona se vrine v organizacije bodisi ker tisti, ki novodošle sprejemajo, ne posvečajo dovolj pažnje, koga sprejmejo, ali . pa vsled tega, ker z naglim razvojem nastane velika potreba delavnih sil in hoče vodstvo temu pomanjkanju na ta način odpomoči, da tudi nevredne sprejema, računajoč na njihovo spreobrnenje. V kratkem pa se pokažejo zle posledice tega neprevidnega ravnanja v organizaciji. Ti kritikastri in kvaražugoni tvorijo v organizaciji prve pojave gnojne infekcije. Nihče ne napravi v organizaciji večje škode kakor ravno ti neproduktivni škodljivci. Oni uničijo edinstvo članstva na zunaj in znotraj, zasejejo v organizacijo neslogo, oni uničujejo delo marljivih članov, ki končno zgube dobro voljo in omagajo. Skratka, vsa sila, ki bi io lahko organizacija porabila na zunaj, se troši brezplodno v notranjosti in uspeh je enak ničli-Organizacija, ki ne zna premagati takega bolnega stanja, koraka sigurnemu poginu nasproti. Orjuna je v Sloveniji z veliko naglico napredovala in vsled tega ni nobeno čudo. da se ie tudi v naših vrstah bolezen kvaražugonstva v veliki meri pojavila. Vsa naša svarila niso bila dovolj izdatna, da bi obvarovala organizacijo pred to boleznijo. Ona se je vgnjezdila med članstvo in deloma prišla tudi v posamezne odbore. Vsem našim neuspehom je edino kriva ta bolezen, ki nam je povzročila že ogromne žrtve. Dobro vedoč, da je sila organizacije koncentrirana v 'vodstvu, si je izbrala v prvi vrsti kot cilj svojega nastopanja mojo osebo. Medtem, ko sem jaz gradil žrtvujoč ideji jffvoje zdravje, imetje, svojo Kaj ms lleasle fie&eio? ni Mo m n iilti. ulo izpod tol? m w Jfflmr iio, M so pi i it rJ Mo lioi g! nosoinsepioiMila, na (asa zaraffla, pzmaiiiimM! Konico sl.,mir oiilo M Hipi! iS pStllO gsos '4 'm m Hi. i 0 S Le V. -K/. svobodo in osebno srečo, nasprotujoč vsem nasprotnikom, prezirajoč vsak trud in vsako nevarnost, je šla vzporedno s tem delom dru* >ra skupina, ki je sistematično poskušala uničiti vse, kar sem Jaz pridobil. V času. ko se ti različni korajžniki niti s podpisanimi članki niso upali nastopiti proti povzročiteljem zla v Jugoslaviji, sem jaz, siromašen državni uradnik, pokazal odločno svojo pest celo »kraljeve'-mu« namestniku, sem bil vedno prvi tam, kjer ic grozila nevarnost, nikdar pa no tam, kjer se iščejo osebne časti in koristi. Z mojo glavo je mlatila Orjuna in jaz sem moral lečitj rane. Nobeno moje delo ni dobilo odobritve teli mojih tihih nasprotnikov. Če nisem v gotovem slučaju napravil akcije, sem bil kriv. če sem jo pa, potem še boli kriv. Nihče mi ni dal toliko posla kakor ta struja, nihče ukradel več časa. Začetkoma sem vse napade s te strani preziral, v zadnjem času pa so ti moji člani uvidevajoč mojo ne-omajano pozicijo v organizaciji začeli zahrbtno akcijo proti moji osebni časti. Prihajale so mi od več strani vesti o različnih namigava-njih. ki so bila zelo previdno spuščena v prijateljskem pogovoru v gostilniških in kavarniških razgovorih itd., ki me dolže izrabljanja organizacije v osebne svrlie. Skratka, zlat dež se vsiplje v. moje žepe bodisi iz Ekonomske Orjune, Šlajpahovega fonda, Oblastnega od bora itd. Od vseh strani nizkotna sumničenja in namigavanja. Zdi se mi, da me merijo gotove oči žc če imam nov klobuk, češ: »Hm, Orjuna?« To kar se ni posrečilo mojim največjim sovražnikom, to so dosegli lastni moji člani, omajali so zaupanje v moio osebno poštenost. Spoznavajoč to, mi je postalo jasno, da sc s takimi, mornarji na krovu ne da voditi orjunaška borbena ladja. Postal sem pozoren in iskal prilike. da bi dobil prave provzroči-telje teh vesti. Kdor ie imel to žalostno srečo biti v enakem položaju, ta ve, kako težka stvar ie to. Prvi, ki sem ga tiral pred sodnijo, mi je podal sledečo izjavo, ki se nahaja v mojih rokah: »V svoji lahkovernosti sem nasedel zlobnemu obrekovalcu in mu verjel stvari, ki jih je pripovedoval o. g. inž. Marku Kranjcu, med drugimi tudi to, da ie isti vdrl v blagajno Ekonomske Orjune, odnesel denar, ga lahkomiselno razsipal in s tem povzročil propast zavoda. Te vesti, ki so same na sebi nevr-jetne, posebno z ozirom na ne-omadeževano čast g. inž. Kranjca preklicujem in obžalujem, da sem jih sploh kdaj verjel.« Porabil sem za dve sodni ob- ravnavi dva dni in če računam za poizvedbe in priprave še dva dni, skupaj štiri dni ne glede na denarne stroške. Začel sem premišljevati, kako še moglo priti do tako strašnih obdol-žitev. Pomagal mi je iz zadrege prijatelj, ki mi je dal sledečo izjavo: »Približno pred dveini meseci sem bil v Ljubljani na kosilu pri Ražmu z g. inž. Matejem Kosmačem. Pogovor jo nanesel tudi na Or juno. Ob tej priliki se je g. inž. Kosmač napram meni izrazil približno takole: »Je že vse zafurano; samo pomislite, prišel ie enkrat v lokal »Ekonomske Orjune« Kranjc in je zahteval od blagajnika ključe od blagajne in ker ie to blagajnik odklonil rekoč, da le dvema da ključ, ga je Kranjc zagrabil in začel daviti. Blagajnik je klical na pomoč in policija je intervenirala. No, potem si pa lahko misliš kako se dela.« Dalje je omenil tudi, da od Šlajpahovega fonda ni nobenega obračuna in nikdo ne ve, kam je šel denar. Način pripovedovanja je bil tak, da je na mene napravil utis, da ie Kranjc vsem neuspehom kriv. — Lj., 23. okt. 1925.« To je govoril človek, ki me sicer dobro pozna in o katerem mislim, da je v svoji notranjosti trdno prepričan o moji osebni poštenosti, dasi ie moi največji nasprotnik. Takih Kosmačev je več v organizaciji in to je tudi njeno največje zlo. Bogami, nisem se plašil nobene nevarnosti in tudi nisem bežal pred nobenim sovražnikom, sedaj pa sem se na stara leta zgrozil nad tem: »No, potem si pa lahko misliš kako se dela.« Temu sovražniku nisem kos, njega nikakor ne morem premagati. Pač, lahko se ga rešim, toda samo na ta način, da odstopim od vseh tistih mest, kjer se usipa silen zlat dež v moje žepe. »Ekonomsko Orjuno« sem že izropal, lastništvo lista, dasi aktivno, sem izročil Oblastnemu odboru, upajoč, da bo tudi v bodoče največji vir njegovih dohodkov, ako ga ne dobe v roke različni Kosmači, pred-sedništvo pa bom na prihodnji Oblastni skupščini, dne 6. decembra t. 1. položil v pošteneiše roke. To je moj trden sklep, dasi sem prepričan. da uživam neomajano zaupanje tistega članstva, ki dela. Delal sem za idejo pošteno in požrtvovalno, kdor zna bolje, široko mu polje. S tem pa še ni rečeno, da ne bom tudi v bodoče kot navaden četnik posvetil vse svoje sile organizaciji v dosego cilja. Odboru pa ob tej priliki kličem: Ven s krltikastri, proč s kvaražugonl in t-azdiračl, glejte na kakovost članstva dokler ie še čas, da vani sicer olevel ne zamori pšenice, ki ie zalita s srčno krvjo naših najboljših bratov! Inž. Marko Kranjec. Čast mi je spošt. občinstvu uljudno naznaniti, da s S. novembrom 1325 prevzamem in otvorim ter se priporočam z najodličnejšim spoštovaniera taje m UK Brezfconkurenžne cene v zimskih uEsfrih* obOe-S&ah« dežnih pSašžStt in w$ak®wsfs*ih ob!&€šS6h VAM »UDI JOS. ROJINA LJUBLJANA. Najmodernejši damski klobuki po najnižjih cenah. Popravila, prekrojenje, spatrf oblike. se priporoča E« DJUKANOVIČ Sv. Petra c. 27. Polog H o t o | »Slovenec« je dne 24. t. m. prinesel sledečo notico: Izjavljamo, da se očitek razbijanja lustrov in očitek divjosti, storjen na škodo 20%). inž. Marko Kranjca v poročil« »Slovenca« o shodu v hotelu- »Union« dne 3. februarja 1925 ne more vzdržati, kar s tem lojalno konsta-tiramo. — Uredništvo. Ta notica, ki sc mimogrede mod čitanjem lahko prezre, ima svojo predzgodovino in ne bo škodovalo, ako jo nekoliko osvetlimo. Vsakomur bo še v živem spominu, kako je na prošlo Svečnico tisoč-glava množica g. dr. Korošca bežala pred 48 četniki Orjune, sramotno zapuščajoč megdan in s tem dokazala našo ogromno kvalitativno nadmoč. Takoj drugi dan po tej »veličastni manifestaciji« je prinesel »Slovenec« zlagano poročilo o poteku akcije, v katerem dolži brata predsednika Marka, da se je izmed vseh odlikoval posebno po svoji divjosti in razbil z gorjačo celo luster v veži hotela »Union«. Pa to še ni bilo klerikalcem dovolj. Tajništvo SLS ie vložilo tudi obširno ovadbo proti bratu Marku in še nekaterim drugim članom na državno pravdništvo, ki je dala povod tozadevni sodni preiskavi. Nič manj kot pol leta se je sodišče izčrpno bavilo s to ovadbo, poizvedovalo in zasliševalo številne priče, tako naše kakor tudi klerikalne in prišlo končno do prepričanja, da ni tu podan nikak materijal za nadaljnje sodno postopanje ter ustavilo preiskavo. Čudom se je čudil brat Marko nehvaležnosti vodstva SLS z g. dr. Korošcem na čelu, ki sc ni sramovalo uprizoriti proti njemu tako gonjo, dasi se ima ravno njemu in njegovemu miroljubnemu značaju zahvaliti, da je srečno brez vsega odneslo pete in zdravo kožo. Da dokaže pred edino merodajnim forumom, to .ie pred sodnijo, kje je laž in kje resnica, je tudi on vložil dve tožbi, in sicer prvo proti gosp. kaplanu in tajniku SLS Gabrovšku radi nasilnosti, drugo pa proti odgovornemu uredniku »Slovenca« radi žaljenja časti. Da ie končala prva tožba z obsodbo g. Gabrovška, smo že poročali, 22. t. m. pa se je končno zagovarjal tudi »Slovenec« po g. dr. Brejcu. Svojih očitkov seveda ni mogel dokazati in je vsled tega ponudil poravnavo, ki jo ie brat Marko, ravnajoč se po nauku: »Odpusti jim. sai ne vedo kaj delajo«, tudi sprejel. Posledica te poravnave je izjava v »Slovencu« in pa 1750 dinarjev stroškov, ki jih mora isti plačati. To je torej epilog Unionskega shoda. Brat Marko in ž njim Orjuna. je izšel kljub vsem ovadbam in denuncija-cijatn čist in z zadoščenjem iz te afere, po drugi strani pa je obsojeno glasilo naših nasprotnikov in »Slovenec« mora popravljati svoje neresnične očitke. Tako je zopet enkrat dokumentirano resnicoljubno »Slovenčevo« poročanje, žalibog mnogo prepozno, da bi popravilo zlo, ki ga je učinilo naši organizaciji. Primorska pisma. 1. Odpirajo se šole — potujčeval-nice Ul zaWWc sovražnice naše dece. Po zloglasni Gentilijevi reformi se je morala to leto vpisati v italijanske šole vsa naša zasužnjena deca od 6. do 9. leta. Namen tega zločinskega akta je samo eden! Čimpreje in nod vsakim pogojem poitalijančiti našo deco. Ofl-cielna in neoficielna Italija se poslužuje v ta namen vseh sredstev. Ne straši se niti najhujšega terorja, kakor tudi ne poizkusov s kupovanji duš naših malih. Ustanavljajo otroške vrtce, v katerih dele deci naših siromašnih kmetov in delavcev brezplačno hrano in obleko Na ta način to deco pridobivajo za Italijo in ji počasi zastrupljajo njeno dušo. Kjer ne gre vsled odločnega odpora to poitalijančevanje nič kaj od rok, pa se poslužujejo drugih sredstev. S terorjem in nasiljem prete staršem, ki so zahtevali poleg italijanskega pouka tudi naše domače, materine besede. Državne uradnike, ki pošiljajo svoje otroke tudi k dodatnim slovenskim uram, upokojujejo ali pa naravnost neznosno šikanirajo. Železni- čarje, katerim so celo doma prepovedali govoriti slovenski, pa spričo tepa, da zahtevajo za svojo deco tudi slovenskega pouka; prestavljajo v južno Italijo. Navzlic vsemu temu zahtevajo jugosloven-ski starši dodatne jugoslovenske ure pri poduku svoje dece in se zvesto oklepijejo te zadnje mrvice pravice. To dejstvo močno boli zagrizene črnosrajčnike italijanizatorje, ki hočejo izposlovati celo ukinitev dodatnih ur. Vsi besni se zaganjajo zadnje čase v jugoslovenske starše in jim očitajo, da vpisujejo k dodatnim uram svojo deco samo zbog »jugoslovenske zamejne propagande«. Ne vemo, kolik bo uspeh te njihove gonje napram nam. Zavedamo se trdno !e tega, da so danes, kakor včerai in da bodo tudi jutri vsi takj uspehi prav malo, ako ne čisto brezuspešni. Naš jezik je duša našega naroda. In ta narod stoji danes trdno in neomajno na braniku svojih meja. Teh ne bo zalilo laško morje, pa najsi se še tako zaletavajo njegovi navali proti kremenitim stenam našega Krasa. I. T. LISTEK. POHARC JANEZ. cand. iur.: Vernih duš dan. Orumenelo listje odpada — ]5fi-ce-pevke šc pred kratkim tako ve-selo-glasne — plaho molče — lo mrzel veter poje svoje otožne melodije —; narava umira. In ti dnevi melanholije — simbol minljivosti pozemskega življenja — vzbujajo v nas zopet spomin na one. katere smo nekoč ljubili in cenili, ki pa danes že snivaio v tihem gaju smrti svoj večni s eni Tudi letos ta dan — zbrale se bodo množice tam pri Sv. Križu — kjer troluie trupla tisočev — razpadajoč v pepel, iz kojega ie Stvarnik človeka ustvaril. In med množicami bom tudi jaz — s telesnimi očmi bom gledal morje grobov — cvetlic — lučic — a moj duh bo govoril s pokojniki! Ustavil se bom pri tem in onem, ki je bil nekoč vodja naroda, ki je narodu dal svoje vse v obliki pesmi — proze ali siceršne umetnine — pa srce mc bo vleklo predvsem tja, kjer žare v krvavo-ognjenem svitu iz treh grobov, grobov treh bratov po narodu, treh junakov mrtvih —‘ a vendar živih v naši duši — imena Žlajpah, Žnideršič, Boltavzer! Pred menoj stoje — vsi bledi kot brez krvi — iz ran jim kaplja kri — a krepko stoje, krog glave jim blesti čuden svit in njih ustna se smehljajo, moja duša pa jim govori: »Spite mirno — bratje?« Zdi se mi, da so prikimali — pa nadaljujem: »Ali nas vidite bratje — svoje brate zopet pri vas? Nismo Vas pozabili, kakor so to prerokovali in želeli naši in Vaši nasprotniki —; beseda nacionalista ni mrtva — nego je živa — dolžnosti ga spominjajoča obljuba. Tu smo in bomo vedno — zvesti dani besedi in dolžnosti naši; 7- a ostanite tudi vi s svojim svetilni vzgledom v naših srcih, kajti težko delo nas še čaka, delo. ki bo zahtevalo — poguma — odločnosti — žrtev — krvi! Se ječe tam bratje pri Gospej sveti — teptani od tujčeve pete — od Učke gore ter sinjega Jadrana nam veter prinaša pesem robov oklenjenih v verige suženjstva — in ti nas čakajo!« ' Razumele so me duše pokojnih herojev in dahnile-. »Ostanemo — a vi živi deiajte — delajte, širite lju*-bezen med zaslepljeni narod — ljubite ga nad vso in pripravite se za oni veliki dan, dan pravice in svobode, ki pride, ker priti mora —'» mi smo in borno z Vami;« — zasolzile so se mi oči — vizija je izginila — tam pri grobovih Judenburških žrtev se ie tužno glasila —• Libara — svečenikov. Tudi Vam bratje mir, mir vsem, ki tu na tem tihem polju spite — mi živi pa na delo! Večer pada na zemljo — htčice ugašajo — in tiho je zopet na grob-lju, mir smrti! VLADIMIR PFEIFER: Spomin. Mrak je legal na zemljo med otožnim večernim zvonenjem, ko so zapuščale množice morje aster in krizantem. Strnjene, ovite v žalostno razpoloženje so se vračale kot ena sama neskončna dolga črta — mrtvaški sprevod — oslepljenih vojščakov armada carja Samuela. Ozirale so se solzne oči nazaj na kraj pozabljenja — ozirale se na počivališče mrtvih — za hip — a, potem so se zarili ti razboleli pogledi v prah pred seboj, iz katerega so izšli in v katerega so bodo povrnili. Lahna sapica se je poigravala s prahom bitja in nehanja, pred njimi so vstajali iz niega spomini — z njimi odhajali v hrup in trpljenje — v doživetje jim odmerjenega — na hrib, kjer'se oklenejo križa končanja in zdrknejo v večni vsernir. Tiho, neopaženo je stopal med to dolgo temno gručo sključen starček, oprt na grčavo palico popotnico — kraj njega pa je drobnelo držeč se ga za roko, ljubko dekletce. Večer Vseh svetih ie bil, pust in otožen, brez smeha, radosti in glasne besede... Med obsevanimi stenami hiš se je porazgubil narod na svoje domove. Zapuščena ie ostala prašna cesta, le starček in dcklica sta stopala dalje po samotni cesti za Gradom in potem preko vode. »Postojva!« je rekel starček in ustavila sta se pod hribom, pod oknom nizke hišice. Zrla sta skozi malo okence brez zagrinjal. V borni izbi, ki jo je razsvetljevala pe- l>3 M 3 Orjuna Studenci pri .Mariboru se kar najiskreneje zahvaljuje vsem bratom in sestram za obilen poset veselice 17. oktobra; kar je pripo-i moglo k tako lepemu moralnemu in materijalnemu uspehu prireditve. Predvsem pa kar najsrčnejša hvala gostilničarju gosp. Vela Jankotu za njegov nesebični trud in popust pri jedi in pijači v korist gorenje organizacije. Zdravo! Očividca iz Prevalj prosimo, da nam javi svoje ime iti natančni naslov. Uredništvo. Črmošnjice - Beiokrajina. Najsi smo pri nas daleč oddaljeni od p ra-, vih Nemcev, vendar ie despotizem tukajšnjih faktorjev, ki so po večini Nemci in nemčurji, še vedno tak, da se ne marajo pokoriti odlokom Slovencev. Ker ti Nemci dobro občutijo, da pomeni vstajajoče in napredujoče jugoslovensko gospodar* stvo zanje vedno večjo opasnost, mu nasprotujejo kolikor mu le morejo. Navedemo samo slučaj občinske poti iz Črmošnjic v Ribnik, ki je v; tako slabem stanju, da je prevoz po njej nemogoč. Vsled tega je zavednemu Jugoslovenu, ki ie postavil parno žago v Ribniku, absolutno nemogoče prepeljati no tei poti zanjo potrebne stroje. Popravilo poti je že odredilo sresko poglavarstvo in gradbena direkcija. Upirata PJJ se temu dva Nemca, posestnika žag, ki se bojita slovenske konkurence. Eden teh gospodo vje rodom Slovenec. Prj zadnjem ljudskem štetju se je vpisal kot — Nemec. Od naših oblasti pričakujemo, da bodo ta dva gospoda eksemplarično poučile, kako se imajo v Jugoslaviji spoštovati njih odredbe in ukazi! Prevali«. Ravnatelj tukajšnjega premogovnika grofa Donnersmar-ka. je po naši zadnji intervenciji obljubil, da prekliče odpust naših dveh uradnikov. Takoj drugi dan pa je dal gospodu Brusu zopet na-, log, naj odpuščenemu uradniku prepove vršenje službe. Izjavil ie tudi, da se bo še v naprej korespondiralo kakor on hoče in ne kakor Orjuna. Gospod Flaschberger, sedaj pa resno besedo! Ko ie bila deputacija pri .Vas, ste bili precej nervozni. Nikar, ne mislite, da smo to pozabili. Pozivamo Vas radi tega javno, da po* pravite storjeno krivico in to čimpreje. Upamo dalje, da niste pozabili, kako ste nam za časa našega obiska pri Vas sveto zatrjevali, da odidete čimpreje iz Jugoslavije. Držite tedaj dano besedo! Obenem pozivamo sresko poglavarstvo, da stopi na prste temu gospodu, ki kolikor, nam je znano, sploh nima dovoljenja za bivanje v naši državi in tudi ni nenadomestljiv, kar tudi sam pogosto povdarja. Radovedni smo, če ima ta gospod kvalifikacijo za vodstvo takega podjetja! Upamo,, da bo tudi rudarska oblast napravila končno red. Njegovo govoričenje preseda že vsem ljudem v Hdter želi imeti res dobro SUKNJO ali RANGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga nttj-modern. krojev, jih dobi samo pri tvrdki fil II •• M lilo 11. trolejka, je klečala na trdih lesenih tleh uboga mati — vsa bleda — sredi siromašno oblečene dece in s sveto pobožnostjo prebirala velike lesene jagode, med golimi stenami Pa je v odkritem ganotju odmevalo: »ki si za nas krvavi pot Dotil.« Za hip so umolknili v tihem plakanju. Zdelo se je, kakor bi bila zemlja sama zaihtela ... Tudi zvonovi so utihnili... »Pojdiva dalje, dasi je težka nocojšnja hoja, toda dolžnost najinega poslanstva nama veleva. Še malo in že sva na cilju!« tako je govoril starček. Krenila sta v stran. Tiho, kot misel sta se bližala hiši. ki se je belila izza temnih smrek... Suhi bajar, Ti kraj žalostnega spomina! »Stopila sva na eno trnjevo, f mrtvaškim potom prepojeno p0 -PO kateri so šli le izbrani —- Požeti hrepenenja po sv°bodi,« je šepetal starček deklici. reCčj je bilo teh izvoljencev. Njih trdne stopinje so iigladile to pot, po kateri ni bilo vrnitve.« Že sta hotela mimo, pa jim je nekdo zastavil pot. Iz teme je stopila pred nju uniforma, v luninem Stev. 46. Oblastni odbor Orjuna v Liublj&ni . priredi v torek, dne 1. decembra 1925 v veliki dvorani »Narodnega doma .ALB s sledečim sporedom: mmBBBaBBPaB msssza ■^SSSSSSBSSSBMM 1. Slavnostni govor. 2. Koncertne in pevske točke. 3. Prosta zabava. 4. Ples. Sodeluje priznani orkester Sokola I. — Začetek ob 20. uri. Vstopnina 10 Din, dijaki z legitimacijo 5 Din. Vabimo vse ljubljanske in okolišne organizacije kakor tudi vse prijatelje našega pokreta. ____________ Prevaljah z izjemo nekaterih ne-značajnežev, v prvi vrsti nekega bivšega Volkswehrovca, ki ima se mnogo nekaznovanih grehov izza koroških bojev. Sedaj bi pa rad prestavljal v Makedonijo naše ljudi, ker r;e more pozabiti njegovih junaških činov za časa koroških bojev. Tudi Sokolsko društvo Prevalje bi moralo postopati z njim njegovim zaslugam primerno. »Tap-ferkeitsmedalijo« mu bo dala pa Orjuna, H koncu pa omenimo še to. da raznašajo razni gospodje o prejšnjih državnih upraviteljih rudnikov razne neosnovane govorice in ker jemljejo s tem našim oblastem ugled, poživljamo ves, ki prihajajo v poštev, da javijo svoj naslov v s vrl io informacij Mestni Or-juni za Mežiško dolino v Dravogradu. Vršila se je že 5. obletnica našega poraza na Koroškem, katerega so zakrivili razni slični elementi. Opozarjamo jih, da tedaj še ni bilo Orjune, ki bi pazila na nje, a da danes obstoja in budno pazi. Kličemo Vam zadnjič! Mera je pol- na! Do tukaj ste šli, dalje pa nc pojdet-e! Razumeli gospodje Flasch-bergerji, Kokolji in ostali? Kočevje. Ob petletnici naše tu-ge in žalosti so bili kočevski Nemci precej živahno razpoloženi. Ker je »Kočevska podružnica Jugoslo-venske Matice« priredila v hotelu »Tret« Koroški dan, so se oni re-vanžirali s podoknico enemu svojih uglednih drugov. Petje (seveda nemško) so podkrepili s pravim huronskim vriskanjem in s klici »Ileil«. Poleg tega naj še dostavimo, da se je poroka počeščenca vršila reci in beri šele čez dva dni. Razumemo to izzivanje in nam zato ni potreba še kakih posebnih komentarjev. Sploh uživajo pri nas Nemci precejšnjo svobodo in jih nič kaj ne mika spoprijazniti se s Celnerjcyo taktiko. Ako ne bodo bolj ponižni, se bo začela za njih same kakor tudi za njihovo »pevsko društvo« zanimati malo bolj tudi Orjuna. Naj bo to prvi in zadnji opomin. neie poravnavata vse svoje finančne obveznosti napram njemu. Izstopila sta iz Akademskega kluba in organizacije Orjune gg. Vučemilovie in Anton Bakotič. ©GsSasfiraa f&upiggna HJufcSIan-sk® o&Easti s® vrli v ne^aSIo, ©. decemfera. Kraj in wro S® s?aainaniiwo« Izključen je iz Orjune g. B o ž i-dar Kosmi n a, član Orjune Ljubljana, ker je škodoval s svojim početjem organizaciji. Izključen ie iz Orjune _£• Miro Kečkemet, član Orjune Split. Bratje, ki ječite pod težkim jarmom tujih gospodarjev, vedite, da pol milijona Jugoslovenov. ki prisega te dni zvestobo kralju od Slavonije do Triglava, zaklinja svojo zvestobo tildi Vam! Vse prijatelje (n Orjunaše v LJiib- Hani ter okolici opozarjamo na veliko slavnostno, vsakoletno proslavo Narodnega Ujedinjenja. ki jo priredi Oblastni odbor Orju-ue Ljubljana dne 1. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. Nai ga ne bo nacionalista, ki bi ta večer ne posetil naše prireditve in z ostalimi sobrati proslavil obletnico našega Ujedinjenja. Orjuna Pragersko sklicuje za Ponedeljek, dne 2. novembra ob 18. uri izredni občni zbor v kolodvorski restavraciji. Zdravo! — Odbor. Sestanek vseh četnikov Orjune Ljubljana se vrši v torek, dne 3. novembra ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma«. Mestni glavar. Akademski klub Orjuna. Naznanjam članom akademskega kluba, da se vrši danes (petek, dne 30. t. m.) ob 20. uri v prostorih Oblastnega odbora, Frančiškanska ulica št. 6, zadnji plenarni članski sestanek pred občnim zborom. Za člane udeležba brezpogojno obvezna. — Akademiki nacionalisti, ki želijo pristopiti k Orjuni vabljeni. Zdravo'. KomeSar. Orjuna Št. Jakob<*Krakovc-Tr-novo poziva vse svoje članstvo, da se v nedeljo, na dan Vseh svetnikov v čim večjem številu udeleži pohoda na Suhi bajer. Obenem se vabijo k tej slavnosti vse sosedne Orjune in naklonjeno občinstvo. Na gomile nedolžnih žrtev bo položila Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trnovo vence in Šentjakobsko pevsko društvo bo zapelo par žalostink, nakar sledi govor br. inž. Marko Kranjca, s katerim se žalna slavnost zaključi. Proda se kroj, dobro ohranjen iz najboljega blaga. Cena 400 Din. Naslov pri Oblastnem odboru. Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto, dne 31. oktobra ob 20. uri v restavraciji »Narodnega doma« družabni večer združen s petjem in orkestrom. K obilni udeležbi vabi odbor. Službene obiave. POZIVAMO VSE ČLANE, da se po možnosti udeleže tudi komemoracije v spomin preminulih in pokopanih na Suhem bajerju. Zbor ob P°I 9. uri pred areno »Narodnega doma«, Od tam odhod na Suhi ba- župnik jer. kjer odpoje g. mestni Janko Barle »Requiem«. Oblastni odbor Orjune. Oblastni odbor izreka svoje priznanje organizacijama V r h-nik a in Trbovlje, ki najred- svitu se ie zabliščalo jeklo vril 1)11-ške in v mrtvo tišino se je zarezal poveljujoči glas vojaka: * » Stoj! Kdo sta? Kaj hočeta?« Dekletce se ie oprijelo tesneje starčkovega rokava, on pa je dvignil desnico in skrivnostno-odločno izpregovoril; »Pusti naju! Žalostna je najina nocojšnja pot in še pred polnočjo morava dospeti tja. kjer snivajo r^zpepeljena telesa njih, to so nam Pt 'nesli Svobodo in Ujcdinjcnje. — opomin itl Ljubezen sva ...» »Pojdita v miru dalje!« je odvrnil vojak, pritegnil puško- k sebi, s-e naslonil nanjo in zamišljen zrl za njima, odhajajočima po dolgi ozki cesti, ki je bila vsa srebrna v mesečini.... Tiha dolinica ju je prijazno sprejela v svoje sladko zatišje. Pred njima so vstali iz rjavih tal zeleni grobovi, na katerih so še vedno gorele lučice ljubezni; vsenaokrog pa je vladal tajinstveni mir. Pokleknila sta in se v tihi molitvi sklonila nad razsvetljene gomile ... Odjeknil je bron v starih grajski linah ... Polnoč... Oster veter je zavel in sc izgubil med trepetajočimi borovci. Bil ie spomin pro-lclete avstrijske justice, ki se je kakor Juda v strahu pred Ljubeznijo skril v temno vejevje. Starček in deklica sta še vedno bdela... Ko pa se je jelo smehljati na pobočju zlato jutro, tedaj sta zapustila z bolestnim usmevom na ustnih tiho dolinico in se nevidna vrnila nazaj v življenje, ki je vabilo, božalo in bičalo naprej... Za njima je zajokalo iz grobov; ljub, težko pričakovan in zaželjen obisk ie prehitro minul, ta trudna in užaljena srca si ga žele noč in dan. Prezgodaj so se zacelile rane, prekmalu pozabila sramota in težke, težke žrtve. Bog jim bodi milostljiv, mrtvim in njim, ki so zgrešili na svoji poti Spomin in Ljubezen!... Kronika« Wilsonova ali Dunajska cesta?, S podpisom lokarnskih pogodb je iznova bilo čitati po naših časopisih ime velikega Wilsona, ki ima tudi za osvobojenje našega naroda neprecenljivih zaslug. Prve dni po prevratu so prekrstili med splošnim odobravanjem vseli. Dunajsko cesto v Wilsonovo. Bilo pa ie to prekrščenje izvedeno tako, da ^ je danes še vedno samo Dunajska. Govori se, da to vsled razočaranja. Mi kaj takega ne moremo verjeti, ker je vendar dovolj znana vsa žalostna zgodovina zadnjih dni tega moža, ki mu nihče nc more očitati, da ni iskreno govoril in delal. Pripisujemo pa to pozabljivosti naših občinskih očetov, ki naj že potem nosijo naziv gerent ali župan, da se ta prekrstitev še do danes faktično ni izvršila. Upamo, da ta naš opomin ne bo zadel zopet na gluha ušesa, kakor v zadevi nagrobnega spomenika septemberskih žrtev. Invalidsko vprašanje ie postalo te dni zopet aktuelno. Dočim so vse druge države že zdavnaj uredile to pereče vprašanje, je naša med zadnjimi. Plačevala ni niti invalidnine, ki znaša pri posameznih invalidih mesečno reci in piši 3 Din. Na ta način nastali dolg znaša doslej tristo milijonov dinarjev. Navzlic ogromnim invalidskim davkom mnogi naši invalidi ne sprejmejo že mesece invalidnine. Tako umirajo danes borci za našo državo gladu in mraza. Finančni minister pa še vedno prečrtava in reducira invalidski budget. Nas ta nehvaležnost domovine, ki ima dovolj denarja za vse, iz-vzemši za invalide in deco preminulih junakov, peče in boli. Bojimo se pa, da se bo to še vse bridko maščevalo, ker nihče ne ve navzlic vsem mirovnim pogodbam in paktom, kdaj bo zopet treba poseči po orožju. Kako bo tedai razpoloženje onih, ki pojdejo v boi v zavesti, da jim bo po njihovi smrti umirala deca gladu in da bodo morali v slučaju invalidnosti poseči po beraški palici — si lahko sami mislimo! Sedemdesetletnico je slavil te dni v intimnem krogu svojih prijateljev ljubljanski obrtnik in trgovec s pohištvom Fr. I