GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Celje - skladišče D-Per > 214/1975 1119750635,15/16 COBISS e HR 28. 12. 1975 Leto XXV Št. 15-16 ' !>^y/ >m^~i L^~/ ixN~/ i.v^-7 !>%Np/ !>^/s-v>v lx>7/ Uv-/ U\\~/ IXSw iste/ i\J^/ ix\~/ 1nS~/ Ux\^/ Ix^/ ix>;r/ lx\5v 1X^/ 'xN ^ SREČNO tM m Steffi Hž %ffi I® ¿¿A: 5)14 =S&J 5)14 ¿ffe It* ¿Jte ¿k 1)14 #! 1)14 P i # Steffi im m It* y§55 IM i! Sli 'Jp * * yp '7iaz Sp wiirA Siri VM sp sp yps. SP yf/~x : sp v7Žk\< sp sp vpz sp V7\:: SiP vi-iZ sp 'M yp 'v/- ' yp vžiy sp VŽs'-; sp gg» |fe 1)14 Steffi ¿13' 1)14 Ste® syryi >»V-\ S$3 P: $^jv cF-v SVA gšffi ■gp 1)14 ¿1>; =)V<> Steffi m ¿g» ¿ii C^VN f&š hsi'\ %n 1)14 ¿ffi; -m giffi 1)14 ¿P ¿k 5)4,4 ¿g« mk trk' #) Sty£\ - §#?; ¿13 §fe 1)14 5-teffi Mi gs!» 1)14 steffi / \ \ />/✓/ \ i /7/x/ \ i />/✓/ \ \ /7/w v i /J/st \ i/J/st \ i /7/w \ i /7/w \ \ /7/w \ i /J/st \\/Jft ČAMijflfoeC' SREBRNI JUBILEJ EMAJLIRCA Leta 1950, v mesecu novembru, je izšla prva številka našega glasila. »Emajlirec« spada torej med najstarejša glasila delovnih organizacij V Sloveniji in Jugoslaviji, saj je le malo glasil te vrste, ki so izhajala že pred letom 1950. STROKOVNO GLASILO TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU Naš list je bil takrat ustanovljen na pobudo delavcev, ki so želeli biti bolje informirani o vssh dogodkih v podjetju. Spočetka je bil »Emajlirec« neke vrste strokovno glasilo in je mnogo pripomogel k izobraževanju delavcev na delovnih mestih. List je bil že v začetku tesno povezan z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti s sindikati. Pozneje se je na pobudo družbenopolitičnih organizacij spremenil v splošno informativno glasilo kolektiva. Prvi urednik »Emajlirca« je bil dipl. ing. kemije HUBERT ANKERST. Zanimiv je še danes njegov uvodnik, ki ga je napisal ob izidu prve številke v novembru 1950. leta. Takole se glasi: »Naš »Emajlirec«, ki bo izhajal redno desetkrat v letu, je predvsem na- Prvi urednik dipl. ing. Hubert Ankerst NOVEMBER 1990 LETO X • ŠTEVILKA 1 menjen delavstvu, katerega hočemo seznaniti s tehnologijo emajla. V ta namen bo v vsaki številki nekaj člankov, ki bodo bravca seznanili na lahko umljiv način z vsem, kar potrebuje, da bo spoznal fabrikacijo emajliranih izdelkov do podrobnosti, predvsem pa da bo brezhibno obvladal svoje delovno mesto. Naš list ima poleg tega tudi rubriko za vprašanja in odgovore. V tej rubriki bodo bravci dobili odgovor na vse, kar jim je nejasno, vprašanja pa bodo mogli staviti popolnoma svobodno. V oddelku »Drobne novice« bomo priobčevali vse aktualne novosti, kratke referate o delu v tovarni, o emajlnih konferencah, o novostih inozemske literature, popularizirali bomo udarnike, novatorje in racionali-zatorje. Vsi oni, ki razpolagajo z izkušnjami in znanjem, bodo mogli v našem listu tudi pisati. Uprava bo vsako sprejeto delo honorirala. Prosimo bravce, da podajo tudi svoje kritike in pripombe. Zlasti, če bi kakšna stvar v našem listu ne bila dovolj pojasnjena, vas prosimo, da nam to javite v laboratorij, če vam pa list ugaja, pridobite zanj nove bravce, s tem boste zmanjšali velik strošek, ki ga uprava tovarne žrtvuje za vas s tem, da je omogočila izdajo lista. Zavedajte se, da je list vaš, prav tako kakor tovarna sama!« Takratni predsednik delavskega sveta Franc Kač in direktor Avgust Peperko, pa sta za prvo številko »Emajlirca« napisala pismo naslovljeno na delavce. To pismo je prav tako izredno zanimivo in se glasi: »Tovariši in tovarišice! Z današnjo prvo številko našega glasila »Emajlirec« stopamo v novo obdobje. Po velikih dneh, ko nam je zasijalo sonce narodne svobode in družbene osvoboditve, smo pričeli graditi v naši domovini socializem — boljšo bodočnost. Poti graditve socializma smo se lotili z jekleno voljo in intenzivnim delom. Vsak naš delovni uspeh, katerih lepo število smo že in še bomo dosegli, je porok, da ni več daleč čas, ko bo vsak. posameznik deležen naših delovnih uspehov tako, da bo lahko živel res dostojno življenje. Volja in delo pa je ono, brez česar si ne moremo misliti uspeha. Z voljo in delom smo delavci dokazali, da smo bili resnično sposobni vzeti vodstvo naše tovarne v svoje roke. Toda kdor hoče tovarno voditi, ta jo mora najprej poznati, to se pravi, poznati mora tehnološki proces. Poznavanje tehnologije emajla pa ni lahka stvar. Zato je uprava tovarne sklenila izdajati redni mesečnik, ki vas bo sproti sistematično seznanjal z izdelovnimi procesi v našem podjetju. Naši strokovnjaki, inženirji in tehniki, vas bodo z lahko umljivimi opisi dela seznanili z vsem kar potrebujete. Zato vam najtopleje priporočamo, da pridno čitate naš list in če vam ostane kaj nerazumljivo, stavite vprašanja uredniku tov. ing. Ankerstu. Zavedamo se, da je v naši tovarni mnogo nadarjenih delavcev, ki bi lahko že zdavnaj zasedli višja in odgovornejša mesta, če bi se bil kdo brigal za njihovo strokovno vzgojo. Kapitalisti na to niso mislili, saj to ni bilo v njihovem interesu. Danes, ko vlada narod sam in upravljajo tovarno delavci sami, se je pa slika spremenila; rabimo čimveč strokovnjakov iz lastnih vrst. Zato vam priporočamo: izobražujte se, zlasti pa še v svoji stroki! Odvrzite od sebe neutemeljene predsodke slabše sposobnosti in manjvrednosti! Nihče naj se ne počuti za izobraževanje prestarega. To pa velja tembolj naši mladini, kateri nudimo in bomo nudili vse Dr. Franc Zupančič možnosti do najvišje stopnje specializacije. Zato pristopajte mladinci in mladinke kot prvi k sistematičnemu učenju! Zavedajte se, da boste snov iz našega lista potrebovali za dosego kvalifikacije. Brigade tekmujte med seboj v študiju tehnološkega procesa. Več znanja pomeni lažjo in udobnejšo pot pri obvladanju naših planskih nalog. Zaradi tega uprava z veseljem podpira naš list in omogoča njega redno mesečno izhajanje. V tem skupnem trudu vam želimo mnogo uspeha in vas pozdravljamo: S Titom in Partijo v boljšo bodočnost!« Uprava Tovarne emajlirane posode v Celju. Predsednik delavskega sveta Kač Franc Direktor Peperko Avgust Celje, novembra 1950 Iz gornjega se vidi, da je bil list spočetka res strokovni časopis, namenjen predvsem emajlir-cem. V njem zasledimo tako v prvi in naslednjih številkah res poučne in preprosto pisane članke o emajlu, železu, pločevini in podobno. Tak časopis so narekovale takrat velike potrebe po strokovnem kadru. Zlasti ing. Ankerst se je kot priznani strokovnjak za emajle zavedal koliko pomeni izobraževanja delavcev na delovnem mestu. Vlado Smeh Z razvojem samoupravljanja pa se je izobraževanje preneslo v razne strokovne tečaje za emaj-lirce, varilce in druge vrste poklicev. Pri takem strokovnem izobraževanju je odigralo veliko vlogo Društvo ljudske tehnike. Potreba po strokovnem časopisu je polagoma kopnela, nastajala pa je potreba po splošnem časopisu, ki bi bil usmerjevalec razvoja samoupravljanja in informator članov kolektiva o vseh dogajanjih v podjetju kakor tudi v občini. Preusmerjeni časopis je začel urejati dr. Franc Zupančič, takratni pravni referent v podjetju. To delo je opravljal poleg svojega rednega dela. Zaradi njegove preobremenjenosti ni mogel časopis izhajati redno vsak mesec, vendar je letno vedno izšlo osem do deset številk. Dr. Zupančič je spravil časopis v lepo obliko z izredno bogato vsebino. Poljudno pisani članki so obravnavali razvoj samoupravljanja, gospodarske, socialne, kulturne, športne in razne druge članke. Za dr. Zupančičem je začel urejati časopis izredno marljiv in prizadeven urednik Vlado Smeh. Pokojni Vlado Smeh, ki je bil redno nastavljen urednik, je postavil rubrike, ki so obravnavale samoupravljanje, gospodarstvo (Nadaljevanje na 2. strani) DEVETIH MESECIH Naše poslovanje nam v preteklih devetih mesecih sodeč po podatkih ni šlo tako kot smo želeli, čeprav je bil plan rebalansiran, nismo dosegli cilja. Kakšno bo naše poslovanje v letu 1975, pa nam bo pokazala bilanca, ki bo pripravljena verjetno ob koncu meseca februarja prihodnjega leta. Zaradi številnih težav, ki so se pojavljale v prvem polletju smo v juniju pristopili k rebalansu gospodarskega plana za leto 1975, vendar tudi rebalansiranega plana ni bilo mogoče doseči, predvsem zaradi nizke realizacije gotovih proizvodov. Primorani smo bili zmanjšati proizvodnjo frit, posode, kaminov, TOZD Kruševac pa ni izpolnil plana zaradi začasnega prenehanja proizvodnje, zaradi prepovedi uvoza surovcev. TOZD Radiatorji so tudi znižali proizvodnjo, zaradi ukinitve ene izmene Emoterm radiatorjev. Po vrednosti smo plan proizvodnje dosegli 93 %, po količini pa 81 %. Posamezne TOZD vplivajo na odstopanje vrednostne proizvodnje od celotnega gospodarskega plana v prvem polletju tako: TOZD Tovarna frit znižuje za 0,5 % celotne vrednostne proizvodnje. TOZD Tovarna posode znižuje za 1 %. V odnosu na celotno vrednostno proizvodnjo vplivajo posamezne TOZD tako: TOZD Tovarna frit — 0,5 %, TOZD Tovarna posode — 1,0 °/o, TOZD Tovarna kotlov + 0,2 °/o, TOZD Tovarna radiator. — 0,4 %, TOZD Tovarna odpreš. — 0,3 %, TOZD TOBI Bistrica — 4,6 %, TOZD Tvornica kupačih kada v Kruševcu —1,3 °/p, TOZD Orodjarna + 0,1 % in vzdrževanje + 0,8 %. Izpolnjevanje plana glede na količino in vrednost v primerjavi z istim obdobjem v letu 1974 je naslednje: TOZD Količinsko Vrednostno Tovarna frit 76 118 Tovarna posode 78 115 Tovarna kotlov 89 133 Tovarna radiatorjev 85 102 Tovarna odpreskov 119 166 TOBI Bistrica 68 80 Tvornica kupačih kada Kruševac 72 90 Orodjarna — 172 Skupne službe in vzdrževanje 152 Srebrni jubilej Emajlirca (Nadaljevanje z 2. strani) podjetja nasploh, socialno, kadrovsko, kulturno, športno, humoristično in razno drugo problematiko. Časopis je izhajal štirinajstdnevno in so ga člani kolektiva vedno z veseljem pričakovali. Zlasti zanimiv je bil Štefan Fra-kelj, ki sta ga opisovala Vlado Smeh in sedanji urednik. Oglejmo si nekdanje »Eno novo poročilo Štefana Fraklja«, ki se je poskušal izražati pesniško in je pisal takole: »Iz enega velikanskega razloga in zaradi enih fantastičnih očitkov; da sem preveč prozaičen pri enem iskanju različnih neprijetnih ugotovitev, sem prišel do enega fantastičnega sklepa, po katerem se bom šel zaradi enih zgoraj omenjenih očitkov pesnika. Upam, da bodo tako tudi ene naše napake bolj lirične in eni moji očitki bolj nežni...« »Bil sem dragi moji bravci, v naši lepi Crikvenici, »Frakeljčke« sem bratce našel, v družbi padali so vici. Pa mi pravi mož učeni: »Frakelj, ti ne znaš slovensko, pojdi si izpopolnit znanje, v »kširfabriško slovenčevanje«. Nisem dal si dvakrat reči in zaupal svoji sreči, prišel sem v »malhaus« in od tam v »auspalerijo«, kjer »auspalerji« sedijo. Pa naprej me še zanese, kjer »auftrager« emajle trese, zraven pa »auflegerca«, se koketno mu smehlja. Še »abramarce« vesele, ker je mimo »kištenfarer«, v »kištah« vozil piskre bele. Kako je bilo z našo prodajo nam povedo v kratkem spodnji podatki. Plan in realizacija plana Plan prodaje so dosegle le tri TOZD (Odpreski, Orodjarna in ERC). Pri ostalih TOZD se stanje v primerjavi s prvim polletjem sicer izboljšuje, vendar je še vedno kritično. Položaj na tržišču Še vedno je stanje na trgu kritično skoraj za ves naš asortiment. Razen pri trika radiatorjih, odpreskih in nekaterih kotlih je povsod ponudba višja od povpraševanja. Ocenjujemo, da je to stanje še poslabšal uvoz, katerega je bilo sorazmerno veliko zaradi večjega zaslužka trgovine. belo, s čimer,se je zaslužek trgovine, ki je bil v primerjavi z zaslužkom uvožene posode slab, znatno izboljšal. S tem novim sistemom smo želeli izboljšati odjem posode, vendar pa se verjetno zaradi velike tržne krize , stanje ni bistveno popravilo. Prodajne pogoje smo izboljšali tudi pri TOBI programu — pomivalne omarice, infra peči, električni radiatorji, kamini in kotli Central, katere smo kljub odobreni višji ceni prodajali po stari ceni, samo da smo si zagotovili plasman. Artikli, po katerih je veliko povpraševanje so: — trika radiatorji , — WC kotliči, — del posode (emajlirani in brušeni kotli ter ekonom lonci). »Prenerji« pa so dejali, da »aufciger« ne velja, bolje se obnese »helfer«, ki res dobro »helfat« zna. »Perklarce« so zadovoljne, ker bo sedaj še bolje šlo, saj je prišla »štunfen« preša, »Štunfov« v izobilju bo. Zdaj pa dragi moji bravci, grem na en frakelj ali »šnops«, da me moja ljuba žena, prej ne trešči še po »gobe«. Vaš pesnik in zvesti dopisnik Štefan Frakelj. Frakelj se še sedaj tu pa tam oglaša. Prej je bil bolj zbadljiv, ker sta Frakljevo rubriko pisala dva. Tudi zgornja rubrika je tako pisana. Uvod je napisal urednik Smeh, pesniški del pa sedanji urednik. Smeha je očitno nekaj razjezilo. Menda mu je nekdo od tistih bolj »kunštnih« iz emajlir-nice očital tujke v Emajlircu. Ko je leta 1966 Vlado Smeh odšel na drugo delovno mesto, je urejal časopis nekaj časa Emil Jejčič, nakar je bila sprejeta kot plačana urednica Eva Orač, ki pa je po nekaj letih odšla iz podjetja, tako da je leta 1970 sprejel ponovno urejanje časopisa Emil Jejčič. Letošnje leto je začel »Emajli-rec« ponovno izhajati dvakrat mesečno, kar omogoča našim delavcem, da pridejo do bolj svežih informacij iz vseh področij dejavnosti v podjetju. Razumljivo pa je, da list sam ne more zadostiti vsemu glede pravočasnega informiranja. Potrebno bo podrobneje organizirati in izboljšati celotno informativno dejavnost v podjetju. Ponudba in povpraševanje Kot je že bilo omenjeno je v glavnem ponudba višja od povpraševanja. Znano je, da je kupna moč izredno padla zaradi podražitve življenjsko važnih artiklov — prehrana, stanovanje, elektrika itd., kar direktno prizadene gospodinjski proračun, tako, da ostaja vedno manj denarja za nakup industrijskih izdelkov. Stanje zalog -v ' Stanje zalog je v primerjavi s stanjem na začetku leta še vedno kritično, čeprav so v zadnjem kvartalu nekoliko upadle. To znižanje pa ni rezultat samo boljše prodaje, ampak tudi nižje proizvodnje, tako da s tem rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Zaloge so pri celotnem programu še vedno kritične, izjema so le trika radiatorji, WC kotliči in odpreski. Sklepanje pogodb Obseg sklenjenih pogodb je v letošnjem letu precej nižji kot v letu 1975, ker se kupci zaradi krizne situacije in visokih zalog pri proizvajalcih nočejo čvrsto vezati s proizvajalci. Politika popustov V mesecu juliju smo prešli na sistem maloprodajnih cen pri posodi s posebnim rabatom za trgovino na drobno in trgovino na de- Gospodarski in ostali dejavniki, ki vplivajo na obseg in možnost prodaje: Ukrepi ekonomske politike v letošnjem letu so usmerjeni predvsem v stabilizacijo, zato ti ukrepi skupaj s posledicami svetovne krize povzročajo osnovni omejujoč faktor plasmana naših izdelkov, ker se večina sredstev porabi za osnovne življenjske potrebščine. Tudi investicijska politika in politika alokacije sredstev je usmerjena v prej omenjene dejavnosti, zato lahko pričakujemo tudi v bodoče težak položaj predelovalne industrije, v kolikor ta ne bo uspela plasirati višek svojih kapacitet na zunanji trg. Kriza na domačem trgu je očitna, zato so vsi tržni odnosi zelo zaostreni. IZVOZ Rezultati izvoza so zadovoljivi, saj smo letos izvozili kar za 25 % več kot v istem obdobju preteklega leta. V strukturi izvoza še vedno prednjači emajlirana posoda —. 97 %, ostale 3 % pa predstavljajo ostali izdelki. Cene na svetovnem trgu so sorazmerno nizke, konkurenca pa zelo močna, zato so potrebni veliki napori, da se obdržimo na tržišču še z za nas sprejemljivimi cenami. .(Nadaljevanje na 4. strani) Naše poslovanje v preteklih devetih mesecih (Nadaljevanje s 3. strani) Stanje naročil ob koncu meseca septembra je 578.000 $. Kot je že omenjeno je konkurenca močna, zato bo v bodoče potrebno vložiti več naporov za dosego postavljenih ciljev po akcijskem programu, po katerem bi. bilo potrebno pristopiti k temeljiti obdelavi obstoječih in raziskavi novih tržišč, kar pa z obstoječimi kadri ne bo moč izvesti. Podatki kažejo, da je bila oskrba z materialom v zadnjih devetih mesecih še kar zadovoljiva. Bilo je sicer nekaj manjših težav pri nabavi nekaterih materialov. Sicer pa se položaj na tržišču počasi stabilizira in tudi cene se počasi umirjajo. V III. kvartalu so bile vse TOZD razen Bistrica in Kruševac zadovoljivo oskrbovane s surovinami in materiali iz uvoza. Pri uvozu rezervnih delov so nastale težave, tako da je bilo to vprašanje v mesecih avgust in september pri nekaterih TOZD zelo kritično. Za TOZD Bistrica nismo mogli uvoziti sestavnih delov za klimatizerje in sestavnih delov za plinske peči zaradi administrativnih ovir in pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi nelikvidnosti smo bili prisiljeni vršiti uvoz repromate-riala, razen pločevine, prek uvoznikov, ki so istočasno naši domači kupci, To pa podražuje uvozne materiale zaradi provizije, ki jo moramo plačevati tem uvoznikom. Plačilo tega uvoza se vrši s kompenzacijami iz naslova naših terjatev nasproti tem uvoznikom. Glavna ovira pri uvozu reprodukcijskega materiala pa so restriktivni ukrepi (posebna soglasja), ki jih je uvedla naša država 21. 6. 1975. Zaradi teh ukrepov nismo mogli zagotoviti uvoza za TOZD Bistrica in Kruševac, ki že praktično od meseča avgusta stoji. Prve dobave surovcev za kopalne kadi so predvidene za konec meseca novembra, tako, da bi redna proizvodnja lahko zopet stekla v mesecu decembru. Dosežena količinska proizvodnja znaša nasproti planu 81 %, vrednostno pa 93 %. Stroški so višji za 4 °/o na vrednost proizvodnje. V letošnjem letu so zaradi drugačnega obračuna zajeti stroški skupnih služb in vzdrževanja kot tuja usluga pod rednimi stroški. S tem v zvezi je povečana realizacija za 114,866.997 din, ter le-ta prikazana kot interna realizacija. Osebni dohodki so bili nasproti planu izplačani 91 % za prvih devet mesecev, nasproti istemu obdobju preteklega leta pa so višji za 21 %• V letošnjem letu so zelo porasle pogodbene in zakonske obveznosti in pa dajatve, za katere je osnova davek na dohodek. Vse te spremembe dajatev pa smo v družbenem planu že upoštevali. Do konca letošnjega leta lahko predvidevamo še znatno zvišanje stroškov zaradi tekočih podražitev ter je zaradi tega nujno sprejeti ostrejše ukrepe za zniževanje raznih vrst stroškov. V strukturi stroškov, ki se je z evidentiranjem interne realizacije zelo spremenila, predstavlja material približno polovico vseh stroškov. Zaradi lažje primerjave smo za prvih devet mesecev 1974 vnesli stroške internih uslug, čeprav se niso zajemali na ta način kot sedaj. Po planu so prekoračeni potni stroški tuzemstvo, proizvodni potni stroški in kilometrina. Prav tako so prekoračene vse vrste dnevnic. Kot že omenjeno v prejšnjih poročilih je tovrstne stroške zelo težko planirati, ker so vezani na tekoče potrebe (nabava materiala, tržišče investicije in drugo). Enako velja za reprezentančne stroške. Stanje zaposlenih 30. 9. 1975 je nižje od plana, predvsem zaradi visoke fluktuacije v TOZD Poso- Tudi letos se je obseg industrijske proizvodnje v septembru spet povečal. Proizvodnja tega meseca je porastla nasproti avgustu za 5,2 %, presegla poprečno mesečno proizvodnjo leta 1974 za 13,1 % in septembrsko proizvodnjo lani za 12,6 %. Po podatkih znaša letošnje povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje^ v obdobju januar—september 9,4 odstotka v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem. Rast proizvodnje tako konec septembra le še malo zaostaja za planirano 10 % stopnjo za letošnje leto. Sicer pa je proizvodnja v de- da ter TOZD Radiatorjev zaradi ukinitve ene izmene. V prvih devetih mesecih je naše podjetje zapustilo 365 delavcev, na novo se je zaposlilo 232 delavcev; iz opisanega sledi, da imamo še vedno visoko fluktuacijo delovne sile. Skupna masa časovnega fonda je v primerjavi z letom 1974 padla za 1 %, kar je razumljivo, saj je tudi poprečno število zaposlenih padlo za 1 %. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je delovni fond ur zopet padel za 1 %, povečujejo se pa plačani izostanki in to pri kategorijah ostali plačani izostanki in boleznine do 30 dni. Podatki za obdobje 1.—9. 1975 nam izkazujejo sorazmerno slab vetih mesecih potekala ugodno, čeprav je delno bilo čutiti že pomanjkanje naročil zlasti na tujih tržiščih, zaradi česar so ponekod porastle tudi zaloge, otežkočena pa je tudi oskrba, zaradi omejitev uvoza. Proizvodnja Železarne je letos potekala brez zastojev in je ob zadovoljivi preskrbi z materialom in energijo precej povečana. Cinkarna je pri svoji proizvodnji izdelkov predelave cinka občutila stagnacijo na zunanjih tržiščih, kjer so upadle tudi cene in je prišlo do zalog pločevine, zaradi česar obratuje v 2. polletju valjarna le v eni izmeni. Za- finančni rezultat, ki je posledica slabe tržne situacije. Povpraševanje po naših artiklih — predvsem pri posodi se je močno poslabšalo, kar se je odrazilo na finančnem rezultatu. Iz strukture celotnega dohodka in dohodka se jasno vidi povečana udeležba materialnih stroškov, zakonskih obveznosti in osebnih dohodkov. Povečana realizacija za 6 % pa ne more pokriti vseh povečanih elementov dohodka. Ker vemo, da je negativen rezultat izključno pogojen z nizko realizacijo, smo pristopili k najrazličnejšim akcijam za povečanje prodaje naših izdelkov. Ena od teh je prav gotovo močno povečanje izvoza, so pa še druge. radi restriktivnih mer je onemogočen normalen uvoz repromate-riala, kar je prizadelo tudi proizvodnjo v kemičnih obratih in v grafiki. Pri proizvodnji titanovega belila pa imajo težave z delovno silo in pa s cenami, ki so na svetovnih tržiščih zaradi povečane ponudbe upadle. Količinska proizvodnja je v EMO še nižja, dočim ostale organizacije kovinske industrije proizvodne rezultate v primerjavi z lanskim obdobjem presegajo. V EMO je situacija problematična pri posodi zaradi konkurence, velikih zalog in cen, pri radiatorjih in kotlih pa je tudi oskrba z materialom slaba, kar je problem tudi v ostali kovinski industriji. V kemični industriji ima delne težave AERO zaradi slabše prodaje in oskrbe iz uvoza ter pomanjkanje finančnih sredstev. Močno povečanje proizvodnje beležijo Opekarne Ljubečna, kjer so naročila po opečnih izdelkih sicer nekoliko zmanjšana, so pa v avgustu pričeli s proizvodnjo keramičnih ploščic v novem klim ker obratu. Proizvodnja lesne industrije je tudi v LIK SAVINJA še nižja zaradi zmanjšane konjunkture v tej panogi. Zaloge so povečane tako pri žaganem lesu, furnirju in pohištvu, kjer je prišlo tudi do znižanja prodajnih cen. V tekstilni industriji je tudi čutiti pomanjkanje naročil, čeprav je proizvodnja zaenkrat šč visoka, razen pri Metki, kjer je še nižja, pač pa se je po stagnaciji v septembru prodaja že normalizirala. Proizvodnja Zlatarne, ki je bila količinsko v devetih mesecih še v zaostanku, je z večjim obsegom v oktobru že nadoknadila prejšnji izpad. Število zaposlenih v industriji letos bolj počasi narašča in je stanje konec septembra le za 2,3 % večje kot v enakem mesecu lani. Poprečje devetih mesecev presega lansko obdobje, in sicer za 3,7 %, iz česar izhaja, da se je produktivnost v industriji, merjena s porastom fizičnega obsega proizvodnje na zaposlenega, povečala letos za 5,5 °/o. : j : x SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1976 ŽELIJO VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM OZD EMO IN ZP ISKRA: DELAVSKI SVET DELAVSKI SVETI TOZD ORGANIZACIJA ZK SINDIKALNA ORGANIZACIJA MLADINSKA ORGANIZACIJA GLAVNI DIREKTOR AKTIV ZB NOV : : : : Celjska industrijska proizvodnja v letošnjih devetih mesecih ŽAnaftihAC' Skrb za našo osebno varnost Naša tovarna obratuje že več kot osemdeset let. Obletnico smo praznovali pred kratkim. Vsak dan so prihajali delavci na delo in z dela v tej dolgi dobi, skoraj celo stoletje. Zgodovina tovarne je polna raznih dogodkov kot so stavke, protesti in podobno. Boj za našo sedanjost je trajal zelo dolgo in mnogi niso dočakali današnjih dni. Odšli so v sivo davnino, zapustili so nam bogate izkušnje, ki nam pomagajo pri razmišljanju kako zagotoviti čim večjo varnost človeka pri delu. Tako kot se je v marsičem spremenila notranjost tovarne, se je marsikaj spremenilo tudi v zunanjem življenju delavstva. Čeprav imamo še marsikateri stari stroj, se je naš strojni park v teku let vendarle v marsičem izboljšal. S tem bi se morali izboljšati tudi varnostni pogoji na vsakem delovnem mestu. Nekaj deset let nazaj smo se vozili na delo s kolesi ali pa hodili peš. V kolesarnici je vedno primanjkovalo prostora. Bilo je tjsoč in več koles. Danes so kolesa zamenjali avtomobili. Le malo delavcev se vozi na delo s kolesi ali mopedi. Svet se je torej v marsičem spremenil. Če gledamo spremembe v tehnološkem procesti proizvodnje in jih primerjamo z raznimi nezgodami, ki se pripetijo pri delu, tedaj lahko tako primerjavo zaključimo z ugotovitvijo, da smo pri našem delu premalo pazljivi in, da nas taka nepazljivost drago stane. Res je sicer, da v nekaterih primerih varnostne naprave za varno delo pri strojih še niso tako popolne kot bi želeli, vendar nam statistični podatki kažejo, da velika večina nezgod pri delu nastaja zaradi nepazljivosti, nepoučenosti, malomarnosti in podobno. Skratka, na delovnem mestu bi morali biti bolj pazljivi in energično odpravljati vse tiste pojave, ki bi utegnili povzročiti nesrečo pri delu. Za našo delovno varnost dajemo vsako leto težke milijone. Ta denar moramo sami ustvariti in nam ne sme biti vseeno kako in za kaj ga uporabljamo. Mnogo potrošimo za osebna zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo- pri delu na posameznih delovnih mestih. Uporaba zaščitnih sredstev pri delu je strogo obvezna, Kljub našim strogim predpisom, pa nekateri delavci neradi uporabljajo predpisana zaščitna sredstva, ki bi jih lahko obvarovala pred nezgodo. V podatkih o nezgodah pri delu bodisi lahke, srednje ali težje narave, mnogokrat zasledimo kot vzrok nezgode ugotovitev, da se je ta pripetila zaradi neuporabe predpisanega zaščitnega sredstva pri delu. Neštetokrat nastajajo med nadrejenim in podrejenim ostri spori, ker delavec »noče« uporabljati zaščitnega sredstva. Brez uporabe tega sredstva pa ne sme opravljati delo na delovnem mestu. Tega mu tisti, ki je organizator dela in odgovarja za delovno varnost svojih sodelavcev, ne sme dovoliti. Tedaj se zgodi, da dotični, ki se protivi uporabljati zaščitno sredstvo tega uporablja, dokler je njegov nadrejeni v bližini. Ko pa se ta oddalji, se hitro reši »nadloge«, zaščitnega sredstva in nezgoda trka na vrata ter jih naenkrat tudi nenadoma odpre. Nastaja vprašanje krivde, ki jo v mnogih primerih obravnava celo sodišče. To pa, kar zadeva varnost dela, nikomur ne prizanese. Delovodja R. E. je bil žrtev lastne neprevidnosti Že marsikateri skupinovodja, delovodja ali celo direktor TOZD se je znašel pred sodiščem, čeprav je marsikaj storil, da bi do nezgode ne prišlo, vendar se je ta pripetila zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov od strani tistega, ki se mu je nezgoda pripetila. Neki naš delovodja, ki je že v pokoju, se je moral pred časom zagovarjati zaradi nezgode, ki se je pripetila njegovemu delavcu, pred sodnikom za prekrške. Za isto dejanje pa se bo moral sedaj po dolgem času zagovarjati tudi pred sodiščem. Poleg tega, da tisti, ki se nočejo ravnati po predpisih o varnosti pri delu, ogrožajo svojo lastno varnost in zdravje, ogrožajo tudi svoje nadrejene, ki se morajo zaradi nepazljivosti posameznikov zagovarjati pred sodiščem. To je vse prej kot tovariški in razumen odnos do človeka, ki hoče in mora skrbeti za varnost tistih ljudi, ki so mu zaupani. Taki pojavi so vredni ostre graje in obsodbe in se morajo v prihodnje do kraja izkoreniniti. Znano je, da vsak, ki pride na delo v tovarno, opravi kratek seminar o varnosti pri delu. Kar si na tem seminarju pridobi, je le drobec tistega kar bi moral vedeti. Težave se začno pri delu na delovnem mestu. Vsak bi moral temeljito poznati svoje delovno mesto in nevarnosti, ki lahko nastanejo, če se ne ravna po varnostnih navodilih. V preteklosti je bilo mnogo tečajev za vodilne delavce, na katerih so se ti seznanili z vsem, kar je potrebno storiti za varnost pri delu. Žal so bili tudi med vodilnimi in vodstvenimi delavci po- samezniki, ki bi se radi izognili tečaju in preizkusu znanja. Šele s prepričevanjem so opravili tečaj in preizkus znanja. Vodilni in vodstveni delavci morajo temeljito poznati predpise o varstvu pri delu, sicer ne morejo biti na vodilnem delovnem mestu. V službi varstva pri delu smo zasledili zapis o nesreči, ki se je pripetila v Tovarni kontejnerjev dne 14. oktobra 1975. Tam je prišlo do težke poškodbe pri lakiranju kontejnerjev. Težko je bil poškodovan R. E. delovodja v lakir niči, pred tem pa je bil zaposlen pri nas že od leta 1963 kot strugar. Ta delovodja se je poškodoval, ko je razporejal delo ih je po lestvi splezal na strop kontejnerja z namenom, da bi pokazal kako naj se'delo opravi. Ko je stopil po lestvi nazaj iz kontejnerja, je omahnil in si pri padcu zlomil obe roki v zapestju in dobil težak udarec v hrbtenico. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico. žal nam je človeka, ki ga potrebujemo in žal nam je njegovega trpljenja. Ta primer nam nazorno kaže, da je do poškodbe prišlo zaradi neupoštevanja ali nepoznavanja varnostnih predpisov. Našemu delovnemu človeku pa ne preti nezgoda le na delovnem mestu. Neštete nevarnosti mu pretijo tudi na poti na delo in tedaj, ko se utrujen vrača z dela. Že uvodoma sem omenil, da so naše nekdaj priljubljene železne konjičke na dveh kolesih zamenjali avtomobili. Avtomobilski promet je v stalnem porastu. Šoferjev amaterjev je na pretek. Nekateri so dobri in pametni, drugi so popolnoma drugačni. Požvižgajo se na cestne predpise. Drve po cestah s preveliko hitrostjo, vozijo pijani, počenjajo take reči, da se včasih človeku ježijo lasje. Celó morijo ljudi na cestah. Mnogo je primerov, ko so posamezniki z avtom povozili človeka, potem pa zbežali. Mrtev človek je obtoževal, vendar ni mogel pokazati tistega, ki mu je vzel življenje in ga kot zavrglo stvar zapustil na cesti. Vse pa je našla počasi, toda' sigurno roka pravice ob sodelovanju občanov. Ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine so bile 2. decembra. Ko so delegati skupaj poslušali uvodne obrazložitve k osnutku resolucije o razvoju Slovenije v prihodnjem letu in osnutku resolucije o razvoju občine v letu 1976, so razpravljali ločeno. Zbori so na svojih sejah obravnavali tudi izhodišča za sestavo novega občinskega proračuna. Po teh izhodiščih naj bi obseg proračunske porabe zaostajal ^ za 20 % za nominalno rastjo družbenega proizvoda. Vso skupno porabo naj bi prenesli na samoupravne interesne skupnosti, vključno z dosedanjimi obveznostmi proračuna. Vsi trije zbori Lahko bi dejali, da ga že skoraj ni med nami, ki ne bi znal drveti z avtomobilom. Mnogo je ljudi moškega in ženskega spola, ki s ponosom pokažejo vozniško dovoljenje. Pravi šoferji ali mojstri volana pa vedo, da od pridobljenega vozniškega dovoljenja do popolne vožnje je več stotisoč ki; lometrov prevožene poti. Vožnja z avtomobilom ni postranska stvar, čeprav je dokaj preprosto sesti za volan in pritisniti na plin. .Naglica ni nikoli dobra. Ni dobra takrat, ko se zjutraj odpeljemo v službo, niti takrat, ko se po opravljenem delu vračamo na svoj dom, Marsikdo, ki je preveč pritiskal na plin, ko je drvel v službo, ker je prepozno vstal, ni nikdar prišel na svoje delovno mesto. Zdrvel je v večna lovišča, od koder ni povratka. Prav tako se je marsikomu zgodilo, ko je po končanem delu preveč pritiskal na plin, misleč, da bo prej doma kot drugi, prihranil kosilo. Vzela ga je cesta, ki izloča vse tisto, kar se ne obnaša normalno, preudarno, premišljeno in pametno. Mnogim nesrečam na naših cestah botruje poleg alkohola, nepravilnega prehitevanja in drugih okoliščin tudi utrujenost. Vemo, da je utrujenost zahrbtno počutje, ki se ga včasih celo sami ne zavedamo. V trenutku utrujenosti lahko pride do težke nesreče. Zato moramo biti pri vožnji z avtomobilom spočiti in trezni. Naši zakoni o prometni varnosti so strogi. Ti so napisani zato, da jih prečitamo, da -razmislimo o vsem, kar nam je nevarno na cesti. Še tako strogi zakoni pa malo ali nič ne zaležejo, če jih ne spoštujemo, če se po njih ne ravnamo. V letošnjem letu je bilo mnogo prometnih nesreč na celjskem področju in v ostali Sloveniji. To postaja zelo zaskrbljujoče, ko se ugotavlja, da so nesreče nastale zaradi neupoštevanja cestnih predpisov, ki nam omogočajo varno vožnjo. Marsikatera žrtev prometne nesreče je Judi iz našega kolektiva. Razmislimo o vsem tem in vstopimo v novo leto 1976 s trdno voljo in odločnostjo, da bomo previdnejši. so sklepali o potrditvi družbenega dogovora, s katerim so ustanovili skupen medobčinski inšpekcijski organ ža občine, celjskega območja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta sklepala o odloku o obveznem vgrajevanju plinovodnih naprav v nove objekte. Po tem odloku morajo biti te naprave vgrajene v vse nove objekte v t^poč-ju urbanističnega načrta Celje. Pred tem je bil predlagani odlok dva meseca v javni razpravi in ni doživel večjih pripomb. V obrazložitvi pravijo, da predstavljajo stroški za napeljavo in vgrajevanje plinovodnih naprav le 1—2 % investicijske vrednosti objekta. Seje zborov OS Celje e Praznovanje naših jubilantov Vsako leto se zberejo naši jubi- topline in vzpodbude vsem jubilanti za dan republike na skupen lantom. Naša tovarna ima per-sestanek, kjer jim predstavniki spektivo za svojo bodočnost in organov samoupravljanja podeli- ni se treba nikomur bati za lastjo zaslužena priznanja. Tako ije no eksistenco. Mnogo lahko nabilo tudi letos dne 28. 11. 1975. redimo in napredujemo, če bomo tere so usposobljeni, dobro opravljajo svoje delo. Večinoma' so vztrajni in prizadevni. Zanimajo ise za razne novosti iz nje-hovega področja. Tako si svoje znanje izpopolnjujejo. Dolgoletni delavci in delavke na slovesnosti dne 28. 11 1975 Velika večina naših jubilantov je vključena v razna društva, zlasti v naše društvo LT, ki jim nudi strokovno izpopolnjevanje. Mnogi od tistih, ki so danes v pokoju ali pa so odšli na delovna mesta izven podjetja, so priznani kot odlični strokovnjaki. Imamo celo zvezne prvake v varenju in množico nagrajencev iz drugih področij raznih dejavnosti. Ti ljudje so bili vzgojeni pri nas. Tu so začeli, nekateri tudi končali in po štiridesetih letih ali celo več dela v podjetju odšli v zasluženi pokoj. Druge je po dolgih letih dela in strokovnega' usposabljanja gnala v svet želja po spremembi, po boljšem zaslužku in podobno. Ti ljudje ustvarjajo kot odlični delavci dobre uspehe povsod, kjer so zaposleni . Mnogo je tistih, ki sp ostali in vztrajajo. Imajo globok čut pripadnosti do svojega podjetja in ni jim vseeno kako gospodarimo. Vsakodnevno se spopadajo s težavami in se ne ustrašijo. Tudi takrat ne, ko izgleda, da bo malo slabše, da ne bo dobra plača in podobno. Nič jih ne odvrne od zvestobe svojemu podjetju. Delavci in delavke, ki delajo več ilet nepretrgoma v podjetju in si pridobivajo znanje, so velika dragocenost v procesu proizvodnje. Brez njih ni mogoče doseči dobrih delovnih uspehov. Za- . radi tega in zaradi njihovih vrlin so vredni vse pozornosti v vseh naših TOZD. V dvorani delavskega sveta, kjer so se zbrali, so jih pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, glavni direktor in predsednik delavskega sveta. V današnjem času zvestoba podjetju veliko pomeni. Cim dlje je nekdo zaposlen v podjetju, temveč ima izkušenj in bolj lahko koristi podjetju in sehi. Kaj lahko rečemo k letošnjemu jubileju. Povemo lahko, da je vsako leto manj tistih, ki so v podjetju zaposleni neprekinjeno deset ali več let, zelo malo pa je tistih, ki so že trideset tlet nepretrgoma zaposleni pri nas. Govor glavnega direktorja dipl. ing. Jančigaj Mirota, je bil poln enotni, če se bomo za vsako delo-načrtno in strokovno opredelili, če bomo vsi ivadeli kaj hočemo. Tisti, ki imajo strokovno znanje, naj pomagajo drugim, ki jim tega znanja in izkušenosti ne manjka, tisti pa, ki ne znajo dobro opraviti svojega dela, naj jih ne bo sram to priznati. Tem lahko pomagamo do znanja. Nevzdržno pa je, če človek ne ume opraviti svoje delo tako kot je zahtevano, zaradi neznanja, pa tega noče priznati. To je škodljivo tako za posameznika kot tudi za podjetje in družbo. Značilno je, da ¡tisti delavci, ki delajo dalj časa na delovnem mestu ali več delovnih mestih za ka- Giavni dirc! :. 'ILo Jančigaj je iziocd jubilantom darila in jim čestital Pismo jubilantov Za državni praznik 29. november je bila v četrtek 27. 11. 1975 v TOZDJTOBl Bistrica pogostitev in nagraditev jubilantov, za 10, 20, 25 in 30 let neprekinjenega dela v tem kolektivu. Teh jubilantov je bilo skupno 20, in sicer: za 10 let 5, za 20 let 9, za 25 let 3 in za 30 let 3. Potrebno je naglasiti, da so bile nagrade zelo lepe, saj so bile letos prvič podeljene po novem samoupravnem sporazumu, katerih so bili jubilanti še posebno veseli. Svečanost je bila v Delavskem domu v Bistrici. Krajši nagovor je imel direktor TOZD, tov. Rudi Kreuh, za pogostitev in prijetno počutje pa je poskrbel izvršni odbor OOS TOZD TOBI na čelu s predsednico tovarišico Drago Škerbot, kateri gre še posebna zahvala za zelo dobro organizacijo te prireditve. Pri tej slavnosti so bili poleg direktorja TOZD in predsednika sindikata navzoči tudi še sekretar OOZK tov._ Milan Robnik, predsednik DS tov. Drago Kotnik in predsednica delavske kontrole tov. Erna Blaške. Nagrade in priznanja sta podelita direktor TOZD tov. Rudi Kreuh in predsednica sindikata tov. Draga Škerbot. Vsi jubilanti se prav prisrčno zahvaljujemo za podeljene nagrade in priznanja ter OOS TOBI za zelo dobro in lepo pogostitev. Nam jubilantom bodo ta priznanja ostala v trajnem spominu, obenem pa nas bodo še bolj spodbujala pri našem nadaljnjem delu v našem kolektivu in naši socialistični družbi Jubilanti TOZD TOBI Bistrica Zakaj tako? Letošnje leto je bilo mnogo razprave o redu in disciplini. O tem smo tudi že ¡pisali. Obravnave, zaradi kršitev delovnih dolžnosti si sledijo večkrat mesečno. Njihova vsebina je zaskrbljujoča. Zapuščanje delovnega mesta, med delovnim časom in pohajkovanje po tovarni ter motenje drugih delavcev ¡pri delu, zamujanje na delo, pijančevanje, nespodobno obnašanje do sodelavcev in nadrejenih, neizpolnjevanje delovnih nalog, pretep ih lahko bi še naštevali ¡kaj vse vsebujejo posamezne obravnave. Iz vsega tega sledi, da smo bili vsi mnogo prikrajšani pri dohodkih in osebnih dohodkih, tudi tisti, ki se ne obnašajo tako kot bi se morali obnašati — kot samoupravljavci. Ob vstopu v novo leto, storimo vse kar je mogoče, da odpravimo nered in nedisciplino pri delu. Ob zaključku leta bomo vsi boljše volje kajti gospodarski uspehi ne bodo izostali. £XnG$i>i&G ---------------------- Naš klub za zdravljenje alkoholikov Menda smo Slovenci že od nekdaj sloveli ikot »vinslki bratci«. Pravijo, da radi prepevamo, zraven pa itudi radi Vinček pijemo. Menda bo to 'le res, kajti številne narodne pesmi opevajo vinček to dobro kapljico, ki se ji neradi odrečemo. Nič ni čudnega, če po trudapol-nem delu pri kosilu ali večerji popijemo kozarec dobrega vina. To je zdravo in nas okrepi. Nekaj drugega pa je, če se- človek vda alkoholnim pijačam in jih prekomerno uživa. Ni le vino alkoholna pijača. Tudi razne druge žgane in nežgane pijače vsebujejo alkohol. Alkohol pa je najhujši sovražnik človekovega zdravja. Alkoholizem je nevarna družbena bolezen, ugotavljajo zdravniki po vsem svetu. Vgnezdil se je žal tudi pri nas v podjetju in naši prelepi štajerski deželi. Menda je kakih 30 % odraslih, ki pretirano uživajo alkoholne pijače. Ponekod pravijo, da na sto pivcev pride šest kroničnih alkoholikov. To iso ugotovili s pomočjo neke ankete. V naši lepi Sloveniji je menda 80.000 kroničnih alkoholikov. Če k temu številu prištejemo še člane družine, ki morajo mnogo pretrpeti zaradi alkoholika, ki je v družini, potem je to cela armada ljudi, ki trpi zaradi alkohola. Alkoholiki niso sposobni o-pravljati svojega dela na delovnem mestu tako kot ostali delavci. Alkohol jim tega ne dopušča. Alkoholiki se prej upokojijo in končno tudi deset ali petnajst let prej umrejo. Mnogo tega bi lahko naštevali, toda bodi dovolj. Storiti moramo vse, da preprečimo širjenje alkoholizma. Pri nas obstoja klub za zdravljenje alkoholikov že nekaj let nazaj. Ta klub je imel že mnogo uspehov. Mnogi njegovi člani, ki so prej pretirano uživali alkohol, so že več let abstienti in se poču- tijo zdrave in zadovoljne. To je velik uspeh tega kluba. Klub je imel v teku leta 38 sestankov svojih članov in že to, kaže na njegovo bogato aktivnost. člani kluba si vsestransko prizadevajo, da bi se vanj Vključili vsi, ki jim grozi propast v alkoholu, saj bi jim na ta način pomagali premagovati vse težave, ki nastajajo pri zdravljenju tega zla. Klub bo moral biti v bodoče deležen več pomoči od strani sa- moupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. So primeri, ko posamezniki prehajajo že v nevaren Stadij alkoholizma, vendar odklanjajo zdravljenje in pomoč. Ti posamezniki prihajajo čestokrat na delo v 'takem stanju, da dela niso zmožni o-pravljati. Tedaj prosijo nadrejenega za dopust. Ti jim ga v večini primerov tudi dajo. Pitje se potem nadaljuje in s tem tudi propadanje človeka. To bi se v podjetju ne smelo dogajati, kajti s takim ravnanjem ne koristimo človeku im družbi, temveč ga pošiljamo v še večji življenjski prepad. Zlo, 'ki ga prinaša alkohol posameznikom, njihovim družinam in družbi, bomo lahko, če že ne popolnoma odpravili pa vsaj zajezili s skupno akcijo, ki naj bo trajna. Za zdravljenje tega zla so sami zdravniki, premalo. Treba je mnogo več množične aktivnosti, zlasti pa moralne in materialne pomoči našemu (klubu za zdravljenje alkoholikov. Dopisujte v svoje glasilo! KAJ JE Menda ni človeka, ki ne bi bil prepričan, da ve, kakšna bolezen je gripa, vedno znova se pogovarjate o tem, kako ste jo preboleli in to že mnogokrat. Nekateri med vami pa ste prepričani, da je še niste preboleli in domnevat», da je tudi ne boste. Tudi v ambulanti vas vedno znova slišim, ko že na vratih poveste, da ste prišli, ker imate gripo. Nešteto pripomb pa poslušamo ob cepljenju proti gripi. In ravno to cepljenje je vzrok, da želim pojasniti nekaj stvari ob tej navidez nenevarni bolezni. Najprej tole: prevečkrat mislite, da prebolevate gripo. Nekatere bolezni, ki jih povzročajo virusi so si precej podobne. Virusnih infekcij je vedno več in za vse velja, da smo pri zdravljenju precej nemočni, ker nimamo uspešnih zdravil. Zdravniki zdravimo le znake: skušamo ublažiti bolečine, včasih znižujemo previsoko temperaturo, blažimo kašelj, dajemo vitamine in le redkokdaj te slavne antibiotike, za katere marsikateri izmed nas misli, da so kos vsem. Pri gripi so potrebni le takrat, kadar pride do dodatne infekcije z bakterijami in to je bolj pogosto pri otrocih, starejših ljudeh in manj odpornih ljudeh. In končno, kdaj ima prej kdo gripo? Ker vemo, da se zelo rada pojavlja v velikem številu primerov ^ torej v epidemijah ali celo pondemijah (več kontinentov) to ni težko diagnolizirati. Posamezni primeri gripe so sicer možni, toda dosti redkejši in jih je težje ugotoviti. Gripo povzroča nekaj med seboj precej različnih virusov. Ob znanih večjih epidemijah so se pojavljali novi tipi. Menim, da ne bi bilo zanimivo, če vas bi seznanjali z imeni in lastnostmi teh virusov. Gripa se torej pojavlja predvsem v epidemijah, oboli lahko vsakdo. Žal ni tako nenevarno kot se misli, ker se zlasti pri manj odpornih ljudeh lahko zakomplicira predvsem s pljučnico. Večina izmed vas je slišala za »špansko« gripo, ki je divjala po vsem svetu od 1918. do 1922. leta GRIPA ? in zahtevala 20 milijonov človeških žrtev. Znaki gripe: hiter začetek ponavadi z visoko temperaturo od 39 do 40° C, bolnik se na splošno zelo slabo'počuti, boli ga v vseh udih, v hrbtu in prsih, skoraj vedno se pojavlja neprijeten suh kašelj. Obstajajo še nekateri znaki, ki pa so pomembni za zdravnika, če ne nastopijo komplikacije, bolezen hitro mine brez posledic. Pogosto imajo bolniki težave, skoraj vsi pa so pri težjih oblikah živčno prizadeti. Bolezen vsekakor ni prijetna in nikakor ni za zanemariti ogromne materialne škode ob eventualni epidemiji gripe. Omenila sem, da ni specifičnega zdravila proti gripi, LAHKO PA JO PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM. In kaj lepšega bi si še želeli? Vam v tovarni vsako leto zagotovimo brezplačno cepljenje preti gripi. Meni osebno se zdi .smešno, da polnoštevilno ne izkoristite te prilike in se zaščitite proti tej bolezni. Vsa leta doslej smo opazovali, da se med vami Cepi približno polovica ljudi ali pa še celo manj. Vsi ostali pa so polni pomislekov in nezaupanja ali pa menijo, da vedo več kot znanstveniki, ki so se z vso vnemo borili, da bi odkrili in izpopolnili ta postopek. Večina izmed vas že ve, da lahko cepimo na dva načina: z živimi virusi smo s posebno napravo vnašali cepivo v nas ali dajali injekcije mrtvih virusov. Letos smo se odločili za to drugo obliko, ker se tako z gotovostjo izognemo reakcijam, ki so se pojavljale pri cepljenju z živimi virusi, sicer ne pogosto, vendar so se. Cepimo vas z mešanico virusov, za katere domnevamo, da bi bili najverjetnejši povzročitelji epidemije, v kolikor bi se pojavila. Seveda pa vas žal ne moremo zaščititi pred kakšnimi še neznanimi virusi. Zaključek tega članka pa prepuščam vam, ker domnevam, da ni potreben. Želim le, da spoznate vi bralci sami, da je bolezen vedno bolje preprečiti, kot pa zdraviti. Dr. Anka Resinovič dr. Resinovič Anka Pregled izobraževalne dejavnosti od 1973 do danes Vsa teža organiziranja in izvajanja izobraževanja v tem obdobju je bila skoncentrirana na enem samem človeku to je vodji izobraževalne dejavnosti. V tem času ni bilo, razen finančnega plana, ki je bil določen z 1 %> od bruto OD v vsakem koledarskem letu, možno izdelati še operativni plan izobraževalne dejavnosti EMO. Vse akcije strokovnega, družbenopolitičnega, varstva pri delu, družbeno ekonomskega značaja v podjetju samem, so bile organizirane in izvajane več ali manj izhajajoč iz trenutnih potreb oziroma želja posameznih TOZD, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Vso to nenačrtnost so pogojevali mnogi faktorji, bodisi velika fluktuacija že usposobljenih delavcev, nove zakonodaje še posebno glede varstva pri delu, neperspektivnosti glede dolgoročnejšega planiranja, posebno kadrov in njih profilov v posameznih TOZD in Skupnih službah, tržne razmere, blokada tekočih računov itd. OZD EMO s svojimi TOZD-i je v največji meri, glede izobraževanja in usposabljanja kadrov, vezano na svoje lastne moči. Posa-mešsni TOZD si naj več ji del kadrov (varilci, vlagači, vozniki viličarjev, ženjavisti itd.), ne morejo pridobiti bodisi iz šol, drugih podjetij in od drugod, temveč si jih lahko pridobijo le preko lastne izobraževalne dejavnosti v podjetju samem. OZD EMO vodi evidenco preko kadrovske službe o strokovni izobrazbi vsakega delavca v TOZD. Preko izobraževalne dejavnosti poišče načine in prikladne oblike, glede na potrebe posameznih TOZD za izobraževanje delavcev s posebno skrbjo izobraževanja za dela na delovnih mestih v proizvodnji. Vse to izobraževanje smo izvrševali s pomočjo lastnih kadrov in tudi kadrov iz drugih podjetij in ustanov. Poleg tega smo delavce napotili posamično, Društvo LT EMO — gospodinjski krožek je priredil v oktobru kuharski tečaj. Trinajst žensk in dva moška je uspešno opravilo izpite. Baje sta bila zastopnika moškega spola zelo uspešna Naša vratarnica II je modernizirana. Pred njo je zadovoljen vratar, ki se v novem okolju bolje počuti Društvo LT — orodjarski krožek je organiziral za svoje člane strokovno ekskurzijo v IMV Novo mesto. Tam so si člani krožka ogledali tovarno in videli marsikaj zanimivega Frakljev letopis Gospodarska poročila, so januarja taka bila, če hočemo polniti žepe, uresničiti je treba sklepe, prijeti inflacijo za rep, več ne hoditi na potep, namesto piti Švare kole, izvršiti planske ¡naloge. Bilanco februar je pisal, na formularje jo narisal, ni bilo denarja ¡kdo ve kaj, tako .za mali zalogaj, nekako šlo je glih za glih, premalo pa spet za oddih in za nabavo več mašin, saj 9tare so že skoraj hin. V marou spet ni bilo .šans, smo mislili na rebalans, da bolje bi nam še kaj šlo, prisluhnili smo na uho, da tole naše gospodarstvo, razvilo svoje bo poslanstvo, če spravimo takoj na dan, nov stabilizacijski plan. Aprila šele je začelo, ko proizvajali smo smelo, kozice, lonce in marsikaj, tako, da velik zalogaj, napolnil vsa ije že skladišča in kote našega ¡dvorišča, zaloge tu, zaloge tam, z njimi več ¡ne vemo kam. Maj s cenami nas je pozdravil, na glavo naš račun postavil, čeprav meso v promet ne gre, visoka cena živce žre, a itisti, Cki ima profit, še vedno nam ostaja skrit, kdor 'kravo in junca je redil, kaj malo je za to dobil. Polletna kaže nam bilanca, da težko gremo preko klanca, saj vse ikar se nam zdaj dogaja, stiska inflacijska ograja. Pripravljamo si nov sistem, da boljše mašim bo ljudem, da vsak po delu plačan bo, začne se junija z lestvico. Julija spet v Criikvenico, vesel odšel je marsikdo, posebno, če je sindikat, mu poskrbel finančno plat. To lepo morje adriaosko, veliko je in res vsestransko, izprazni vse ti žepe hlačne, nazaj pošilja obraze mlačne. V avgustu proizvodnja šepa, ne obeta se prihodnost lepa, kršitev delovnih dolžnosti, vsak TOZD ima že ikar zadosti. Ostrejša naj bo disciplina, za delavca in starešina, je bilo sklenjeno tako, a je kot prej še dalije šlo, V septembru novo smo rang listo, prelistali ¡tako že čisto, da vsak bi rad visoko stal, vsak rad bi več zase jemal. Bila je lestev prečesana, nazaj v razpravo spet podana, začel se spet je ble, ble, ble, ki menda danes traja še. V oktobru je rekord dosežen, izvoz strašanslko je presežen, zdaj dolarčkov bo ikar precej, lahko bi bilo to že prej. Novembra proti koncu leta, bič novega se ne obeta, nov »bojiler« pa ima naš TOBI, zanj se začenja zdaj nov »hobi«. Če šlo mu bo tako naprej, bo več denarja kot doslej. Decembra se ikot ipo navadi, na vse izgovarjamo prav radi,- '' ■sklicujemo spet konference, na njih so razne reference. Če izvršeni bili bi vsi sklepi, ne bili več tako ibi slepi, le dobro izvršeno delo, uspeh za vse bi spet imelo. Fraklja ne obsojajte — kronista, če je resnica preveč čista. Dve pomembni razstavi v celjskem Muzeju revolucije V počastitev tedna »Komunista« v Celju je bila v času od 3. do 8. novembra letos v Muzeju revolucije Celje razstava »50 let pisane partijske besede«. Razstava je prikazovala z dokumentacijskim in fotografskim gradivom razvoj in pomen pisane partijske besede, ki je bila vedno močno orožje v rokah komunistov v njihovi borbi za boljši jutri. V prvem delu razstave je prikazano 50 let izhajanja lista »Komunist« od prve številke leta 1925, ko je bil ta list prvikrat tiskan kot osrednje glasilo KPJ pa vse do danes, ko izhaja kot -tedensko glasilo ZKJ. »Komunist« je danes vir informacij politično aktivnemu človeku in mu je v oporo v boju za samoupravne socialistične družbene odnose. V drugem delu razstave je bil prikazan napredni tisk med obema vojnama, ki je izhajal ilegalno ali pa legalno. Kljub temu, da si je režim prizadeval z vsemi sredstvi zadušiti uporniško besedo Partije mu to ni uspelo. Le-,, galni in ilegalni tisk Partije je kljub terorju našel pot do delavcev. Sto in sto komunistov, ki jih je obsodilo sodišče za zaščito, države na večletne zaporne kazni, se je znašlo v zloglasnih jetnišni-cah: v Sremski Mitroviči, Lepo-glavi, Mariboru, Požarevcu in drugod. Zaprti komunisti so jet- nišnice spremenili v marksistične univerze. Prav ti obsojenci na robijo, znani publicisti, uredniki listov KPJ in organizatorji partijskih tehnik so na »rdečih univerzah« v jetnišnicah ustanovili tudi prve časnikarske šole ter izdajali številne ilegalne liste in revije. Iz partijskega tiska tik pred II. svetovno vojno tudi vidimo, da je edino KPJ bila tista, ki je naš narod opozarjala na fašistično nevarnost in ga pripravljala na oborožen upor. V tretjem delu razstave pa je bil prikazan tisk med NOB, ki je tudi v teh najusodnejših časih za jugoslovanske narode postal močno orožje v rokah borcev za svobodo. Resnico o vojni in revoluciji so po vseh krajih naše države širili bilteni in listi partizanskih odredov, proletarskih udarnih brigad, divizijski in korpusni časniki, listi armad in glavnih štabov, glasila okrajnih, okrožnih, pokrajinskih in centralnih komitejev KPJ, glasila ljudskih odborov itd. Vsi ti tiski niso bili lc informatorji, temveč tudi mobiliza-torji za vseljudski revolucionarni boj ter močno idejno in politično orožje za širjenje ciljev našega boja. O pomembnosti tiska med NOB priča tudi podatek, da je v najhujših vojnih razmerah po vsej Jugoslaviji izhajalo več kot 2.000 manjših in večjih listov. Osnutek resolucije v razpravi Občinska skupščina Celje je izdala osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje ter neposrednih nalogah v letu 1976. Iz osnutka resolucije se vidi, da so pred delovnimi ljudmi in občani Celja v letu 1976 izredno pomembne naloge. Ker nam ni mogoče objaviti celotnega besedila resolucije, objavljamo najvažnejše podatke, da tako vsaj delno seznanimo vse naše delavce z osnutkom te resolucije. OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA V LETU 1975 Gospodarski položaj v letu 1975 je izredno zapleten, gospodarska, gibanja so prepletali znaki stagnacije in inflacije. Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1975 se kažejo v zmanjševanju stopnje gospodarske rasti, do katere je prišlo predvsem zaradi zmanjševanja izvoza in domačega povpraševanja. Na osnovi ocen bo v letu 1975 družbeni proizvod nominalno porasel za 28 %, realno pa le za 1 %, medtem ko je bilo predvideno, da bo znašala rast družbenega proizvoda nominalno 33 %, realno pa 8 %. Industrijska proizvodnja je bila v prvih devetih mesecih za 9,4 odstotkov večja v primerjavi z enakim obdobjem 1974, verjetno planirana stopnja 10 odstotkov do konca leta ne bo dosežena. Ob se-, danjem gospodarskem položaju v svetu in ob zmanjšanikonkurenč-nosti naših delovnih organizacij ni več pričakovati, da bi s povečanjem izvoza močneje vplivali na obseg industrijske proizvodnje, pa tudi glede težavne prodaje industrijskih izdelkov doma je zato v prihodnjih mesecih težko pričakovati večjo rast proizvodnje in prodaje. Predvideno je bilo, da se bo izvoz v letu 1975 povečal- za 16 odstotkov in bo tako predstavljal osnovni faktor predvidene gospodarske rasti. Rezultati pa kažejo na bistveno poslabšanje izvoza, saj je v devetih mesecih izvoz še vedno za 2,7 odstotka nižji glede na isto obdobje lani. Ocenjuje se, da bo izvozna dejavnost dosežena v okviru lanskoletne realizacije, ki je bila izredno visoka. Takšno gibanje izvoza blaga je v veliki meri posledica izrazitega nazadovanja izvoza na zahodna tržišča kot posledica stagnacije gospodarske aktivnosti v teh deželah in pa tudi zmanjševanja konkurenčnosti zaradi hitrejše rasti cen na domačem kot na svetovnem tržišču. Stopnja rasti zaposlovanja se postopoma znižuje, vendar je število zaposlenih v prvih devetih mesecih še vedno za 6 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani oziroma glede na stanje 1. 1. 1975 za 4,2 odstotka. Predvidena stopnja rasti zaposlovanja, ki naj bi znašala 2 odstotka bo dosegla stopnjo 4 odstotke. Upadanje gospodarske aktivnosti bo postopno vplivalo tudi na zniževanje rasti zaposlenosti, ki je bila doslej zelo ekstenzivna in marsikje neracionalna. Posledica takšnega gibanja zaposlovanja je bila stalno padajoča rast produktivnosti dela, ki bo v letu 1975 celo nižja kot v letu 1974. Dosedanja gibanja na področju osebnih dohodkov — saj so ti po-rastli v prvih devetih mesecih nominalno za 33 odstotkov (bruto) kažejo, da z resolucijo predvideni premiki v strukturi delitve dohodka ne bodo doseženi. Na to vplivata zlasti hitrejša rast življenjskih stroškov, ki so v devetih mesecih za 27,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani ter rast zaposlenosti. Osebni dohodki (bruto) so porastli iznad rasti družbenega proizvoda, kar pomeni, da gibanje osebnih dohodkov odstopa od smernic ekonomske politike za leto 1975, ki predvideva, da bi osebni dohodki morali naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Osebni dohodki na zaposlenega so porastli za 26,6 odstotka. Ob takih gibanjih se kljub visoki rasti mase osebnih dohodkov komaj ohranja lanskoletna raven realnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega. Stopnja rasti investicij v osnovna sredstva že več mesecev u-pada. Razpoložljivi devetmesečni podatki kažejo v primerjavi z e-nakim obdobjem lani, da so investicijske naložbe višje za 21 odstotkov, vendar gre to povečanje na račun visoke rasti cen gradbenih storitev ter investicijske o-preme. Realno pa bodo investicije v letu 1975 za okoli 2 odstotka večje kot v letu 1974. Zmanjševanje rasti proizvodnje ob visoki rasti zaposlenosti, nezadovoljivi prodaji in zato visokih zalogah gotovih izdelkov je vplivalo na poslovni rezultat industrijskih organizacij. Močneje kot celotni dohodek so porasla porabljena sredstva zaradi česar je porast dohodka manjši, precej manjši pa je tudi porast sredstev za razširjeno reprodukcijo. Lani v prvih devetih mesecih so sredstva za razširjeno reprodukcijo predstavljala 6,7 odstotka celotnega dohodka; letos pa le 4,8 odstotka, kar kaže, da so se rezerve v poslovanju zmanjšale. Gospodarstvu bo ostalo v letu 1975 relativno manj sredstev za reprodukcijo kot v prejšnjem ■letu. Manjša reproduktivna moč gospodarstva pa je še toliko bolj kritična, ker so osnovna sredstva, zlasti oprema zastarela. Vlaganja v modernizacijo so bila v preteklih letih namreč veliko preskromna glede na potrebe po modernejši tehnologiji na vseh gospodarskih področjih. Zmanjšano rast gospodarstva je spremljalo tudi poslabšanje likvidnosti. Problem likvidnosti pa še bolj zaostruje prodajo, povzroča kopičenje zalog gotovih izdelkov, prekomerno vezavo sredstev v terjatvah, primanjkljaj trajnih obratnih sredstev in nizko reproduktivno sposobnost gospodarstva. Glede na nazadovanje izvoza in povpraševanja na domačem trgu so zlasti porasle zaloge gotovih izdelkov, predvsem v industriji. Te so bile v septembru za 80 odstotkov večje kot v istem mesecu lani, največje zaloge pa so pri kovinsko predelovalni in tekstilni industriji. Nujpo je, da gospodarstvo čim hitreje uskladi proizvodnjo z zahtevami trga, da ne bodo zaloge gotovih izdelkov še naprej tako naraščale. Prepočasi poteka proces, v katerem naj združeno delo prevzema funkcijo urejanja gospodarskih tokov in oblikovanja pogojev gospodarjenja in s tem tudi u-strezno odgovornost za izvajanje sprejete družbenoekonomske politike. IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1976 Pogoji poslovanja na domačem in tujih tržiščih bodo v letu 1976 še vedno težki. Tako bodo razmere še vedno nestalne, reproduktivna sposobnost gospodarstva je slabša, reprodukcijski material in energija sta dražja, razpoložljiva sredstva gospodarstva za lastno Stopnja rasti Celje SRS ocena plan 1975 1976 1976 Nominalni družbeni proizvod 28 13 12,2 Realni družbeni proizvod 1 6 5,0 Industrijska proizvodnja 9 : 7 6,0 Izvoz 1 10 6,0 Zaposlenost 4 2 3,0 Produktivnost dela — 2 3-4 2—3 Bruto osebni dohodki 31 11 10,8 OD na zaposlenega 27 9 7,6 Realni OD na zaposlenega 0 2 1,0 Investicije v osnovna sredstva 2 4 7,0 in razširjeno reprodukcijo bodo manjša zaradi obveznosti do izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 1976 moramo pospeševati pozitivna gospodarska gibanja iz leta 1975, to so dinamična rast, naraščanje produktivnosti in večanje investicijskih naložb, ki bodo zagotovile ustrezne gospodarske učinke. Dinamična gospodarska rast pa mora biti ekonomična, zato je potrebno dosledno izvajati stabilizacijske ukrepe in s tem tudi soustvarjati pogoje za ustalitev tržnih razmer ter odpravljati vzroke visoke inflacije z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Ob sorazmerno stabilnejših pogojih gospodarjenja in nadaljnji dinamični rasti gospodarstva predvidevamo za leto 1976 naslednji razvoj: Realni družbeni proizvod bo ob ekonomičnejšem poslovanju rasel nekoliko počasneje kot v letu 1975, vendar hitreje kot v SRS. Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo povečal relativno manj kot leta 1974 in več kot v SRS. Zaradi skromnega povečanja izvoza v letu 1975 bo moralo združeno delo za oživitev izvoza v letu 1976 hitreje prilagajati proizvodnjo povpraševanju na zunanjih tržiščih, zlasti pa še na tržiščih dežel v razvoju. Prav na teh tržiščih smo dosegli doslej izredno skromne uspehe, eden izmed vzrokov za to je vsekakor, da ne nastopamo dovolj organizirano in povezano. Doseči bo treba, da bi postal izvoz zopet eden izmed o-srednjih pospeševalcev celjskega gospodarskega razvoja. Zato se predvideva v letu 1976, da se bo povečal izvoz za 10 odstotkov, torej za več kot je realiziran leta 1975. Organizacije združenega dela morajo povečati napore za prodajo svojih izdelkov na tujih trgih tudi z večanjem produktivnosti, ustreznejšo kvaliteto, vnašanjem višjih oblik menjave v poslovanje, boljšo organiziranostjo in enotnejšim nastopanjem na tujih tržiščih. S prehodom na obračun celotnega dohodka in dohodka na podlagi plačane realizacije, bo izkazovanje dohodka za delitev realnejše, s samim tem pa bo tudi akumulacija mnogo realnejša in je objektivnejša ekonomska ka- tegorija, kar je eden od pogojev tudi za njeno racionalno uporabo. Z naložbami v modernizacijo pričakujemo, da se bo postopno zmanjšalo ekstenzivno zaposlovanje, zato predvidevamo nekaj počasnejšo rast zaposlovanja kot v preteklih letih. V letu 1976 bi se število zaposlenih ob porastu družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za približno 6 odstotkov, povečalo za okrog 2 odstotka. Ob takem gibanju zaposlenosti bi dosegli večjo produktivnost dela od 3 do 4 odstotke. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo ob predvideni produktivnosti dela večji za 2 odstot-jetih ukrepov ekonomske politike ka nasproti letu 1975. Zaradi spre-— zagotavljanja plačil za investicije, depoziti za neproizvodne in negospodarske investicije ter poslabšanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975 ni pričakovati, da bi bile investicije v osnovna sredstva v večjem porastu tudi v letu 1976. Možnosti za investicranje so v veliki meri odvisne tudi od uresničevanja u-krepov za zmanjšanje zalog. Banka bo še v večji meri kot doslej uveljavljala načelo selektivne kreditne politike pri kreditiranju gospodarskih investicij. Pri ugotavljanju prioritete bo upoštevala predvsem tiste investicijske naložbe, ki bodo pospeševale inten-dajale hitre kapitalne efekte ob zifikacijo proizvodnje in izvoz, maksimalni možni porabi doma-do v letu 1976 investicije v osnov-čih surovin. Ocene kažejo, da bona sredstva porasle za okoli 4 odstotke. ------------- Gledališke vesti Za nami je premiera MAKSA ŽVIŽGAČA, vesele mladinske igre, ki je namenjena predvsem osnovnošolcem, veseli pa jo bodo tudi mlajši otroci. S tem delom odpira celjsko gledališče širše zastavljeni program za otroke, ki naj bi imeli letos več uprizoritev kot prejšnja leta. Tako bo že 26. novembra v gosteh Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki bo uprizorilo večkrat nagrajeno predstavo Dušana Jovanoviča ŽRTVE MODE BUM-BUM. Za nami je tudi prvo letošnje gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je predstavilo Hiengovega IZGUBLJENEGA SINA. žal ta predstava ni bila polno obiskana. Z MGL je celjsko gledališče podpisalo samoupravni sporazum o recipročni zamenjavi vseh letošnjih predstav, ki bodo tudi prispevale k uresničitvi celjskega kulturnega utripa. Celjsko gostovanje bo vrnilo obisk že 26. in 27. novembra z Wudlerjevo burko PERPETUUM MOBILE in z ZOJKINIM STANOVANJEM. Slednje Bulgakovo delo je trenutno tudi najbolj »gostovalna« predstava od Mežice, Žerjava pa do Sevnice in Brežic. Kot posebnost omenimo še nedeljsko predstavo (12. 11.) VVudlerjevega PER-PETUUMA, ki je bil odigran v celjskih Mestnih zaporih. V študiju je Dušana Jovanoviča komedija noviteta IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽE- Folklorni ples Občinski svet ZKPO Celje in ŽPD »France Prešeren« — folklorna skupina Celje so nas prosili naj objavimo njihov razpis. Ker bo ta razpis prav gotovo zanimal naše mlade delavke in delavce, ga objavljamo. Takole so napisali: Spoštovani, morda še ne veste, da deluje v Celju že dobri dve leti folklorno-plesna skupina. Skupina dela v okviru železničarsko prosvetnega društva »France Prešeren« pod pokroviteljstvom Zveze kulturno prosvetnih organizacij — občinskega sveta. Folklorni ples je ples mladih, zato vabimo k sodelovanju vse mlade ljubitelje te zvrsti kultumo-pro-svetne aktivnosti! Prav gotovo je na vaši šoli ali kolektivu nekaj mladincev, ki jih bomo radi sprejeli med folkloriste. Prosimo vse mladinske organizacije ali organizatorje kulturnega življenja naj začnejo akcijo v tej smeri. Vse prijave pošljite na naslov: Zveza kulturno prosvetnih organizacij občinski svet Celje, Gregorčičeva 6, p. p. 65. Za sodelovanje se vam v imenu folklorne skupine že vnaprej iskreno zahvaljujemo! NJE ZRAKA, ki ga režira beograjski režiser Ljubiša Ristič. Premiera in krstna uprizoritev tega dela bosta konec meseca decembra. Žal še vedno nismo Vse sekcije tega prizadevnega društva so letos pravočasno začele z delom. Prva njihova večja prireditev bo »Svoboda poje in igra«. Na njej se bodo že v začetku sezone pokazale vse njihove sekcije. Zbor pripravlja tudi televizijsko snemanje z znamenitostmi Celja in, okolice. Pripravili bodo samostojni koncert ter sodelovali na vseh prireditvah v delovnih organizacijah kamor so pogodbeno vezani (!!). Foto kino klub LT EMO Celje je v poletnih mesecih realiziral iz svojega programa nekaj kratkih dokumentarnih filmov in igrani enourni barvni zvočni film »MATI«. Film je v tonski obdelavi in bo premiera predvidoma v začetku decembra 1975. Nanjo želi klub povabiti celjske ljubitelje amaterskega filma, kakor tudi politične in kulturne delavce. Film je nastal po scenariju in režiji Stanka Jošta s sodelovanjem članov Foto kino kluba LT EMO kakor tudi poklicnih in amaterskih igralcev. S filmom se želimo vključiti tudi v proslav- mogli obnoviti LORENZACCIA, ki je izpadel zavoljo hude poškodbe v ansamblu, obnovljen pa bo sredi meseca januarja, ko bo tudi že v študiju Cankarjevo POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI — v režiji Mileta Koruna. Jovanovičevo noviteto smo prijavili za Sterijino po-zorje. Med najdejavnejšimi člani »Svobode« so prav gotovo tamburaši. Pridno vadijo, saj se želijo dostojno postaviti tudi s številnimi mladimi glasbeniki, ki so se vključili šele preteklo leto. Harmonikarji bodo nadaljevali tradicijo nadaljevanja pouka harmonike in bogatili celjsko kulturno življenje s številnimi samostojnimi in kombiniranimi nastopi v delovnih organizacijah, šolah in drugod. ljanje leta žensk, saj je tema, ki jo obravnava — materinstvo — kot simbol otroštva in dozorevanje človeka. SEJA POSLOVNEGA ODBORA Na zadnji seji poslovnega odbora so razpravljali o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih in o drugih tekočih gospodarskih problemih. Poslovni odbor je bil v letošnjem letu izredno dejaven in v veliko pomoč delavskemu svetu in delavskim svetom TOZD ter drugim organom samoupravljanja. DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE EMO CELJE ŽELI MNOGO USPEHOV PRI DELU V LETU 1976 VSEM DRUŠTVOM LT ZP ISKRA ♦ IN OBČINE CELJE f VSEM SVOJIM ČLANOM IN DELAVCEM TER DELAVKAM EMO IN ZP ISKRA IN VSEM OBČANOM CELJA PA SREČNO NOVO LETO 1976 : i ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ t Dejavnost DPD Svoboda Kulturni prispevek SE VEDNO KOŠČENA MRZLICA Nedavno itega smo pisali, da se pripravlajo načrti za izboljšanje prehrane ali bolj konkretno za kuhinjo in prostore, v katerih bi imeli lepše in boljše pogoje za uživanje hrane. Kot vsa leta po vojni pa je tudi letos ostalo le pri načrtih. Ni denarja. Tudi v bodoče ga verjetno ne bo. Saj je to že tradioija, da za tako reč ni denarja. Našo malico bomo tudi v prihodnjem letu uživali v klasičnih porcijah, včasih malo zarjavelih in na kolenih ali koščeni mizici, kot temu pravimo. Gospodarski kriminal pojema Odbora zveznega zbora sta obravnavala kaznivo dejavnost s posebnim ozirom na gospodarski in politični kriminal. Zvezni javni tožilec dr. Goce Vučetič je med drugim dejal, da so del kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala — kazniva dejanja spodkopavanja gospodarskih temeljev naše države, okvalificirali ne samo kot kaznivo dejanje najhujšega grabeža, temveč kot škodljivo dejanje s sovražnih pozicij. Takih primerov je ¡bilo okrog 50. Od leta 1969 do 1974 so taka kazniva dejanja naraščala, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so se ta kazniva dejanja rahla zmanjšala. PROGRAM DELA DRUŠTVA LT EMO Kakor vsako leto, tako tudi letos Ob zaključku tekočega leta, pripravlja naše društvo LT bogat program dela za leto 1976. Posamezni klubi in krožki pripravljajo vsak svoj ¡program, ki ga bo sprejelo članstvo na sestankih. Na ta način bo sestavljen skupen program za vse dejavnosti našega članstva LT. Program dela društva LT bo bogat in zanimiv in ga bomo kot običajno objavili v našem glasilu. MAKEDONCI? V Bolgariji živi veliko število Makedohcev. Ti žive v pirinski Makedoniji. Pri vsakem preštevanje prebivalcev so uradni bolgarski viri dajali različne podatke o številu makedonske manjšine v Bolgariji. Po teh podatkih je bilo pri prvem štetju leta 1946 500 tisoč Makedoncev, v popisu iz leta 1956 187.789, v zadnjem pa se je njihovo število zmanjšalo na komaj 8.750! Bolgarske oblasti hočejo torej za vsako ceno uničiti makedonsko manjšino. Vsekakor pa bodo morali enkrat povedati, kam so šli Makedonci! Tako raznarodovanje manjšine smo poznali za časa fašizma v Italiji, pa tudi v sedanji Avstriji se s koroškimi Slovenci dogaja nekaj ¡podobnega. * Sindikati za večjo produktivnost dela Na 4. redni seji je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in neposredne naloge ¡sindikatov v akoiji za povečanje ¡produktivnosti dela. Produktivnost dela v zadnjih letih .počasneje narašča, kar se je pokazalo zlasti letos. Nujno je, da s še bolj široko akcijo takšno težnjo obrnemo v korist povečanja produktivnosti v širšem smislu in v povečanje družbenega dohodka. Zaostajanje rasti produktivnosti dela pri nas ni posledica tehnične ravni opreme in opremljenosti dela, ¡temveč je posledica pomanjkljivosti v ¡splošni družbe; ni organiziranosti in v slabosti organizacije dela in poslovanja. Velike rezerve za povečanje do-v hodka so v organiziranju zdru- ženega dela na ¡vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov in v usklajevanju ¡tehnično-tehnolo-ške organizacije s temi odnosi. Akcijo za ¡večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba ¡povezati z ¡izdelavo samoupravnih in družbenih načrtov in sporazumov o združevanju dela in sredstev v reprodukcijske celote. Organizacije sindikatov in organi samoupravljanja naj zagotovijo tudi takšne spremembe, da se bo z osebnim dohodkom spodbujalo delo, delovne rezultate, produktivnost, radionalizator-stvo, inovacije in iznajditeljstvo. Prav tako je nujno, da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji vozniških sposobnosti Pomembno novost je prinesel že zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki dopušča, da se lahko pošlje voznik motornega vozila, ki stori v krajšem času več hujših prekrškov, na preverjanje, ali pozna predpise o prometni varnosti oziroma ali ima potrebne spretnosti za vožnjo motornega vozila. Če se pri preverjanju tega znanja ugotovi, da voznik ne pozna cestno prometnih prepisov in nima potrebnih spretnosti za vožnjo motornega vozila, se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje. To načelo dopolnjuje sedaj sprejeti zakon o varnosti cestnega prometa. Ta določa, da lahko poda predlog za preverjanje znanja cestno prometnih predpisov in sposobnosti vožnje sodnik za prekrške, sodišče ali organ javne varnosti. Na tak preizkus se lahko pošlje voznik, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za 6 mesecev ali več, lahko pa se pošlje tudi voznik, ki je bil kaznovan v enem letu za dva hujša prekrška. Med te vrste prekrškov pa štejemo predvsem tiste, za katere lahko 'sodnik za prekrške izreče varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. V tem sestavku so nakazane pomembnejše novosti novega repub- liškega zakona o cestnem prometu z namenom, da bi koristil občinskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri njihovem delu v prvem obdobju po uveljavitvi zakona in za zgoščeno obvestilo javnosti. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo po iz-daji podzakonskih predpisov s področja cestnega prometa informiral javnost tudi o nbvoštih in spremembah, ki jih bodo vsebovali ti predpisi. SAMOUPRAVNI SPORAZUM V zadnjem času so naše TOZD obravnavale več samoupravnih sporazumov, ¡ki se ¡nanašajo na ZP Iskra. TOZD so te sporazume ne le obravnavale, temveč dale nekatere ¡pripombe, ¡preden so tih sprejele. Sprejeti so ¡bili naslednji ¡samoupravni sporazumi: — samoupravni sporazum o razdelitvi in ¡prenosu sredstev in njihovih virov iz delovne organizacije ISKRA KOMERC na delovne organizacije in TOZD ¡v ZP Iskra; Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje —samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti; — samoupravni ¡sporazum o združevanju sredstev za stimuliranje dejavnosti v ZP Iskra; — samoupravni ¡sporazum o namenskem vlaganju in združevanju sredstev v projekt MIKROELEKTRONIKA; — samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke SRS; — samoupravni sporazum o gradnji malih stanovanj; — pravilnik znanstvenoraziskovalnega sklada ZP Iskra. proizvodnje in ¡kadri v skupnih službah, saj se bo sitem povečal tudi njihov interes za večjo ¡produktivnost dela in za večji dohodek. Osnovna smer aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje in prenašanje pozitivnih izkušenj iz praikse organizacij združenega dela, ki z razvijanjem samoupravnih odnosov dosegajo naj-veojo produktivnost in dohodek. Proučevanje rezultatov produktivnosti in poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah in grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj ¡bo ¡seznanjen ¡vsak delavec, da mu ¡bodo jasni ne ¡le vzroki za morebitno manljišo proizvodnjo, izgubljen dohodek, manjši obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno ¡porabo itn., ¡temveč da mu bodo poznani tudi načini za izboljšanje stanja. Še intenzivnejše vključevanje vseh organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje ¡produktivnosti dela v najširšem smislu bo naš največji prispevek k uresničevanju nove uistavne ureditve. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage tete Marije Koželj se prav lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam TOZD Tovarna posode za veliko razumevanje v dneh žalosti. Posebej se iskreno zahvaljujem tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem grobu ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ZAHVALA Preminula je moja draga žena Jaroslava Kolarič Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetjena njen prerani grob. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so mi v dneh žalosti stali ob strani ter imeli veliko razumevanje za pomoč ob žalostnem dogodku. žalujoči mož Karel Kolarič ZAHVALA Ob pridki izgubi očeta, moža, starega očeta in strica Ivana Mirnik se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence. Posebno se zahvaljujem' sodelavcem TOZD orodjarne in sandikatu za darovane vence, ter godbi. Posebna zahvala tudi vsem sosedom za nesebično pomoč, posebno pa Gorjupovi Gredi. Lucija Hrastnik ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi moje drage mame Jožefe Razgoršek se prav lepo zahvaljujem delavcem TOZD orodjarna za veliko razumevanje v dneh žalosti, denarno pomoč in venee. Iskrena kvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Lojzka ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama Ana Lešnik Ob tej bridki izgubi se prav iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Tovarna posode, emaljiranice in kleparskega oddelka ze veliko razumevanje ter tolažilne besede, kakor tudi za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala sindikalni organizaciji EMO za pomoč ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Milica in Zofka z družinami Zahvala Ob odhodu iz podjetja se prav iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in sodelavkam za veliko pozornost in tovarištvo. Želim jim srečno in uspehov polno novo leto 1976, da bi bili zadovoljni na svojih delovnih mestih in se med seboj odlično razumeli. Vera Šentjurc čas leta hitro je minil. V topli izbi v zapečku, zaspano prede stari muc, na vratih se dobrika dedku, premeten ikuža Duribuc. Nčkje je Okno razsvetljeno, da svetlo sije v temino noč, v sobi dete nebogljeno, prosi mamico pomoč. Svet dogodek pričakuje, da novo leto se rodi, tega dogodka se raduje, vse, ,ki na svetu zdaj živi. Naj srečno tebi bo to leto, pa tudi srečno vsem ljudem, z veseljem naj nam bo začeto, naj srečno !bo na svetu vsem. Hodim po njej kot škrat, v rdečih škrlatnih hlačah. Oj, pridi bela vila v vrtinec snežink, da zaplešeš z menoj ta zimski ples. Zima, moj zvesti sopotnik, ogrej mi srce v tem plesu, da spet ibom s-kresničkami plesal letos ob kresu. em mu pravi Kristina; »ogrela te bom ko sine z neba naš zvezdni utrinek«. Ko zjutraj utrinek je zvezda poslala, Kristina in sinek sta v mlinu zaspala. Čutilo ni dete več mraza, ni več se zbudila Kristina, v naročju držala je svojega sina. Zelju Prazne so ulice mojega mesta, Povsod je sivina, le bele snežinke padajo, padajo padajo ... Moje stopinje je sneg že pokril. Zaman ¡se oziram nazaj po prehojeni gazi. Okna hiš so mrka. Zajel jih je mrak. V tišini škripa po snegu korak. Kdo ve, če še pride cvetoča ¡pomlad, ker stiska ¡srce ledena skorja. S snežinkami želja se igra, kdo ve, če še pride pomlad? Hej, morda pa ¡pride, čeprav nisem mlad. Kristina Po gazi ¡sneženi se nekaj premika, v novoletno ¡noč. V tišini se cul je deteta jok. Premrla od mraza prišla je Kristina, z otrokom v naročju, do starega mlina. Tu ni žive duše, le temni ¡so koti, a dete se joka v tej strašni samoti. »Ne boj se ¡moj sinek«. Zima Voščilo Bele snežinke plešejo lep, ¡nori ples brez glasbe. Plešejo v ritmu neslišne melodije prostranih poljan, Bele snežinke so stkale debelo belo preprogo. Je beli sneg pokril poljano, se zajec je v zavetje skril odšle so lastovke v neznano, v nebi» Ufa * Y)1 V J | v /i'i qíjj ¿lis