■¡L ^y
SLOVENIJE —
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia ana around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE!
Leto 7/ št.148 15.8.1999 -S 4.00
THE VOICE OF SLOVENIA
Sydney - Australia
	
/MM	"'j fliflKVfet »
iMT-	jsmu»'
VT*.	JMHFV*'.
	' 'J*
	m t
	v
http://www.glasslovenije.com.au
Sydney /Glas Slovenije/ - Prvo srečanje bivših delavcev na Snowy Mountains Sehenre"v okviru projekta "Slovenci v Snovvyju -predno nam uide čas" je potekalo v Klubu Triglav. Priznanja je prejelo okoli šestdeset bivših delavcev na tem hidroenergetskem projektu. Priznanja so bila izročena tudi sorodnikom pokojnih. Več v tej številki.
Več srečanj Slovencev iz Snowyja
Vsi bivši delavci na projektu Snowy Mountains Sehe me
ste vabljeni v Slovensko društvo Sydney v nedeljo, 29. avgusta 1999 ob 13.00 uri na PLES VETERANOV SNOWYJA Spominska priznanja bo veteranom Snowyja podelila Olya Booyar, direktorica radijskih oddaj SBS radia
V Melbourneu bo srečanje v Verskem in kulturnem središču Keii' v nedeljo, 3. oktobra ob 11.00 itn"
V Coomi in Jindabaynu oktobra letos srečanja in slovesnosti, dvig zastav na nove drogove
Proslava 50-letnice emigrantskega kampa
GRETA v soboto in nedeljo, 21. in 22. avgusta Za vse informacije (02) 4968 4332
Na eni najtežjih kolesarskih tekmovanj na svetu CROCODILE TROPHY '99 od Alice Springsa do Darwina tudi dva Slovenca
Canberra, Alice Spring / Informacija Veleposlaništvo RS Canberra/- V slovenski ekipi sta Jure Robič in Matic Šmon. Dirka, ki poteka prav te dni je dolga 2000 km in traja 15 dni. Sestavljena je iz 14 etap dolgih 80 in 200 km. Posebno težavnost bosta našima kolesarjema predstavljala vročina in tipično avstralski tereni. Prav zaradi tega je dirka z gorskimi kolesi, to pa pomeni da so razmere še težje. Cilj slovenske ekipe je uvrstitev med prvo trojico.
The Settlers
SONCI V>» TIIÎ SNC*»V Mocniaiki
NOVA CD PLOŠČA
Songs of the Snowy
Izšla 16. avgusta 1999
V plesni skupini Burn the Floor
slovenska plesalca Mojca Erbert in Bojan Fesel str. 6
Zanimiva razstava Shakespeare v gledališču Srednje Evrope med dvema vojnama str. 7
Izšla knjiga Skozi ogenj in pepel
Ivanke Škof str. 7
Srečanje z veterani Snowyja in podelitev spominskih priznanj v Klubu Triglav Sydney
Skupina bivših slovenskih delavcev SMS s predstavnico Snowy Mountains Authority iz Coome Josephine Kneipp Foto: F.A.
Vse bliže k promocijski akciji 01 Sydney 2000
Slovenija skupaj z avstralskimi Slovenci
Vesna Nalitigal in prof. Vladimir Pezdirc iz Slovenije ter Alfred Breznik, ataše slovenske olimpijske reprezentance predstavili delovno verzijo Centra za promocijo turizma Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije
Sydney /Glas Slovenije, Staniča Gregorič, Florjan Auser/ - od 19. do 26. julija sta se mudila v Sydneyu Vesna Nahtigal, vodja sejemskih projektov pri Centru za promocijo turizma Slovenije in na novo postavljena direktorica Slovenske hiše v času olimpijskih iger Sydney 2000 ter prof. Vladimir Pezdirc, direktor Oddelka za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost in direktor podjetja Qadrat Design. Skupaj z Alfredom Brežnikom sta naredila prve korake do temeljnih izhodišč ambicioznega projekta, ki naj bi v času športnih tekmovanj na olimpijskih igrah Sydney 2000 predstavil mlado in moderno slovensko državo z vsemi njenimi značilnostmi (kulturo, turizmom, kulinariko, gospodarstvom, dediščino itd.) kakor tudi avstralske Slovence in njihove dosežke.
Prišli so tudi do podrobnejših odgovorov na vprašanja kje naj bi se vse dogajalo: v Slovenski hiši in Slovenski gostilni - obe v samem centru mesta ter v prostorih slovenskega verskega središča in v obeh slovenskih društvih. Premične slovenske stojnice z informatorji naj bi bile po mestu, prav tako pa še nekaj punktov vrelca Radenske, ki bi se delila mimoidočim zastonj. Vse slovenske točke različnih dogajanj naj bi bile povezane z manjširm avtobusi. Vmes kulturni vložki (gostovanje jazz ansambla, tria Čiko, Vlada Kreslina in narodno-zabavnega ansambla iz Slovenije, narodne noše pa tudi nastopi avstralskih slovenskih pevskih in folklornih skupin itd.)Več na str. 11
THE SNOWY- CRADLE OF A NEW AUSTRALIA
Ivana Kobala
Predstavitev knjige organizira VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Torek, 17. avgusta 1999 ob 15.30 v National Press Club 16 National Circuit Barton Telstra Room, Barton, Canberra Knjigo bo predstavil TIM FISHER, predsednik Nacionalne stranke in bivši podpredsednik avstralske zvezne vlade
Živeli slovenski delavci in delavke, možje in žene Snowyja -leto 1999 je vaše!
Avstralska turneja plesne skupine Burn the floor se končuje v Brisbanu in Wollongongu V skupini odličen plesni par iz Slovenije
Brez velikega pretiravanja, po 24-tih letih življenja v Avstraliji in od tega večino let tesno povezana s slovensko skupnostjo, z zadovoljstvom ugotavljam, daje projekt Florjana Auserja Slovenci v Snowyju -predno nam uide čas, v katerem sodelujem tudi sama, eden redkih, ki je množično prebudil avstralske rojake.
Prihajajo pisma, fotografije, medalje, izpolnjeni formularji, telefonski klici, vprašanja in razni drugi dokumenti... eno izmed pisem je prispelo iz Kanade. Celo tisti, ki nikoli niso delali na Snowyju so obljubili pomoč in pomagajo zbirati dokumente. Po izredno zanimivih srečanjih in pogovorih z bivšimi delavci na Snowyju, žal ima večina tistih, ki so vrtali v tunelih težave s sluhom, se počasi odvija film širše slovenske prisotnosti na tem gigantskem hidro-energetskem projektu, kjer so med tridesetimi drugimi narodnostmi tudi naši ljudje pustili svoja mlada leta, lepe in žalostne spomine, tragedije in o ja, tudi srečne in nepozabne čase. Veliko govornikov se jih spominja s priokusom nostalgije. Ob skoraj vsakem vprašanju povedo daje bilo težko, pa tudi lepo. Prijeten občutek me obdaja, ko živim v tako zanimivem in zgodovinskem času, v katerem lahko pri zapisovanju nekaj pripomorem tudi sama.
Pišejo
Bojan in Mojca v ozadju v finalnem plesu Komajda sem se oddahnila od sobotnega odličnega popoldneva tekmovanja harmonikarjev v Klubu Triglav v Sydneyu, že sta me v nedeljo, 15. avgusta ponovno "dvignila" glasba in ples. Burn the floor! Plesna predstava mednarodne plesne skupine štiriinštiridesetih plesalcev, štirinajstih narodnosti, iz enajstih držav, ki je vadila dvanajst mesecev v Londonu, me je v sydneyskem Entertainment Centru v nedeljo, 15. avgusta tako zelo navdušila, da sem po predstavi ves večer telefonsko obveščala rojake v Wollongongu, Nevvcastlu in Brisbanu, da bodo nastopili v prihodnjih dneh pri njih. V plesni skupini izstopa tudi par iz Slovenije. To sta Bojan in Mojca. Predvsem Bojan se mi zdi najelegantnejši in najpostavnejši fant! Naš SLOVENEC! Oh, kako zelo sem bila ponosna, ko je odplesal eno od treh glavnih vlog v moderni izvedbi glasbe iz Bizetove opere Carmen. Zgodba govori o trikotniku, o dveh moških, ki se borita za eno žensko in skozi ples (rumba, flamengo, argentinski tango in tako imenovani pasa doble) doživljata ljubezen, strast, ljubosumje in izgubo ljubljene. Videti predstavo Burn the floor je res enkratno življensko doživetje. Od bali room dancinga, do plesov na glasbo Glena Millerja in ročk and rollater do drugih klasičnih in modernih plesov... vse je prepleteno z novo računalniško tehnologijo - z igro luči, reflektorjev, z odlično sceno, kostumografijo (oblačila od modnih kreatorjev Versace do Dolce&Gabbana), koreografijo itd. Energija in kondicija, eleganca, akrobatika mladih plesalk in plesalcev te dobesedno "vžge!" Vsi skupaj, pravzaprav vsak posebej, so doslej osvojili 410 prvih mest na plesnih tekmovanjih po svetu.
Nevvcastlčani, 17. in 18. avgusta si imate priložnost ogledati predstavo,' Brisbančani 20. in 21. avgusta, Sydneyčani naj se vam v ponedeljek, 23. avgusta ne bo težko odpeljati v Wollongong v novi Entertainment center, Wollongončani pa tako in tako-oglejte si nekaj, česar v življenju prav gotovo še niste viddi! Vaša Stanka ^	'
Spoštovani!
Rada bi se najprej predstavila, moje ime je K. K., rojena sem v Mariboru in sedaj se že nahajam 38 let v Melbourneu. Zelo rada čitam Glas Slovenije. Zanimam se tudi precej za rubriko "zdravje", ki jo objavljate na zadnji strani. Rada bi vas vprašala, če je mogoče dobiti nasvet za domača zdravila za "stomach ul-cers " in "hernio ", ki se pojavi od preveč kisline v želodcu. Morda bi kdo od vaših bralcev vedel za kakšno domače zdravilo. Vsem skupaj lep pozdrav in hvala lepa. Katarina Knezek, Melbourne
Draga Stanka in Florjan! Prilagam naročnino za Glas Slovenije. Čestitam k lepemu urejanju, ki ima res za vsakega nekaj in panoramo dogodkov in odmevov v naši skupnosti v Avstraliji. Želim vama tudi obilo uspeha v bodočnosti in vaju lepo pozdravljam. Pater Valerijan Jenko, Svdnev
Uredništvu Glasa Slovenije Hvala vam za vaše informativne novice. Želim vam vse najboljše in veliko uspeha v prihodnosti. U. Irlumelu Viktorija
Spoštovani! Mesec julij se hitro bliža kraju in tako tudi izteka moja naročnina. Hvala vam za vse novice, katere z zanimanjem preberem. Lep pozdrav J. Prekodravac. NSIV
Uredništvu Glasa Slovenije!
Slovenci, ki živimo v Italiji praznujemo letos visok jubilej; ustanovitev Južnega Sokola leta 1869, kasneje preimenovanega v Tržaški Sokol. Ta športno-kulturna ustanova je mnogo pomenila za ves slovenski živelj v Trstu. Pripomogla je k preživetju in rasti ter ohranjanju narodne skupnosti. Zato bomo letos novembra svečano obeležili ta šport-no-kulturni mejnik. Informacije o prireditvah in praznovanju lahko poiščete na naši spletni strani; Http://space. t in. it/sport/rsusters Prosimo, če bi lahko ta naslov posredovali našim slovenskim rojakom in društvom, da bi nekoliko več zvedeli o Tržašlem Sokolu. Vnaprej se vam zahvaljujemo^. Za odbor 130 letnice Rado Sušteršič. Trst. Italija
Spoštovana gospa urednica! Sprejmite prisrčne pozdrave. Pošiljam vam naročnino za naslednje leto, če Bog da bomo še pri življenju. Želim vam za bodoče vse najboljše in vam kličem še tako naprej. Bog z vami S. Mersel. Vic
Spoštovana gospa urednica! Pošiljam naročnino in darilo za: da se vam zahvalim za trud in čas kakor tudi za karizmo duha, ki jo brez vsakega videza tesnosrčnosti vlagate v jedro Glasa Slovenije. Prisrčno pozdravlja I. Ležiš a. A delai de
Viktor Javo mi k
V enem samem tednu umrli
trije prijatelji Zaželel sije še enkrat brati Glas Slovenije
Bili so prijatelji in odšli so eden za drugim... Melbournški Slovenci Charlie Samec, Filip Vivoda in Viktor Javornik. Naš naročnik Viktor Javornik je bolehal polna štiri leta, pred tremi leti so mu presadili novo srce. Umrl je v ponedeljek, 2. avgusta 1999 ob 4.20 uri zjutraj, le nekaj ur potem, ko je s svojo soprogo Frido in prijatelji proslavil svoj 68. in zadnji rojstni dan. Morda le kak teden pred tem je v uredništvo Glasa Slovenije poklicala soproga Frida in po-vedala, da si Viktor želi brati Glas Slovenije in da ji je rekel:	f
"Veš, slovenski časopis, slovensko besedo je treba podpreti..." Zaradi nekih nesporazumov ga namreč nista prejemala dva ali tri mesece. Iz uredništva smo mu še isti dan poslali časopis po expres pošti, na kar je sledilo pretresljivo pismo:
Draga Stanka, hvala vam za hitro poslan časopis. Posebna hvala za priloženo kartico (op.u.: fotografijo Sydneya, na kateri smo mu zaželeli manj bolečin in trpljenja pa tudi ozdravitev), ki jo je Viktor zelo z zanimanjem pregledoval. S solzami v očeh je prav po tiho spregovoril: "... Ce bi bili vsi Slovenci taki bi nam bilo še lepše v tujini...' Gospa Stanka, Viktorjevo stanje se ni nič spremenilo... vse je v Božjih rokah... Prisrčne pozdrave od Viktorja in Fride Rožni venec za Viktorja so zmolili v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kevv v petek, 6. avgusta, v soboto je bila pogrebna maša, pokopan paje v Rušah pri Mariboru. "BIL JE DOBER ČLOVEK!" nam je dejala žalostna soproga Frida.
Fridi Javornik, sorodnikom in prijateljem pokojnega Viktorja ter družinam pok. Charlija in Filipa naše globoko solalje.
'SLOVENIJE _
15.8.1999
Razglednica iz Idrije
Glasu Slovenije Prisrčne pozdrave iz prelepe do-movine. Seminar za slovenske arhivarje po svetu je odlično uspel. Videli smo veliko slovenskih lepot, pridobili pa tudi veliko koristnega znanja. Prisrčen pozdrav Maria Grosman
Stanko Prosenak
Gradil železniško progo North Line v Južni Avstraliji
Z zanimanjem preberem vsak izvod časopisa, saj nam prinaša dosti zanimivih novic iz domovine, iz naše slovenske skupnosti po Avstraliji in po svetu. Zato vam želim še mnogo uspeha.
Zadnje čase s še posebnim zanimanjem sledim zgodbam o Slovencih, ki so delali na Snowy Mountains Scheme, saj me spominjajo na moje mlade dni, ko sem devetnajstletni mladenič, skupaj z še dvema mladima Slovencema in delavci kar dvanajst različnih narodnosti, tudi sam pomagal graditi velik projekt v Južni Avstraliji. Tam sem delal v puščavi med Port Angus t o in Maree od Božiča 1956 s kratkim presledkom do sredine leta 1958. Gradili smo North Line - železniško progo. Danes uporabljajo le še del te železne ceste od Port Augusta do Leigh Creeka, ker, kot so ugotovili kasneje, je bila grajena na zelo slabem poplavam podvrženem terenu, preblizu znanega gorovja Flinders Ranges. Rdeča zemlja v tem predelu Južne vstralije je tako trda, da voda po malo večjem nalivu dere kar po površini tudi do pol metra ali še višje in odnese s seboj vse kar ji je na poti.
Premog, katerega kopljejo v odprtih kopih v Leigh Creeku danes prevažajo po uporabnem delu te železnice iz Leigh Creeka v Port Angus t o, kjer ga uporabljajo za proizvajanje električne energije. V tej električni centrali v Port Angus tu sem delal od sredine leta 1958 do konca 1959, najprej kot gradbeni delavec in kasneje, ko so pognali turbine v produkcijo električne energije, v sami centrali.
Ta suha in divja pokrajina Južne Avstralije se mi je, kot devetnajstletnemu fantu, vtisnila v dušo in pustila v meni posebno ljubezen do avstralskega "busha". Tukaj sem tudi sam doživljal pravo multikulturno okolje v katerem smo živeli in delali. Lahko rečem, da sem se prav takrat naučil spoštovati svojo narodno pripadnost, saj je bil vsak od nas spoštovan za svoje in sprejet za to kar je bil. Trije Slovenci, Jaka iz okolice Nove Gorice, Franček, ki je bil nekje iz Prlekije in jaz iz Slovenske Bistrice izpod Pohorja smo večkrat zapeli kakšno domačo. Moram reči, cla smo vedno bili deležni posebnega aplavza, kar je v nas vzbudilo ponos da smo Slovenci in istočasno lajšalo domotožje, ki ga tudi ni manjkalo.
Verjamem, da je med nami še mnogo rojakov, ki imajo bogat zaklad spominov na prva leta življenja in dela ob prihodu v Avstralijo. Takšna doživetja se dajo na kratko opisati in bi nedvomno zanimala bralce Glasa Slovenije. Stanko Prosenak. Melbourne
S U L ISC E AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu postaja vse odmevnejši in pomembnejši slovenski medij
Tudi Avstralija in Avstrija povezani preko interneta - Jokej Logar, pevec iz okteta SUHA o Stičišču: "Bil sem vesel, da sem našel vaš naslov, ki je bil objavljen v Našem tedniku. Preko vaše internet ove strani sem dobil vse kontakte in vse kar sem potreboval. Zdi se mi. da ste avstralski Slovenci na tem področju prav gotovo vodilni v svetu, predvsem. ker ste se vsi zbrali na teh straneh."
Spoštovani urednik domače strani avstralskih Slovencev, Florjan Auser! Sem za dlje časa v Avstraliji in sem kompjuterski tehnik. Mislim, da se Slovenci v Avstraliji še niso predstavili tako obširno kot zdaj na internetu. Kot vidim imate vsak dan veliko število obiskovalcev. Z raznimi novicami in informacijami, ki jih redno menjavate ste prav gotovo najmočnejši in najodmevnejši slovenski medij v Avstraliji. Toda ne potujete le po vsej Avstraliji, vaše strani sežejo v vsak najmanjši kotiček tega sveta, seveda tja kjer živimo Slovenci in do tistih, ki imamo računalnik. M. Repov:,, lic
Spoštovani!
Sem Bojan Regouc iz podjetja Media Art iz Kranja. V sodelovanju z Gorenjskim glasom pripravljamo dvakrat tedensko različne novice z območja Gorenjske na strežniku "Gorenjska online " www.media-art.si Ker si želimo sodelovanja, se vam za začetek samo oglašam. Upam, da boste povezavo na naš strežnik uvrstili na svoje strani, seveda pa prosimo za dovoljenje, cla isto storimo z vašim strežnikom. Lep pozdrav Bojan Regouc, Kranj
Pozdravljeni,
čisto slučajno sem zajadral na vaše strani in sem bil prijetno presenečen nad delom, ki ste ga opravili. Lojze Ivanec. Slovenija
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00
Generalni konzulat RS Sydney
Častni aeneralni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Cooaee NSVV 2034
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower HutNZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW2164.
australia .¡c-
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252
GLAS S L O VENIJE - THE VOICE OF SLO VEN I A - M A NA GER IN TEHNIČNO OBLIKO V A NJE Florjan A user - TISK Glas Slovenije Sydney - G LA VNA y IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič. Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji -founders: Stanka Gregorič, Alfred Brežnik. Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu. Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države 5 100.00 Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Muli oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov: fotografija dodatnih $ 10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box559 - Round Corner Dural- NS\V2158 Australia-telefon: (02) 9899/131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: oveiiia@zeta.org.au STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu - http://www.glasslovenije.com.au - urednik Florjan Auser
Slovenija prva v vesolju -Prva gledališka predstava na svetu? Ljubljana, Moskva /Internet, Jana/ - Znani slovenski režiser Dragan Živadinov seje dogovoril z Rusi, da bi od 22.29. avgusta letos naredil prostor za to, da na letališču, v letalu Ijušin zgradi sceno za gledališko predstavo in trikrat poleti v breztežnost. Predstavo Gravitacija=ničb\ gledalo osem gledalcev, po eden od vsakega slovenskega medija. Dramski tekst za šest igralcev je napisala Jana Pavlič. Si predstavljate: imate lesen stroj, iz njega letijo knjige, dvesto knjig lebdi v zraku, s pnevmatskimi inteligentnimi stroji šibajo projekcije na odprte knjige, in med temi lebdečimi knjigami pleše Marko Mlačnik, Gregor Luštek, Mateja Rebolj, in pride Iva Zupančič, ki govori konfliktno dramsko situacijo. Glasbo sta napisala Srečko Bajda in Irena Urbane. Generalno sponzorstvo za izvedbo predstave v vesolju je prevzel Telekom Slovenija. Marko Peljhan (op.u.: spoznali smo ga ob obisku Avstralije) je te dni odpotoval v Rusijo, kjer naj bi preveril ali bo predstavo res možno izvesti. Kostume že na veliko šivajo. Predstavo naj bi prenašali na Beneški bienale in v Ljubljano 27. avgusta, točno ob sedemnajsti uri po srednjeevropskem času. Če predstava bo, bo to živo potovanje umetnosti v vesolje.
Slovenija v enem stavku
Predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek doma dobro okreva po operaciji, v kateri so mu zaradi rakave tvorbe odstranili ledvico, odstranili so tudi žolčne kamne.
Pred dnevi so v Mariboru pokopali 1179 smrtnih ostankov po vojni pobitih ljudi (največ Hrvatov), na katere so naleteli slučajno ob izkopavanju zemljišča za avto cesto.
Peterletovi krščanski demokrati (SKD) in Podobnikova Ljudska stranka (SLS) stav skupni izjavi -v pismu o nameri združitve zapisali, da bosta kot enotna stranka desnega in sredinskega profila, v katerem se prepoznava večina Slovencev, krepili slovensko narodno identiteto kot tudi skrbeli za uveljavljanje slovenskih državnih in narodnih interesov v novih evropskih in svetovnih okvirjih.
Papež Janez Pavel II. bo prispel na mariborsko letališče 19. septembra; v Mariboru bo proglasil Antona Martina Slomška za blaženega.
Hudo neurje seje razdivjalo pred dnevi tudi na Štajerskem (veter je odkrival strehe in ruval drevesa), voda, pomešana s fekalijami je zalila kakih dvesto hiš v Kungoti in Šentilju.
Turistična sezona na Bledu in Bohinju bo letos slaba, saj so zmogljivosti zapolnjene le okrog 60-odstotno, v hotelih je največ domačih gostov.
Sprememba telefonskih številk
Ljubljana /Informacijo posredovala Mariza Ličan/ -Telekom Slovenije pripravlja spremembo telefonskih številk, ki bodo v skladu z Evropsko unijo. Odpravili bodo dosedanjo šestico v številkah omrežnih skupin, ki jih bodo tudi zmanjšali iz sedanjih 12 na 6skupin. S septembrom naj bi začela delovati vzporedna testna omrežja. Tako bo po novem klicna številka 061 za Ljubljano in okolico 01, za Maribor 02, za Celje 03,04 za Kranj in okolico, 05 pa bo imela Primorska (Nova Gorica, Postojna, Koper itd.), Krško, Novo mesto in okolica pa 07. Novi sistemi naj bi v popolnosti zaživeli z januarjem leta 2001, ko se bo spremenila tudi koda za mobilno telefonijo iz sedanje 04 na 06.
Sončni mrk je okupiral Slovenijo, predvsem Prekmurje
Murska Sobota /Delofax/ - V goričkih občinah Kuzma, Šalovci in Hodoš so 11. avgusta pripravili organiziran ogled sončnega mrka. Ogledovali so si ga tudi drugod po Sloveniji, kjer pa ni bil popoln. Obiskovalcev iz drugih držav je bilo na tisoče.
Umetnost
radioaktivne alkimije
Bovec /Delofax/ - V bovški trdnjavi Kluže je v okviru projekta Art-ilerija do konca avgusta na ogled projekt Atomic, ki so ga prvič prikazali lani v Angliji. Predstvaljeni so instalacija ameriškega umetnika Jamesa Acorda z naslovom Reliquary - neprepustni relikviarij, v katerem so varno shranjeni kosi rahlo radioaktivne keramike - Acordova dokumentacija pridobitve licence za manipuliranje z radioaktivnimi snovmi in matematična enačba pretvorbe radioaktivne snovi v neradioaktivno. Na ogled so tudi videi Marka Wallerja in fotografije Carey Young. Slovensko predstavitev projekta Atomic je organizirala OSI-Ljudmila pod koordinatorskim vodstvom Marka Peljhana.
Domačini spreminjajo ceste v klavnice
Ljubljana /Delofax/ - Žarko Hojnik je zapisal, da bo v letu tik pred vstopom v leto 2000 Slovenijo zaznamovalo dvoje: relativno slaba turistična bera in nacionalna katastrofa na področju prometne varnosti. V dobri polovici leta seje namreč na cestah ponesrečilo že 208 ljudi, 15 več kot v lanskem obdobju. Med prometnimi žrtvami so mladi, tujci pa povzročajo precej manj nesreč kot domačini.
Novi potni listi
Ljubljana/Delofax/- V pripravi so novi potni listi, ki jih bo teže ponarejati. Državljani naj bi jih postopoma zamenjali do leta 2002. V prihodnje ne bo več mogoče vpisovati otrok v potne liste staršev in bodo imeli svoje potne liste tudi malčki.
Nenavadni grb občine luče v Savinjski dolini Luče /Delofax/ - Na grbu in občinski zastavi so upodobili nenavaden, tudi med domačini že skoraj pozabljen običaj oziroma težaško opravilo. Ženske iz Luč so namreč svojčas na hrbtih in v koših v Ljubljano peš nosile žive ribe iz potoka Lučnica. V Ljubljani so jih prodajale tamkajšnji gospodi. Lučani so te dni odprli razstavo zdravilnih zelišč, pripravili so "vlcersko" tekmovanje in koncert starinskih pesmi, s povorko pa so prikazali stare kmečke običaje in spla-vljanje lesa po Savinji.
Dva nova kulturna spomenika
Nazarje /Delo/ - Nazarski svetniki so na predlog celjskega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine razglasili Tomniško kočo in Brčunov mlin v Rovtu pod Menino za kulturna spomenika. Kašča, najstarejša še obstoječa v Zgornji Savinjski dolini, je izjemna tesarska mojstrovina, mlin pa je zadnji izmed nekoč trinajst podobnih, ki so stali ob potoku Voiožnica.
Preminula Meta Vajgl
Ljubljana /Naša Slovenija/ -Novinarka slovenske nacionalne radijske postaje, ki seje ukvarjala tudi z aktualnimi vprašanji Slovencev po svetuje preminula sicer že junija a njena smrt še vedno močno odmeva med vsemi, ki so jo poznali.
S slovenskim državljanstvom v žepu
Ljubljana, Maribor /Jana/ - Po letu 1991 je prejelo slovensko državljanstvo tudi veliko število državljanov iz nekdanjih južnih republik bivše Jugoslavije. Slovenska država jim je podelila državljanstvo na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu, ki govori o izredni naturalizaciji zaradi potreb države. Tako je dobilo med letoma 19991 in 1998 slovensko državljanstvo 1509 ljudi zaradi državnih razlogov, osem zaradi potreb zdravstva, trije šolstva, štirje obrambe in enaintrideset zaradi potreb gospodarstva, dvanajst znanstvenikov, trideset športnikov in enainpetdeset kulturnikov. Novih kulturnikov, večina z juga, naj bi bilo v Sloveniji od osamosvojitve do danes okoli tristo. Zadnji, kije zaprosil za bivanje v Sloveniji (dobil je dovoljenje za šest mesecev in živi z družino v Mariboru) je novo-sadski pevec Džordže Balaševič, najverjetneje pa bo zaprosil tudi za slovensko državljanstvo.
Simpozij o slovenskem parlamentarizmu
Sv. Juhi j ob Ščavnici /Delo/ -Simpozij je potekal v režiji rektorja mariborske univerze dr. Ludvika Toplaka. Prisostvovali so predvsem prleški svetovljani. Tu so bili profesorji, akademiki, učenjaki, doktorji in kritiki slovenskega liberalizma. Mašo je daroval prof. dr. Stanko Ojnik, dvojni doktor teologije in prava. Asistiral je, morda ta hip najbolj izobraženi Slovenec, prof. dr. Jože Krašovec, lazarist, ki je študiral prav tako kot nadškof dr. Rode v Parizu in je predavatelj predmeta Sveto pismo na ljubljanski teološki fakulteti. Akademik Krašovec je verjetno tudi Slovenec, ki govori največ tujih jezikov, med njimi tudi arabsko in hebrejsko. Na svetu je mogoče le deset tako vrhunskih poznavalcev hebrej-ščine in zato smo Slovenci eden od redkih narodov, ki imamo Sveto pismo prevedeno v materin jezik neposredno iz hebrejščine.
Kmalu Slovenski zdravstveni muzej
Ljubljana /Delo/- Potem, ko bo ustanovljen Slovenski zdravstveni muzej, bodo v njem razstavili stare porodne klešče, anesteziološke pripomočke, kirurški pribor in druge instrumente. Institut za zgodovino medicine, ki sodi k medicinski fakulteti v Ljubljani, je nastal leta 1934. Odtlej postopoma zbirajo pisno, knjižno in slikovno gradivo, naprave, opremo in instrumente iz slovenske zdravstvene tradicije, ki je dolga in bogata.
Uspeh Kanadskega slovenskega kongresa -finančna podpora osebam, ki so bile na prisilnem delu v Nemčiji /S vo no dna Slovenija/- Kanadski slovenski kongres je dosegel pri mednarodnih organizacijah dostop do finančne podpore slehernemu slovenskemu rojaku v domovini in po svetu, ki je bil na prisilnem neplačanem delu po najrazličnejših delovnih mestih v Nemčiji oziroma obratih po svetu, ki so bili pod nemškim političnim nadzorstvom. V zadnjih tednih je preko Švice prejel informacijo o organizaciji, ki je zadolžena za pomoč preganjanim v času NS. Od te organizacije je prejel for-mularje namenjene morebitnim upravičencem. Omenjena institucija ima na voljo precejšen fond za izplačevanje finančne pomoči vsem tistim, ki so bili na kazenskem ali prisilnem neplačanem delu v Nemčiji. Ker je največ upravičencev v Ljubljani je Kanadski kongres stopil v stik z Ljubljano. Za več informacij se obrnite na Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1, Ljubljana, Slovenija.
Telefon in fax: (61) 125 2440.
Spomenik upora proti fašizmu
Lokvi ca /Primorske novice/- Na griču Veliko Cirje nad Lokvico naj bi prihodnje leto zrasel osrednji spomenik upora primorskih Slovencev in organizacije TIGR.
V hostelu Bledeč največ Avstralcev
Bled /Delo/ - Bled ima edini slovenski youth hostel, počitniški dom za mlade, po ocenah na internetu naj bi bil eden najboljših v Evropi. Njegovi obiskovalci so predvsem Avstralci, ki na Gorenjsko pridejo posamič ali v dvoje predvsem v poletnih mesecih, in Japonci, ki zaidejo tja v zimskih mesecih. Blejski hostel je zaslovel po svetu tudi zaradi dobrega zajtrka.
Častni občan Maribora škof Grmič praznoval 76. rojstni dan
Makiiior /Večer/ - Vekoslav Grmič je po stažu najstarejši slovenski posvečeni škof in eden velikih slovenskih mislecev. Njegov ustvarjalni opus obsega več tisoč bibliografskih enot, med katerimi je devetnajst knjig. Ob njegovem rojstnem dnevu gaje sprejel župan Boris Sovič, in Grmič je ob tej priložnosti med drugim dejal tudi, daje strpnost v življenju zelo pomembna in da je treba spoštovati drugačnost.
Celostna predstavitev Rudolfa Maistra
Ljubljana /Delo/ - Ob postavitvi spomenika Rudolfu Maistru so predstavili knjigo Bruna Hartmana Rudolf Maister - general in pesnik (stane 6900 SIT). Maister ni bil samo vojskovodja in borec za severno mejo, bilje pesnik, slikar, bibliograf. pevec in konec koncev tudi šarmer. Dobršen del knjige je posvečen Maistru kot umetniku in organizatorju kulturnega življenja, njegovemu odnosu do literature in življenju med literati, njegovi poeziji in ljubiteljstvu do knjig. Po upokojitvi seje med drugim posvetil urejanju svoje bogate zasebne knjižnice, ene največjih na Slovenskem. General Maister je umrl leta 1934 in tudi o veličastnem pogrebu govori knjiga, ki se gaje na mariborskem Glavnem trgu udeležilo petindvajset tisoč ljudi.
Kako iskati svoje prednike?
Ob 100. obletnici rojstva Božidarja Jakca
Kostanjevica na Krki/Jana/-Na gradu Kostanjevica na Krki, kjer so pred 25 leti odprli Galerijo slikarja Božidarja Jakca, je bilo pred kratkim slovesno. Ob stoti obletnici slikarjevega rojstva so odprli prenovljeno stalno zbirko Jakčevih likovnih del. Častni gost in pokrovitelj je bil predsednik RS Milan Kučan. Med navzočimi je bila soproga pok. Jakca Tatjana. Dela našega akademika Jakca so umetnost v najglobljem pomenu besede.
Prešeren v nadaljevanjih
Ljubljana /Vikend/- Leta 2000 bo na vrsti okrogla, 200. obletnica smrti Franceta Prešerna. Slovenska TV pripravlja nadaljevanko o velikem pesniku, ki naj bi skozi pet delov po 50 minut prikazala njegovo življenje in ustvarjanje. Filmski sklad bo prispeval 40 milijonov SIT, enako vsoto bo primaknila tudi država - ministrstvo za kulturo, ostalo pa televizija. S kamero bodo potovali ne le po Sloveniji ampak tudi v Pariz, na Češko in še kam. S snemanjem bodo pričeli ob koncu septembra letos, prvi del pa naj bi bil prikazan 4. decembra prihodnje leto, ko bi Prešeren praznoval 200 let._
Letovanje za otroke na Debelem rtiču
Ljubljana, Debeli rtič /Naša Slovenija/- Slovenska izseljenska matica je poskrbela za možnost bivanja skupin otrok Slovencev po svetu v zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pri Kopru, še posebej med jesenskimi počitnicami. Okvirna cena enodnevnega bivanja je 50 DEM, zajema pa hrano, prenočišče in spremljajočo dejavnost kot so plavanje, fitnes, zdravstvena oskrba in drugo. Informacije na telefon: 0011-386-66-49 20
Slovenski veslači najboljši na svetu
Plovdiv /Delofas/ - Slovenska mladinska "flota" - dvojni četverec (Tomaž Černe, Davor Mizerit, Patrik Fonda, Žiga Galičič) se je vrnila s svetovnega prvenstva z naslovom najboljšega na svetu. Piko na i sta postavila še Blejca Anže Poljanec in Tomaž Pirih v dvojcu, ki stav finalu priveslala 2. mesto.Tudi Tomaž Čopi in Mitja Mergon sta se v Zadru na EP uvrstita v veliki finale.
TV na internetu
Ljubljana /Internet/ - TV Pika je ena od redkih televizijskih programov v Evropi, ki prenaša svoj program v živo po internetu, vsekakor pa prva v Sloveniji. Najti jo je moč na naslovu: wvvw.tevepika.net
Prekmurje slavi
Murska Sobota/Delo/- Slavi 80-letnico priključitve k slovenskemu ozemlju. Ob obletnici je izšla knjiga Naše Prekmurje. V soboto, 14. avgusta so pripravili proslavo v Beltincih, septembra pa bodo domači in tuji znanstveniki razpravljali o zgodovini in razvojnih perspektivah Prekmurja.
TV Slovenija o avstralskih Slovencih Ljubljana /RTV spored/ - Konec julija je bila na sporedu prva iz obsežnejšega niza dokumentarnih oddaj, ki jih je posnela ekipa TVS na daljšem potovanju po Avstraliji. V njih predstvaljajo zgodovino preseljevanja na ta kontinent in današnji utrip med Šlovenci. Avtor projekta - scenarist in režiser Slavko Hren obljublja zelo zanimiv cikci srečanj z avstralskimi Slovenci, ki živijo v Sydneyu, Melbournu, Canberri. naTasmaniji in v Lighting Ridgeu, kjer so največji rudniki opalov na svetu. _

Ljubljana /Naša Slovenija/- Za vse, ki jih zanima iskanje svojega rodu v zgodovini, je Cankarjeva založba izpod peresa Vasje Budne, izdala knjigo Moj rodovnik, ki bralca na preprost način vodi na pot raziskovanja prednikov in ga seznanja s temelji rodoslovja in s potrebno tehniko.
Vseslovenska fotografska razstava Slovencev doma in po svetu
Ljubljana /SSK, ASK/- Svetovni slovenski kongres razpisuje natečaj za Fotografsko razstavo v sodelovanju s Foto klubom Anton Ažbe, Škofja Loka. Zadnji dan sprejema naj bi bil 3. november 1999, razstava pa od 15. decembra 1999 do 15. januarja 2000. Fotografije ali diapozitive lahko pošlje vsak.
Za več informacij kličite tajnico ASK Jožico Gerden v Milduri, Viktorija (telefon: (03) 50237 325
Srečanje
gospodarstven iko v
/ASK/ - SSK - Slovenska konferenca pripravlja Srečanje gospodarstvenikov po svetu v Ljubljani in Kopru. Srečanje bo od 21. do 23. septembra. Za več informacij kličite Jožico Gerden , tajnico AŠK.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (10. avgusta 1999)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 EUR)	196,5489
Avstrija (100 ATS)	14,2838
Francija (100 FRF)	29,9637
Italija (100 1TL)	10,1509
Nemčija (100 DEM)	100,4939
Avstralija (1 AUD)	119,0772
Hrvaška (100 HRK)	25,9457
Japonska (100 JPY)	L5938
Kanada (1 CAD)	121,8152
Švica (100 CHF)	122,7970
V. Britanija (1 GBP)	295,0299
ZDA (1 USD)	182,7512
One year Slovene Language Course
(4.10.1999-26.5.2000) Orginised by Centre for Slovene as a Second/Foreign Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana
SCHOLARSHIPS Every year the Ministry od Eduaction and Sport grants a small number of scholarships to participants of Slovene background, and some scholarships are granted on the basis of international cooperation.
ENROLMENT
You can enrol until the 31st of August for the first trimester, until the 15th of December for the second trimester, and for the third trimester until the 15th of March. Zou have to send to the Course:
-	application form (from the Slovenian Embassy in Canberra)
-	10.000,00 SIT registration fee -CV
LANGUAGE COURSES The course consists of 20 school hours a week (45 minutes each). There are 8 to 12 students in each group.
PLACEMENT IN CLASSES At the begining of the course we will test your knowledge of Slovene and then place you in the appropriate group. There are three levels, Beginners, Intermediate and Advanced.
PARTICIPANTS Everybody interested is welcome to join our programme, however, the participants must be at least 17 years old.
ACCOMODATION, INSURANCE, STUDENT STATUS By enroling in the One-Year Slovene Language Course, the participants do not receive full university student status. You must also Find your own accommodation in Slovenia. We strongly advise you to arrange international health insurance in your own country before arriving in Slovenia.
Address: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: (61) 176 93 82 Fax:(61)125 70 55
Slovenians Mojca Erbert and Bojan Fesel among the group of forty four dancers Burn the Floor on tour in Australia
a ñro.ATtrr¿JC3CC maawT.y
Australia /Internet/- Forty four dancers, from eleven countries, in a spectacular arena production. A choreographic feast, with stuning sets and lighting, magnificent costumes and spinetingling music.
They danced at Perth, Adelaide, Melbourne, Sydney... And they will dunce in Newcastle 17& IS August, Brisbane 20&21 August, Wollongong 23 August and in Hobart 28 August.
Mojca and Bojan
Slovenian dancers Bojan Fesel and Mojca Erbert Prior to his partnership with Mojca Erbert, Bojan Fesel completed in the Youth category winning the National Championships and the German Open in Latin, attaining 2nd place at the Interantional Championships and the Blackpool Championships in Ballroom, and taking 3rd place in 10 Dance at the European Championships. He attained 4th place at the Austrian Open 1998 in 10-Dance, 2nd place at the Austrian Open 1998 and 3rd place at the National Championships 1999 in Ballroom. Mojca has taken 1st place at the Hungarian Open 1996 and 1997, and was placed 4th at the Slovenian Championships in 19998 in Modern.
NEW STAMPS
50th anniversary of the Snowy Mountains Scheme - The greatest engineering projects undertaken in Australian history
Cooma /Australia Post, supplied by Ivan Koiiai/TW\s year marks the
50th Anniversary of the___
Snowy Mountains Scheme, a plan to harness power from the Snowy River to provide both irrigation and electricity. The Snowy Mountains Scheme is one of Australia's greatest engineering projects. It is made up of seven power stations, a pumping station, 16 major dams, 145 kilometres of mountain tunnels and 80 kilometres of aqueducts which collect and divert water.Work on the Scheme was difficult and dangerous, and 121 men were kiled during the 25 years it took to complete from 1949 to 1974. Men from more than 30 countries worked on the Scheme, which is considered to be the bitzhplace of multicultural ism in Australia. Australia Post released on 12 August 1999 four stamps to commemorate the 50th Anniversary.
St. John's Park Community Club
V Klubu Triglav je potekalo tekmovanje na diatonično in klavirsko harmoniko
SLOVENIAN POLKA DOWN UNDER
od 14. do 15. avgusta 1999 Zmagovalec Peter Grivec iz Wollongonga je prejel naslov KRALJ HARMONIKARJEV AVSTRALIJE
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au 19 Brisbane Road St. Johns Park, NSW
KULTURA Avstralija - Slovenija
Ivanka Skof
"Skozi ogenj in pepel'
Ivanke Škof
Ljubljana /Delo, Jože Prešeren/- Pri Slovenski izseljenski matici je izšla knjiga naše rojakinje Ivanke Škof iz Melboumea pod naslovom Skozi ogenj in pepel.
Knjiga pripoveduje o tem, kako je Ivanka kot otrok opazovala okupatorje, ki so njen dom spreminjali v ogenj in kako so se potem, po vojni, odrasli in otroci trudili, da bi si na pogorišču, iz pepela, ustvarili nov dom. Pripoveduje o pretresljivi revščini, iz katere je zrasla učiteljica primorskih podežeijskih šol. Pripoveduje o poti, ki je mlado učiteljico z dvema majhnima otrokoma popeljala v daljni, tuji svet, o prezgodnji izgubi moža, o želji, da bi svoje učiteljsko znanje posredovala tudi slovenskim otrokom v Avstraliji, o kulturnem delu v slovenskem društvu, o težavah, ki jih je imela pri uresničevanju svoje pobude, da bi na koščku slovenske zemlje v Avstraliji postavili spomenik slovenskemu pesniku, o ljudeh, ki so bili do nje brez razloga nezaupljivi in sovražni.
Ivanka Sluga Škof spada v vrsto tistih naših ljudi na tujem, ki so se izselili samo fizično, v duhovnem smislu pa so ostali doma, saj je bila ves čas povezana s slovensko knjigo, z literaturo, s celotnim kulturno-političnim dogajanjem. Kljub temu, daje imela v Avstraliji prijateljske stike s številnimi kulturnimi delavci iz drugih krajev nekdanje Jugoslavije in da je bila tudi sourednica večjezičnega, jugoslovanskega literarnega zbornika naše staže, je bila živo prizadeta ob poskusu uvajanja nekakšnih skupnih "jeder" v slovenske šole, pozneje, ob koncu osemdesetih let je trdno upala, da bo uspela slovenska osamosvojitev in sproščeno zadihala ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Sledila so številna pisanja in predavanja v okviru avstralske "tretje univerze", o samostojni Sloveniji, o evropski zgodovini, hkrati pa ima čas tudi za nov študij, za preučevanje zgodovinev in kulture avstralskih staroselcev.
Že ob prvem, bežnem pregledu knjige bralec pomisli: Res, to knjigo bi moral prebratio sleherni slovenski učitelj, da bi znal ceniti okoliščine, kakršne ima na voljo sodobna slovenska šola. In morala bi jo prebrati sleherna ženska, da bi vedela, kaj vse so morale prestati ženske nekdaj. Prebrati bi jo moral tudi sleherni Slovenec, kije kdajkoli pomislil na to, da bi se izselil iz domovine, in sleherni Slovenec, ki živi na tujem pa si ne upa ali noče priznati, kaj vse je moral pretrpeti, da si je v tujem okolju ustvaril novo življenje. Knjiga Skozi ogenj in pepel je nedvomno knjiga, ki s svojo prepričljivo izpovednostjo pove o naših izseljencih več, kot še tako dognana študija. V Melbourneu bo predstavljena v nedeljo, 22. avgusta v Verskem in kulturnem središču Ke\v.
Op.ii.: Knjige Skozi ogenj in pepel zaenkrat še ni v Avstraliji.
Cena S 15.00. Naročite pa jo lahko že zdaj po telefonu:
(03) 5426 2408
Ugledna slovenska literarna revija Apokalipsa zaprosila Pavlo Gruden za nove haikuje
Sydney /Glas Slovenije/ - Urednik revije Apokalipsa je zavrtel telefon Pavle Gruden, v Sloveniji jo priznavajo kot "specialistko" za pisanje haikujev, in jo zaprosil, da ustvari nekaj novih "haikujevskih verzov". Haiku izhaja iz Japonske in ni pesem brez besed - vsebuje malo besed, toliko, kot jih lahko izgovoriš preden drugič zajameš sapo in kljub vsemu je v njem "vse"! Ima pa sedemnajst zlogov. Pavla je pred nekaj leti izdala tudi knjigo - zbirko haikujev.
Pavla Gruden
Raj na griču
Doni s trto. Lipa. Voda, prsi, les, mleko, vol. In zvok utripa!
Orhideja crucifex
"Križani" v časi cveta sončno zlatih barv jaz kot pri maši.
Narodni gledališki in filmski muzej iz Ljubljane in Veleposlaništvo Republike Slovenije iz Canberre organizirata razstavo
Shakespeare v gledališču Srednje Evrope med obema vojnama
Od 6. avgusta do 12. septembra v Seymour Centre
Sydney /Glas Slovenije/ - Razstavo je odprla mag.Francka Slivnik. muzejska svetovalka iz Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani, navzoče pa je nagovorila še Helena Drnovšek-Zorko. Prisotni so bili člani diplomatskih in konzularnih predstavništev iz nekaterih drugih držav, kakor tudi predstavniki narodnih skupnosti v Avstraliji, največ slovenske. Slovenija je v okviru muzealcev iz Srednje Evrope organizirala to razstavo in dokumentarno predstavitev Shakespeara za Hrvaško, Avstrijo. Poljsko, Češko. Madžarsko in Švico v obliki fotografij. Del razstave bo na ogled za teden dni od 13. septembra v parlamentu NS\V. Naslednje leto pa bo najverjetneje potovala še po drugih mestih Avstralije. Zgodnja srečanja Slovencev s Shakespearom segajo na konec 18. stoletja. Ljubljana gaje doživela v tujem jeziku, v priredbah nemških potujočih igralcev. Prvi poskusi prevodov so nastali sredi 19. stoletja, prve slovenske uprizoritve pa šele konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ljubljansko gledališče je do prve svetovne vojne predstavilo 9 Shakespearovih del v T 2 postavitvah, tržaško pa dve. Razen tega sta v letih 1918-1938 uprizarjala Shakespearova dela tudi mariborsko in celjsko gledališče. Seznam uprizoritev: Romeo in Julija. Hamlet, Sen kresne noči. Koriolan, Kralj Lear, Ukročena trmoglavka. Julij Cezar, Beneški trgovec. Macbeth, Othello itd.
Predstavitev knjige Slovenska izseljenska književnost 1 Evropa, Avstralija in Azija
Predstavitev bo v nedeljo, 22. avgusta 1999 po deseti maši v Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda, Kevv - Melbourne. V Sydneyu bodo knjigo predstavili v nedeljo, 29. avgusta po sveti maši v Verskem in kulturnem središču sv. Rafaela, Merrylands. Knjigoje izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1999. Ob predstavitvi bo med nami ena izmed avtorjev Barbara Suša, najverjetneje pa tudi novinarka Dela Dragica Bošnjak.
Nova pesniška zbirka Tihi glas iz globočine srca
Jožice Polak iz Queenslanda
/GLas Slovenije/ - Jožica Polak je v uvod svoje pesniške zbirke, ki jo je izdala v samozaložbi med drugim zapisala: "Pri srcu mi je glasba in petje... Rada pišem zgodbe in pesmi, zato sem napisala to knjigo z veselim srcem in toplo ljubeznijo do domovine, sorodnikov in prijateljev, seveda tudi do ljudi, kijih še ne poznam...Želim, da ta Tihi glas iz globočine srca objame mnogo slovenskih src in obudi v njih skrite spomine. Tako bomo delili našo skupno ljubezen src slovenskega naroda sirom sveta."
Solza biserna
Ce se kdaj razveseliš, morda se od sreče močno smejiš, v srcu tvojem te boliJcc kmalupidem vt\vje oči.
Oči ti bistre zatemnim, kot biser se skelim, v vodo se hitro spremenim, po tvojem licu polzim.
Spiram tvoje kavne oči, vem, da v srcu te močno skeli, naenkrat postane suho tvoje oko, v tvojem srcu, spet je lepo. To sem jaz solza biserna, spiram okna, tvojega duha.
Jožica Polak seje rodila leta 1950 v vasi Pesje, ki leži med Velenjem in Šoštanjem. Je hči peka. v družini je bilo pet otrok. Jožica je kljub težkim življenskim razmeram končala gimnazijo. Pri sedemnajstih se je podala v Nemčijo, tam je spoznala moža Marijana, kmalu sta dobila sina Andreasa. V Avstralijo seje družina preselila leta 1968 in najprej šestnajst let živela v Melbournu, zdaj pa že od leta 1984 v Queen-slandu. Jožici je pri tipkanju pesmi pomagala Helena Henigman, veliko razumevanja za svoje verze pa je našla tudi v društvu Planinka.
Pesniško zbirko Jožice Polak lahko naročite v uredništvu Glasa Slovenije

Po svetu
fíOMIfíñl MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
15.8. /999
ARGENTINA - SLOVENSKI USPEŠNEŽI
/Naša Slovesu.a/
PAUL BAJDA
Podjetje Oblak Aberturas v več svojih podružnicah po Buenos Airesu izdeluje izdelke iz aluminija, lesa (okna in vrata) in pločevine ter je največji proizvajalec oken in vrat v vsej Argentini.
AUSTRALIA
TOKIO
/Naša Slovenija/ - Profesor dr. Vladimir Kos je proslavil svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Rojen je bil v Murski Soboti. Je jezuit in že triinštirideseto leto misijonar na Japonskem. Do leta 1995 je predaval najezuitski univerzi Sofija v Tokiu, ki velja za eno najboljših japonskih zasebnih univerz. Na univerzi je predaval fundamentalno teologijo, nekaj časa poučeval nemščino in angleščino, potem je prevzel predavanje iz filozofije v angleškem jeziku. Je eden izmed voditel jev socialnega dela na Japonskem. Po obvezni upokojitvi pri 70 letih se posveča svojemu socialnemu delu z še večjim zanosom. Skrbi za dom za otroke iz neurejenih družin in za one-mogle ostarele. Je avtor sedmih pesniških zbirk in pisec številnih filozofskih teoloških in literarno kritičnih esejev, tudi kratkih zgodb. Večina njegovih pesniških zbirk je izšla v Argentini, nekatere v begunskih taboriščih v Avstriji. Leta 1960 je v Tokiu v samozaložbi izdal pesniško zbirko Dober večer, Tokio. Gre za edino knjigo izdano v slovensščini na Japonskem. Letos je izdal pesniško zbirko O, svetloba, voda, zrak v Sloveniji.
Po mnenju nekaterih literarnih kritikov gre za največjega živečega pesnika slovenske emigracije. Profesor Kosje bil zaradi političnih razlogov petdeset let zamolčan in osamljen ter brez državljanstva. Šele leta 1995 je po posredovanju brata karikaturista I3oža Kosa dobil slovensko državljanstvo in prvič obiskal Slovenijo. Na žalost mu je leto prej umrla mama, ki mu je bila preko pisem edini stik s slovenskim jezikom. Leta 1997 je izšla pri Mariborski založbi Obzorja njegova knjiga Eseji z japonskih otokov. Isto leto pa še zbirka zbranih pesmi s spremno študijo Franceta Pliber-nika. Na povabilo rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvika Toplaka je profesor Kos predaval kot gostujoči profesor spomladi 1998. V. Kos je tudi revidiral japonsko-angleški slovar.
Med približno 600 Slovenci, kolikor jih danes živi v hribovski in puščavski Mendozi, je Paul Bajda. Bajdovo sodarsko podjetje se je močno razširilo in je danes glavni izdelovalec sodov v vinorodni Mendozi. Paul pa seje lotil tudi izdelave parketa.
HERMAN ZUPAN
Pet podjetij po Argentini, kjer nastaja kartonska embalaža, ima Herman Zupan, direktor največjega podjetja na svojem področju v vsej Južni Ameriki, v katerem vsi izdelki nastanejo iz Zupanovega lesa, saj ima firma The Herman Zupan Group tudi svojo tovarno za predelavo lesa. Uporabljajo v glavnem smrekov les, ki daje moč, in evkaliptov, ki je bolj gladek. Njihovi stroji ne počivajo niti ponoči. Herman Županje prvi v Argentini, kije dobil naziv poslovneža leta za vso ameriško celino.
DUNAJ
SAN PAOLO
Ni še tako dolgo odkar smo poročali, da je bil imenovan za častnega konzula RS v Braziliji uspešen poslovnež Vladimir Ovca. Žal pa je kmalu zatem, 13. junija izgubil svojo zadnjo bitko - bitko z boleznijo. Umrl je star 70 let.
Dunaj, Meluourse/Naš tednik iz Celovca, Ivanka Škof/ - Pater Ivan Tomažič je te dni sporočil, daje bila predstavljena njegova nova knj iga SL O VENCI - ~Kdo smo? Od kdaj in od kod izviramo? Prav gotovo bo tudi ta zelo zanimiva in si jo bo želel naročiti marsikateri avstralski Slovenec. Naslov: p. Ivan Tomažič, Bennogase 21,
A-1080 Menn, Austria. V celovškem Našem tedniku paje Anton Levstekob 80-letnici Patra Ivana Tomažiča zapisal: "Opoldne lahko v dunajskem Korotanu srečate moža, ki poln vitalnosti pride, da opravi svoje opravke... prisodili bi mu največ 60-70 let. Mladenič, kije bil rojen 16. junija 1919 na Pregarjih v vasici v slovenskih Brkinih, ni slutil, da bo opravljal tako veliko poslanstvo... "
/T.s.'/w'y
Zapisali so še v.
JANA Peter Kovcičič Peršin
Dve Sloveniji
Šiškovič (violina). Vsekakor gre za dogodek, ki bi bil v čast kakšnemu beneškemu festivalu ali praškim pomladnim glasbenim dnevom. Toda ta čast je doletela Zelške koncerte, ki se že nad dvajset let prebijajo iz leta v leto in žive po zaslugi nekaj zanesenjakov in maloštevilnih sponzorjev. Kljub temu so se vpisali v anale ne le slovenske glasbene poustvarjalne scene, pač pa evropske. Pa ne samo z omenjenim koncertom, ampak s celotnim dosedanjim delom in dosežki.Kulturna Slovenija je tudi v tem podeželskem okolju dokazala, da stoji čvrsto sredi Evrope, ves čas enakovreden del njenega duhovnega snovanja. Kakšno nasprotje z ono drugo Slovenijo, ki se peha za privilegiji in gleda čez plot državne meje ter sanja, kako bo utri plesala po evropskem parketu. Pozablja pa, da ob drugačni taktirki in z drugačnimi manirami,
Dve Sloveniji, druga mimo druge. Ena gosposka, ki misli nase, na svoje privilegije in bučno razglaša našo evropsko bodočnost; gleda čez plot in sanja, kako bo jutri plesala po evropskem (svetovnem) parketu... Tja se nuja na vse kriplje peš, v kvedrovcih in z zapravljivčki. Toda ob vsej ihti se ne prebije iz rovtarskega obzorja slovenskega blatnega dola... Kakšen provincializem! In druga, ki se ubada z golim obstojem -prezirana kulturna Slovenija, ki se ob pičlih sredstvih prebija iz sezone v sezono, obsojena skorajda na sezonsko delo. Toda... dosega rezultate! V svetu žanje priznanja, doma živi od drobtinic...
Čez poletje, ko je čas počitnic in dopustov, se pravi oddiha od delovnih naporov, se po vsej Sloveniji dogaja kultura. Dežela je prepredena s festivali, koncerti, gledališkimi predstavami, slikarskimi kolonijami, umetniškimi delavnicami vseh vrst in vseh ravni. Kulturni utrip poseže iz prestolnice in kulturnih središč tako rekoč v vsako zakotje. Tudi podeželje, mestno in vaško, zaživi s kulturo, ponavdi z večjim zanimanjem kot središča, predvsem z veliko hvaležnosti do kulturnikov. Ko se tako imenovana pridobitniška Slovenija odpočiva, kulturna Slovenija ustvarja s polnim zanosom. In šele v tem trenutku srečanja obeh Slovenij (če do srečanja seveda pride) se izrazi raznoliko bogastvo umetniške ustvarjalnosti, ki ga vsakdanji tempo življenja potiska na obrobje zanimanja javnosti. Na plan stopi torej prezirana kulturna Slovenija, ki se ob pičlih sredstvih prebija iz sezone v sezono, obsojena skorajda na sezonsko delo, toda dosega rezultate, ki so več kot primerljiviv s tujino.V svetu žanje priznanja, doma živi od drobtinic. Tako sem razmišljal, ko sem se vračal proti domu še ves ubran na glasbo koncerta, kije uvedel letošnje Zelške koncerte. Festival se imenuje po zelški podružnični cerkvi, ki stoji na holmcu na obrobju Cerkniškega polja v idiličnem okolju, ki ga kvari le propadajoči socrealistični industrijski kompleks, še ena žrtev tranzicijske gospodarske politike. Tako je ta slikoviti kraj sredi Notranjske doživel v preteklih desetletjih od pridobitniške Slovenije dva brutalna posega v krajino in v njene ljudi, najprej s postavitvijo tovarniškega kompleksa, ki v to okolje ne spada, nato z uničenjem proizvodnje in pripadajočimi posledicami, gospodarskimi, psihococialnimi, političnimi... Se bi lahko našteval nasledke drugega revolucioanarnega eksperimenta tega stoletja: po gradnji socializma restavracija kapitalizma. Poskusni zajec tega eksperimenta, naše ljudstvo, je vajeno rabote in molči. Toda kulturna Slovenija je obakrat znala preseči brutalno in odmisliti politično-gospodarske homatije in je v lepi renesančni zgradbi ustvarila kulturni dogodek, ki daje svojemu okolju trajnejši pomen in vrednost, kot jo gospodarsko-politični poskusi. Torej, 9. julija letos smo tu poslušali nič manj kot krstno izvedbo dveh nanovo odkritih Tartinijevih sonat za violino in čembalo. r Izvajalca sta bila priznana glasbenika Luca Ferrini (Čembalo) in Črtomir
kot jih uveljavlja na domačem gumnu. Ta politična Slovenija na vsakem koraku trobi, kako hiti v Evropo. Tja se nuja na vse kriplje peš, v kvedrovcih in z zapravljivčki. Toda ob vsej ihti se ne prebije iz rovtarskega obzorja slovenskega blatnega dola. Obzorje te naše politike je ujeto med domače zdrahe in strankarski boj, ki seje izpraznil celo ideološkega naboja. Ta mu služi le za okras rokohitrskemu komolčarstvu. Kakšen provincializem! Najbrž se prav zato bahas svojo evropsko smerjo. Z nečim je pač treba upravičiti svoj posel, ki ne daje prav dobrih rezultatov. Od tega silnega stopicanja v Evropo slovenska politika spregleduje, da načenja že samo materialno substanco lastnega ljudstva. Na srečo pa duhovno substanco pušča vnemar, morda s kančkom privoščljivosti, naj jo kulturo, to pastorko slovensko, čimprej pobere revščina. Toda medtem ko slovenska politika gleda v Evropo kot v deveto deželo mnogoterih čudes, a nikamor ne pride, slovenska kultura stoji v Evropi, ker je vedno stala tam. Nikamor ji ni treba hoditi, bila je in ostaja priznani del evrospke kulturne živosti. Tega, da se mora pri tem ubadati z golim obstojem, pa je vajena. Kakor bi rekel Cankar: Čim glušja je noč, lepše pojo Kurentove gosli. Dve Sloveniji, druga mimo druge. Gosposka, ki misli nase, na svoje privilegije in bučno razglaša našo evropsko bodočnost, gleda pravzaprav nazaj v preteklost in tja potiska tudi to deželo. Kulturna Slovenija pa ne troši svojih moči z demagogijo. Zaveda se svoje resnične evropskosti. Ustvarja iz polnih moči tu in danes, ne da bi se spraševala o dostojnem plačilu za svoje delo in uspehe. Prav zato odpira slovenstvu edino možno prihodnost. Ta je v ustvarjalnem delu tu in zdaj, kajti prihodnost se ne more roditi iz jalove sedanjosti.
Impact International Pty. Limited
Naš sponzor Inipact International Pty. Ltd. praznuje avgusta 40 let. Družina Lajovic je že od leta 1925 v industriji izdelovanja tub.
Iskrene čestitke! Uredništvo Glasa Slovenije Reportaža v naslednji številki
Seminar varovanja arhivskega gradiva v Ljubljani
Želim vas seznaniti, da sem se udeležila seminarja -Varovanje arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu, kije potekal od 28.6.do 4.4.1999 v Ljubljani. Organiziral gaje Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, po zaslugi ministrice Mihaele Logar. Bilo nas je 18 udeležencev in sicer iz USA, Canade, Argentine in Avstralije.
Program je bil zelo lepo organiziran in naj vam le na kratko opišem, na kaj vse so nas opozorili in nam okrepili zavest o pomenu arhivskega gradiva društev in posameznikov, ter opozorili na ravnanje z najrazličnejšimi zapisi, ki nastajajo pri društvih (društvene kronike, zapisi društev, pravila, dokumentacija o dejavnosti, vabila, plakati, publikacije, fotografije, filmski zapiski, itd.)
Prvi dan smo obiskali Arhiv Republike Slovenije, kjer nas je pozdravil direktor mag. Vladimir Zumer. Prisotni so bili tudi vsi organizatorji in izvajalci programa. Veliko presenečenje in nam v pozdrav, je skupina mladih deklet RAGLE zapela z ljubkimi glasovi šopek slovenskih ljudskih pesmi, iz cekarja pa je vsak dobil kos kruha in spominčke. Na mizi pa osvežujoča pijača in domače pecivo.
Po kratkem sprejemu so nam predstavili Arhiv RS, arhivskega informacijskega sistema, arhivskega gradiva s posebnim poudarkom na gradivo društev, fototeke (spravljanje in označevanje fotografij), ogled laboratorijev za konservacijo in restavriranje arhivskega gradiva na pergamentu in papirju ter mikrofilmanja in računalniškega skeniranja arhivskega gradiva.
Dr. Marjan Drnovšek nam je s sodelavci predstavil Institut za slovensko izseljenstvo pri ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njihovo zanimanje in delo na arhivskemu gradivu društev. Izdajajo revijo Dve domovini, Bilten in več drugih knjig o izseljeništvu.
Naslednji dan nam je mag. Branko Kozina predstavil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Imeli smo predavanje in praktični seminar o ravnanju z gradivom, pisarniško poslovanje ( sistemi evidenca gradiva) popisovanje, tehnična oprema, označevanje, shranjevanje, varovanje pred poškodbami (ureditev arhivskih depojev in opreme), računalniški programi itd.
Popoldne smo imeli sprejem v Državnem zboru, ogled poslopja in prostorov ter njihovo delo pri spravljanju zapisov in vsega nastajajočega gradiva, knjižničnega oddelka, interneta in elektronske pošte. Narodni muzej Slovenije - Ogled razstave, Slovenci v 20. Stoletju v Muzeju novejše zgodovine.
V	sredo smo se popeljali z avtobusom v Ptuj in si ogledali Zgodovinski arhiv Ptuj. Tam nas je direktor Ivan Lovrenčič s sodelavci zelo prijazno sprejel in nas seznanil z zgodovino Ptujskega arhiva, ter arhiva Ptujskega gradu. Kjer je bilo gradivo o njem ohranjeno (tudi po arhivih v Gradcu, kjer je živel), so lahko izdali knjigo Janeza Puha, tovarnarja, Slovenca, katero so nam poleg drugih knjig tudi to poklonili. Po prijetnem kosilu, smo si ogledali stari del mesta, Ptujski grad, kjer so v neprecenljivi vrednosti ohranjeni pohištvo in slike. Ogledali smo si tudi gotsko cerkev na Ptujski gori in se seznanili z njeno dolgo in bogato zgodovino. Popeljali so nas tudi v vinsko klet, kjer smo občudovali shranjeno najstarejše vino v Sloveniji prepleteno s pajčevino.
Naslednji dan smo bili gostje Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Dr.Bogdan Kolar s sodelavci nam je predstavil gradivo, ki nastaja v župnijah, škofijah in drugih cerkvenih ustanovah. Prvo listino, pisano na pergament hranijo iz leta 1140. Obrazložili in pokazali so nam matične knjige Katoliške cerkve od 16. stoletja do danes kot vir za proučevanje naših prednikov (genealogije). Kdor želi, se lahko obrne tudi na škofije v Sloveniji za razne podatke o svojih prednikih. Obrazložili so nam tudi kako in na kakšen način so se morale matične knjige pisati pod raznimi vladarji.
V	(NUK) Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, nas je seznanil mag. Mihael Glavan z rokopisi ter zapuščinami slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev, katere tam hranijo in so nam bile na ogled, kot na primer Prešernov rokopis, Cankarjev rokopis in drugi. Tudi mag. Rozina Svent nas je seznanila kako neprecenljive vrednosti je vsa izseljenska dokumentacija za nadaljne študije. Hranijo vse po dvoje (če nimajo kopirajo) tako, da se orginal ohrani in se z uporabo ne uničuje.
Obisk slovenske kinoteke - v dvorani smo si gledali po kratkem govoru in predstavitvi slovenske kinoteke, direktorja Silvana Furlan in arhivistke Tatjane Rezec Stibilj, nekaj izbranih slovenskih dokumentar-
nih filmov Slovenskega filmskega arhiva.V petek smo obiskali Pokrajinski arhiv Koper. DirektoricaMaru[aZagradnik in mag. Malica Trebše-Stolfa, so nas popeljale do okrogle mize, kjer nas je čakala hladna pijača po dolgi in vroči vožnji. Predstavili so nam njihovo delo, skrb za gradivo, poseben poudarek kako naj si izseljenska društava urejajo arhivsko gradivo in kakšen pomen ima arhivsko gradivo društev slovenskih rojakov.
Program je potekal dopoldne in popoldne, bilje zelo strnjen in vsi udeleženci smo ga zvesto sledili, saj je bil zelo zanimiv.
Naj se tu zahvalim vsem, ki so prispevali k programu in nam strokovno pomagali, da bomo lažje in pravilneje, če se tako izrazim, pospravljali naše gradivo in ga hranili bodočim rodovom. Vsi udeleženci seminarja smo se med seboj zelo lepo razumeli ter navezali prijatelske stike.
Tudi na razvedrilo niso pozabili. Po uradnem zaključku smo imeli ogled Kopra in nato z ladjo Laho iz Kopra do Pirana, kjer smo si ogledali to lepo srednjeveško mesto in cerkev. Drugo jutro nas je avtobus popeljal da Postojnske jame, biser Krasa in naprej do Idrije, do dobrih žlikrofov. Pod vodstvom prisrčnega vodiča smo si ogledali rove, kjer so še nedolgo nazaj kopali rudo. Tudi na grad smo se povzpeli in si ogledali muzej živega srebra. Nato smo nadaljevali pot proti Bledu in v hotelu kmalu utrujeni zaspali. Drugo jutro smo se povzpeli na Blejski grad in nato z ladjico na Blejski otok. Bilo je čudovito, saj smo imeli tudi pevce med nami. Prepevali smo vse povsod, posebno sta se ujemala Ivan Kobal iz Avstralije in Silva Plut iz Kanade, ki sta iskoristila vsako prosto minuto za petje, ter Cecilija Dolgan in njena nekdanja učiteljica petja Florence Unetic iz USA.
Posebno pozornost nam je posvetila naša vsakodnevna spremljevalka iz Urada za Slovence po svetu Vesna Gornik, kateri se najlepše zahvaljujem za njeno prijaznost in skrb.
Ob prihodu nazaj v Ljubljano iz Ptuja blizu 12. ure ponoči je nastal problem, ker so bili avtomobili parkirani nepravilno na ulici in avtobus ni mogel naprej ne nazaj, tako da jih je bilo treba prenesti bolj h kraju. Razvidno iz pesmi, ki soji spesnili v nekaj minutah in ji tudi zapeli Ivan Kobal, Silva Plut in Veronika Ferfolja.
Le nekaj dni je Vesna z nami, vendar prav vsi smo jo vzljubili in ko v domove svoje bomo se vrnili, v spominu lepem bomo jo hranili. Kako po mestnih nas arhivih je vodila, po mestnih ulicah pred nami je hodila, nenehno nas preštevala, da nebi koga izgubila. Po sobah vsakega posebej je budila, in kovčke naše je na avtobus nosila, probleme naše reševala,
po tesnih ulicah z ekipo arhivarjev avtomobile dvigovala, da z avtobusom prav pred vrata M RAKOVE gostilne pripeljala.
Milena Brgoč, Historični Arhiv za Slovence v Avstraliji
1974	1999
2. oktober 1999, ob 16.00 uri v Slovenskem društvu Planica Springvale 11 Soden Roacl, Bangholme VIC
«S ii
15.8. I'm
Vse bliže k promocijski akciji Slovenci na Olimpijskih igrah Sydney 2000 -
Slovenija skupaj z avstralskimi Slovenci
Vesna Nahtigal in prof. Vladimir Pezdirc iz Slovenije ter Alfred Breznik, ataše siovensKe olimpijske reprezentance predstavili svojo delovno verzijo
OLIMPIJSKI KOMITE
Sydsey /Glas Slovenije, S. G.,F.A./ Vesna Nahtigal, vodja sejemskih projektov pri Centru za promocijo turizma Slovenije in na novo postavljena direktorica Slovenske hiše v času olimpijskih iger Sydney 2000 ter prof. Vladimir Pezdirc, predstojnik Oddelka za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost in direktor podjetja Qadrat Design iz Ljubljane, sta v Klubu Triglav predstavnikom slovenske skupnosti predstavila delovno verzijo, ki jo želita uresničiti skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in z atašejem slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000 Alfredom Brežnikom. Z njim sta tudi obiskala razne objekte kjer naj bi Slovenija, skupaj z avstralskimi Slovenci, pokazala svoje turistične, kulinarične, gopodarske, kulturne in druge značilnosti, pa tudi predstavila značilnosti slovenske dediščine, in seveda ne nazadnje moderno in napredno slovensko državo, ki se bo na olimpijskih igrah identificirala predvsem s svojimi športniki. Seveda so se vsi trije udeležili tudi drugih pomembnih sestankov z Avstralci.
Idejno zasnovo, organizacijo in izvedbo vseh promo-tivnih aktivnosti ob olimpijskih igrah Sydney 2000 je prevzel Center za promocijo turizma Slovenije - Slovenian Tourist Board. Vesna Nahtigal pa je direktorica Slovenske hiše in glavni koordinator vseh dejavnosti.
V nedeljo, 25. julija 1999 so bili na sestanku v prostorih Kluba Triglav prisotni: v imenu Kluba Triglav Peter Krope, Emil Kukovec in Dominik Smuk, v imenu Slovenskega društva Sydney Ivan Koželj, Lojze Kmetičf Tanja Smrdel in Martin Danev, v imenu Verskega in kulturnega središča sv. Rafaela pater Filip Rupnik, tu so bili še Marjan Cesar ter Stanka Gregorič in Florjan Auser v imenu Glasa Slovenije in internetovega Stičišča avstralskih Slovencev.
Vesna Nahtigal, prof. Vladimir Pezdirc in Alfred Br-ežnik so razložili zahteven in ambiciozen program, ki naj bi se mu priključili ne samo Slovenci iz Sydneya, ampak iz vse Avstralije.
Z leve: prof. VhuliinirPezdirc, Vesna Nahtigal in Alfred Breznik
Alfred Breznik je
povedal, da je poslal prošnje za sponzorstvo 26 slovenskim organizacijam in društvom, pa tudi posameznikom, vendar razen od Kluba Triglav, Slovenskega društva Sydney, Verskega in kulturnega središča sv. Rafaela, Igralske skupine (vsi iz Sydneya), ki so se prijavili za sponzorstvo, še ni dobil odgovora od nikogar. Razložil je del ambicioznega načrta z željo, da pristavijo svoj delež tudi ostali Slovenci v Avstraliji, saj je olimpijski čas trenutek, ki ga večina izmed nas živi in doživi samo enkrat in je čas združevanja in skupnih akcij.
Vesna Nahtigal je govorila o Slovenski hiši, ki bo odprta v času olimpijskih iger in dva tedna v času paraolimpijskih iger na dvanajstem nadstropju v 99 York str. v centru Sydneya; prostori merijo 181 kvadratnih metrov. Vendar to ni vse: v pritličju jim bo na razpolago konferenčna soba, z še večjim navdušenjem pa je govorila o Slovenski gostilni, ki bo v bližini, v prostorih že obstoječe restavracije. V času iger bo tukaj predstavilo slovenske kulinarične posebnosti nekaj kuharjev iz Slovenije. Tu se bodo torej pripravljale slovenske kuharske specialitete in točile slovenske alkoholne pijače.
Simpatična	in
ambiciozna Vesna Nahtigal je dejala, da "nameravajo zlesti skozi hrano gostu v želodec" in s tem seveda pritegniti po-zornost na vse kar je slovenskega.
Prof. Vladimir (kličejo ga kar Ljubo) Pezdirc pa je osve-
naj bi se priključila prostovoljcem (vsak bi imel plačano hrano in stanovanje, dobil po eno brezplačno vstopnico za olimpijsko tekmovanje) organizira kam p s šotori (morda na zemljiščih slovenskih društev), kjer bi se mladi potomci Slovencev iz vse Avstralije med seboj spoznavali, se zabavali in s tem bi jim bila seveda tudi dana enkratna, življenska možnost prisostvovati in sodelovati pri olimpijskem dogajanju; obenem
tlil svoje delo, delo oblikovalca, aranžerja in nasploh človeka, ki bo odgovoren za zunanji izgled celostne podobe Slovenske hiše, gostilne, pa tudi za prostore slovenskih društev in verskega središča, kjer se bodo odvijala razna srečanja, nastopi kulturnih skupin in razstave. Seveda s sodelovanjem slovenskih avstralskih folklornih skupin, pevskih zborov in s prikazom vsega pomembnega kar smo avstralski Slovenci ustvarili. Povedal je tudi, da nameravajo v nekaterih delih Sydney Cityja postaviti informativne točke o Sloveniji, kjer bi točili zastonj Radensko, ponekod bi s slovenskih stojnic ponujali slovenske posebnosti.
Stanka Gregorič in Florjan Auser sta ponudila nekaj svojih idej, nekatere so bile sprejete: posredovala sta pri Frenku Vodušku, ki seje strinjal s predlogom, da dovaža meso iz svoje klavnice Vodusek Meat iz viktorijskega Cobrama za Slovensko gostilno. Florjan Auser seje zavzemal za celostno oblikovno podobo vsega slovenskega, ne samo v Slovenski hiši in v sydneyskih društvih, ampak tudi v slovenskih društvih po Avstraliji. Dejavnosti in dogodke v dvoranah sydneyskih Slovencev se ne sme podcenjevati. Poleg nekaj drugih idej sta ponudila seveda tudi svoj medijski delež pri razširjanju raznih informacij in obvestil.
Marijan Cesar in prof. Vladimir Pezdirc sta z društvenimi delavci razvila idejo, da se za slovensko drugo generacijo, ki
Ivan Koželj, predsednik Slovenskega društva Sydney z okvirno predstavitvijo
Slovenske hiše pa bi seveda morali sprejeti določene dolžnosti in dela.
Do sedaj se ve da bodo v času 01 Sydney 2000 v Sydneyu nastopili Jazz club Gajo quintet, Vlado Kreslin in Renato Chicco trio. Organizator bo med dogajanji okoli Slovenske hiše in Slovenske gostilne tujcem prikazal tudi slovenske narodne noše, domačo obrt in druge slovenske zanimivosti.V program bodo vključeni slovenski klubi in društva ter versko središče.
Seveda so zanekrat še vsi načrti in ideje na papirju, do uresničitve je še dolga in naporna pot, ki ne bo brez težav in končno tudi ne brez odstopanj.
In še dve zanimivosti
-	Verjetno bosta prišla v Sydney v času 01 Sydney 2000 slovenski predsednik Milan Kučan in najstarejši še živeči olimpionik Leon Stukelj iz Maribora, ki bi štel takrat že skoraj 102 let.
-	Center za promocijo turizma Slovenije želi v času 01 pritegniti pozornost petičnih avstralskih in drugih turistov; v Evropo potuje vsako leto okoli 700.000 Avstralcev ne da bi obiskali Slovenijo, Slovenijo je lani obiskalo 3.900 Avstralcev.
* — V£7\lu\ t.MJE
50-LETNICA SNOWY MOUNTAINS PROJEKTA
15.fi. l')')9
Slovenci v Avstraliji edina etnična skupina, ki ob jubileju hidroenergetskega projekta Snowy prireja slovesnosti v krogu svoje skupnosti
Tretja knjiga Ivana Kobala "The Snowy - Cradle of a New Australia" bo uradno predstavljena v Canberri 17. avgusta
Imamo pa že tudi prve kadre dokumentarnih posnetkov "Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas"
Izredno uspešno srečanje v Klubu Triglav - podelitev priznanj bivšim delavcem na Snowyju Drugo srečanje in podelitev priznanj 29. avgusta 1999 v Slovenskem društvu Sydney Tretje srečanje in podelitev priznanj 3. oktobra v Melbourneu
Sydney/G Las Slovenije, S. G./- V nedeljo, 18. julija 1999 so v Klubu Triglav Sydney stekli prvi kadri dokumentarnega projekta "Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas" (producent Florjan Auser). V Klubu Triglav so taka vsakoletna srečanja sicer že tradicionalna, vendar je bilo letos drugače, še bolj vznemirljivo in slovesno. Bivšim delavcem na hidroenergetskem projektu Snowy Mountains so namreč podelili posebna priznanja (v sklopu projekta Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas/ S tem je slovenska skupnost v Avstraliji zabeležila prvo spominsko slovesnost ob 50-letnici Snowyja. In s spominskimi srečanji bo organizator projekta nadaljeval; 29. avgusta letos bo velika slovesnost v Slovenskem društvu Sydney, 3. oktobra pa v Melbourneu.
Na srečanju v Klubu Triglav se je zbrala množica bivših delavcev in njihovih družinskih članov. Ti delavci so na gigantskem hidroenergetskem projektu svetovnega merila pustili krvave žulje in s_voja najlepša mladostna leta. Ja, pa tudi lepe in nepozabne trenutke. Žal nekateri tudi svoje zdravje. A še vedno srečnejši od tistih, ki so tam žrtvovali svoja mlada življenja.
Prisotni v dvorani so ginjeni in s solznimi očmi spremljali ponosen in pokončen korak teh "mladeničev", res tu in tam že malce šibak, pa nič zato; odločno so "korakali" proti odru, kjer je Mariza Ličan iz seznama brala njihova imena, Tanya Plibersek MP pa jim izročila priznanja. Prav gotovo so bila to prva priznanja, ki so jih dobili za težko delo na Snowyju in navdušenja niso skrivali; tu in tam pa si je kdo naskrivaj obrisal kakšno "moško" solzo, ki seje utrnila ob spominih na stare čase.
In kaj vse niso delali na Snežnih gorah? Na obrazcih, ki jim jih je organizator tega srečanja poslal pred dnevi so pisali - nekateri v slovenščinini, da so bili "minerji", "kovači", "vrtalci", "varilci", "mehanikarji", "ključavničarji", "vozniki tovornih vozil", "vozniki lokomotiv", "kuharji", drugi pa so svoja opravila opisali kar v angleščini: "concret linerji", "hand minerji", "loco driverji", "plant operatorji", "general hand workerji", "jumbo fitterji", "dimond drillerji", "fitter welderji", "fitter maschinisti", "auto electricians", "diesel fitterji" in tako naprej. Vsak njihov odgovor pa je postavljal nova vprašanja: kje so delali, v katerem kraju? V Jindabyne, Tumut, Adaminaby, Geehi... In v katerem kampu? Jindabyne Dam, Island Bend, Section Creek, Bogong Creek, Eucumbene Portal, Junction Shaft, Bogong Creek, Geehi Work Centre, Tantangara, Bella Vista, O'Hares, River Camp, Khancoban Township, Mill Camp, East Cooma, Tumut Pond (Survey) itd.
Od tu so torej prihajali ob večerih z dela da jih skorajda nisi prepoznal, črni in umazani, na smrt utrujeni a vendar še vedno dobre volje in pripravljeni za kakšno pesem ali partijo kart ob polno obloženi mizi v kakšem "pubu". Nadvse ganljivo in zanimivo je povedala pred mikrofonom svojo zgodbo Mariza Ličan. Ja, Snowy je izpisal marsikatero zgodbo o ženskah-priseljenkah, tudi o Slovenkah. Res so bile redke, zato pa toliko bolj izjemne. Marizo, mlado učiteljico, je soprog Milan, znani in popularni miner, pripeljal v puščavo Snowyja, kjer se je pač morala oprijeti vsakršnega dela. Praia je krožnike in servirala, pa ne za dolgo, saj tega dela ni bila vajena... Marizino poglavje iz življenja v Snežnih gorah ni edino. Svoje neizpovedane zgodbe skrivajo globoko v sebi še Majda, Nada in veliko drugih.
Povabilu na prvo slovesnost v Klub Triglav so se odzvali sledeči častni gostje: Tanya Plibersek MP, poslanka v zveznem parlamentu v Canberri za volilni okraj Sydney in podpredsednica Prijateljske parlamentarne skupine med Avstralijo in Slovenijo; Helena Drnovšek-Zorko je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedala; Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS iz Sydneya, Dušan Lajovic, častni generalni konzul RS za Novo Zelandijo s soprogo; Josephine Kneipp, predstavnica Snowy Mountains Authority iz Coome - direktorica proslav ob 50-letnici; Tony Mulvihil, bivši senator seje opravičil zaradi bolezni; Olya Booyar, direktorica radijskih oddaj na SBS radiu; pater Valerijan Jenko O.F.M; pater Filip Rupnik O.F.M seje opravičil zaradi drugih dolžnosti; Mariza Ličan, urednica slovenskih oddaj na SBS radiu Sydney, s soprogom; Stanka Gregorič, urednica Glasa Slovenije; Ivan Koželj, predsednik Slovenskega društva Sydney, Ivan Kobal, avtor treh knjig o Snowyju in Ivan Rudolf, predsednik Slovenskega društva Planica Wollongong s soprogo.
Program je v slovenščini in angleščini odlično pripravil in vodil Peter Krope. Spregovorili pa so še: Tanya Plibersek MP, Josephine Kneipp, Olya Booyar, Ivan Kobal in pater Valerijan Jenko, kije poudaril veliko vlogo slovenskih duhovnikov dr. Ivana Mikula in Bernarda Ambrožiča.
Josephine Kneipp, predstavnica Snowy Mountains Authority nam je povedala, da smo avstralski Slovenci edina etnična skupina, ki je letos ob 50-letnici SMS aktivna in ki prireja slovesnosti v krogu svoje skupnosti.
Fotoreportaža
s podelitve spominskih priznanj

Foto: Izzy Perko & Florjan
15.8.1999
Na Snowy Men Picnicii v Klubu Triglav je spregovorila tudi Mariza Ličan
Vesela sem da smo učakali 50-letnico projekta Snowy Mountains Scheme tukaj v Klubu Triglav, kjer smo se sicer srečevali vsako leto in obujali spomine - tako jih bomo tudi danes.
Pa začnimo: spoštovani gostje in prijatelji slovenske skupnosti, posebno pa naši veterani, graditelji nove avstralske zgodovine, delavci s Snowy Mountainsa, med katere spadam tudi jaz.
Spominjam se prvega srečanja z vami, bilo je v juliju 1966, v Avstraliji sem bila le deset dni. Nedeljaje bila in zbrali smo se v hotelu Princ of Wales v Coomi. Se še spominjate hotela? Ja, bilo je morda tam dvajset do trideset slovenskih fantov, ki so prišli na običajna nedeljska srečanja in tokrat tudi na ogled Milanove žene - uvožene iz Slovenije. Bili so to pravi korenjaki, lepi mladeniči, polni zagnanosti po delu in želji po družbi. Le nekateri so se mi pridružili in me povprašali po Sloveniji. Začudena pa sem bila, da sem v nekaj minutah dobila pred seboj morda petnajst kozarčkov "tiamarie", ki je nisem poznala in kar tekmovali so, da bi mi izkazali kako so prijazni, kakšni kavalirji so. Na žalost takrat kot stroga učiteljica nisem pila in zato je bilo moje začudenje še večje. Kaj vendar mislijo? Morda takrat nisem razumela tega početja, pozneje pa mi je bilo to zelo jasno, fantje niso vedeli kako bi mi najbolje izkazali dobrodošlico.
Največ jih je prišlo v Avstralijo brez državljanstva, brez narodnosti, bili so označeni kot "stateless", nekateri so šteli manj kot osemnajst let, otroci so bili, bi lahko rekli. Nato so postali Jugoslovani, hočeš ali nočeš, takšni so bili časi. Šele danes, ko praznujemo 50-letnico so pravi Slovenci, kar pa so vedni bili in čutili v njihovih srcih. Marsikomu pa je bilo tudi vseeno, samo daje lahko živel in delal v svobodni deželi.
Moje prvo bivališče je bilo v Jindabyne, kjer sem odkrivala življenje mladih ljudi in se sama učila angleščine. Še danes sem hvaležna Slovenki, ki je tudi danes med nami, ki me je učila prvih angleških besed. Posebni dnevi so bili nedeljska srečanja, ja kje? v "pubu", tam smo se na hitro znašli, pogovorili, izmenjali novice iz domovine, hitro povprašali po pošti in novicah od doma. Tu ni bilo razlike od kod si kdo si, vsi smo bili kot bratje in sestre. Ali si dobil pošto od mame? si dobil pošto od očeta? kako je? kako da jaz tega ne dobim? takšni časi so bili - lepi in grdi.
Prav tako se spominjam fanta, mislim daje danes navzoč, kako je pričakoval prihod svoje žene iz Slovenije. Zaradi hude napetosti kako bo izgledala ta njegova bodoča žena si je z zobmi skrajšal nohte na rokah in na nogah in pel: "Tomorrow never come!" Pa je prišel "tomorrow" in prišla je njegova soproga in danes so srečna družina.
j Pa še moje srečanje s tunelom ali predorom: že po nekaj metrih, ko meje mož odpeljal da bi si ogledala predor in jašek sem zavpila: saj imam občutek, da sem pokopana živa, odpelji me vendar čim prej ven! Ne morem vam opisati strahu, ki sem ga doživela, kajti globoko pod zemljo je črno, je vlažno, je grdo in ti naši mladi fantje so bili lepi ampak čmi in umazani. Reskirali so svoje življenje da so gradili nekaj za novo deželo Avstralijo. Zato sem jim pa toliko bolj z veseljem stregla v kuhinj i in ko so prihajali jih nisem razpoznala. Po vsaki šihti, kot so rekli, jih je prišlo kakih tristo, vsi so bili črni, vsi so si bili podobni, edino daje eden bil nižji, višji, eden je bil bolj debel eden bolj suh. Ampak vsi enaki. In vsi so bili zelo, zelo prijazni, vsaj do mene in takšnih se spominjam. Bili so utrujeni ampak vedno dobre volje.
In opam, da takšni ste danes, prav v teh dnevih, ko doživljate 50. letnico. Čestitamo vam in ponosni smo na vas. Avstralija je ta ponos že zabeležila in sedaj upamo da s projektom gospoda Auserja bo zabeležena tudi v rodni domovini. Čas je že, da tudi naša rojstna domovina prizna zasluge svojih državljanov v drugih deželah. Prav tako sem vesela, da danes, ko se oziram okrog opažam da so tukaj potomci, pa čeprav ni očeta, ali ni očetov, ker so darovali življenje za gradnjo tako velikega projekta, ostali so pa njihovi sinovi, njihove hčerke, ki bodo nadaljevale s tem ponosom. Čestitamo vam, dragi potomci, da ste se udeležili tega srečanja, vaši očetje bi bili ponosni na vas, kot smo mi.
Dragi veterani, pozabite na trd kruh in verjemite, daje bilo tudi takrat lepo!
"Ja, kje ste pa še drugi?"
Lojze vas vabi na srečanje v Slovensko društvo Sydney (29. avgusta) in na srečanje v Melbourne (3. oktobra) in.... seveda, na veliko oktobrsko proslavo v Coomo in Jindabayne. V Coomi bomo v drevoredu zastav
dvignili našo slovensko zastavo! Na veselo snidenje!
"Prijatelji, pridite, da skupaj obujamo spomine!"
ZANIMIVO
Pavla Gruden je bila prva Slovenka, ki se je zaposlila na Snežnih gorah v državnem hotelu pred božičem leta 1948, to delovno mesto pa je zapustila julija 1949, torej nekaj mesecev pred pričetkom projekta Snowy. Pavla pravi, da je bila v hotelu "dekla deklam" -se pravi, da je pospravljala sobe hotelskega osebja.
Pismo iz Kanade
Spoštovani gospod Florjan Anser,
gospod Danijel Brkovec iz Wenhvorthvilla -Sydney, mi je poslal vaš fornudar, katerega sem izpolnil in ga vračam s podatki glede mojega sodelovanja v Snowy Mountains. Tam sem bil zaposlen od leta 1954 pa vse skozi do leta 1967, kakor je razvidno iz zadnje reference, ki jo prilagam. Lep pozdrav Pavte Kersiklu, Canada
Concrete Industries (Monter) Ltd McNamara Corporation Limited Paul Hardeman	21 st June> 1967
To whom it may concern
Mr. P. Kersikla has been a member of our staff since the commencement of our tunnelling operations during June 1964, and his services with our Joint Venture have been terminated only because our work is now virtually complete. Initially he iras appointed as Yard Foreman, later as Assistant to the General Superintendent, andfor the last five months as General Superintendent of Surface Works. Mr. Kersikla s duties have included the handling of all materials required for tunnelling, including the preparation of explosives; control of aggregate production and concrete production; and control of surface equipment and yard maintenance. Mr. Kersikla has been a most loyal and conscientious worker who has always devoted his best energies to the interest of the job. D.H.B. Falconer Project Manager
' SL()\ EMJt J-
15.8. 1999
Še eno priznanje fantom iz Snowyja
Martha Magajna
V zadnjih tednih smo veliko sliašli o delu in življenju naših ljudi, ki so gradili Snowy projekt. Še nekaj smo pozabili: Snowy projket ni ustvaril samo največji hodroenergetski vir v Avstraliji. Hkrati s hodroelektrarnami so ustvarili tudi nekaj čudovitih jezer v avstralskih alpah kot so jezero Ecumbene in Jindabyne. Tajezera, ki izgledajo kot da jih je ustvarila mati narava, so polna rib in na njihovih obalah se redno zbirajo ljubitelji narave in ribolova. Tako je naselje Buckenderra na Ecumbene jezeru že več desetletij drugi dom za kakih dvajset ali več slovenskih ribiških družin iz Sydneya, ki se poleg okusnih postrvi naužijejo tudi svežega zraka in pridobijo nove energije za vsakdanje življenje v Sydneyu.
V imenu slovenskih ribičev, ki uživajo sadove vašega dela, hvala vam, graditelji Snowy projekta.
Slovensko društvo Sydney
Sobota, 4. september, ob 19.30 uri Proslava očetovskega dne
Žrebanje loterije igralcev na igralne avtomate Igra Continental Frankfurts
Nedelja, 19. september, od 14.00 do 16.00 ure Zaplešimo v nedeljsko popoldne
z ansamblom Continental Frankfurts
Vljudno vabljeni!
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zeta.org.au

i«'»:-' K'--!. xjaür v«K!X
«w ff. <-»:*•"
LOCATION I FOREMAN
WORKSHOPS
YARD CR
m ..*- i,i wmm
Tabla na katero so v Snowyju zapisovali podatke in jih vsak dan sproti zbrisati ter zapisovali nove, redki so ostali zabeleženi - izginevali so za vedno
OBVESTILO
Zahvaljujem se vsem bivšim delavcem Snowy Mountains Scheine in drugim rojakom, ki so posredovali razne podatke, fotografije in druge dokumente (več imen bo objavljenih v naslednjih številkah), še posebej Angeli Fi um ara iz Snowy Mountains Authority, Marizi Ličan, Milanu Ličanu, Štefanu Merzelu, Frenku Valenčiču, Ivanu Kobalu, Petru Kropeju, Jožetu Pahorju, Ljenku Urbančiču, Jožetu Tomšiču in drugim. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so naknadno poslali razne druge zgodovinske materiale in fotografije, tudi ti bodo pomagali ohraniti zgodovino Slovencev na Snowy projektu. Opravičujemo se za vse nesporazume (za morebitne napačne podatke), predvsem pa za to, ker nismo (in verjetno ne bomo uspeli) poslati povabil na srečanja vsem bivšim delavcem Snowyja iz enostavnega razloga, ker nimamo njihovih naslovov, od nekaterih pa še niti imen. Zato prosimo vse, ki bodo brali te vrstice, da obvestijo svoje znance in prijatelje o srečanju, ki bo v Sydneyu, v Slovenskem društvu Sydney v nedeljo, 29. avgusta 1999, ob 13.00 uri in v Melbourneu v Verskem in kulturnem središču Kew v nedeljo, 3. oktobra, po sveti maši. Florjan A it ser, organizator projekta "Slovenci v Snowy ju - predno nam uide čas"
Nedelja, 29. avgust, ob 13.00 uri Ples veteranov Snowvja s podelitvijo spominskih priznanj Kosilo ob 12.00 uri
CANBERRA	COBRAM
Phone: 02- 6 295 J222	Phone: 03-58722115
I5.fi. 1999
Pismo iz Avstrije
Spoštovani gospod A user, pri izvedbi vašega projekta Snowy vam želim mnogo uspehov. Pripomogel bom s promocijo tukaj v Avstriji. Vse najboljše Mirko Bogataj, vodja slovenske TV Avstrija
Prelep bi bil za nas ta dan pomladni: navadno vemo. kje, kako se zbrati, da jači se veselje, sloga z brati. A danes-oh. kako smo nenavadni'.
Pogled, beseda, čut prazno vprašuje: trdi: ni res! to morda ni resnica! Tovariša pa ni, on več ne čuje, nesreče, smrti prišla je novica.
Na delu, revež, brez skrbi se šeta. bodočnost sončna pred očmi mu sije kdo ve, kod smrtna kosa se spreleta; glej! voz težak čez njega v stran zavije.
Pomlad, zakaj prerano cvet budiš, če noče sonce dalje več sijali? Zakaj obljubljaš sad, drevo h-asiš, če ni jeseni plodne več pred vrati?
Pozdravna pisma bivšim delavcem na Snovvyju sta poslala Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije in pater Metod Ogorevc O.FM. iz Melbournea.
Na spominskih priznanjih podeljenih bivšim delavcem na Snowy Mountains Scheme piše:
"Kot veteranu Snowy Mountains Scheme in kot pionirju avstralske multikulture vam podeljujemo to spominsko priznanje. Vaše delo bo v ponos bodočim rodovom. Slovenska skupnost..." ~
V gornjem desnem kotu priznanja pa je zapisana pesem Pavle Gruden iz leta 1958.
Upajmo, da bo organizatorju projekta Florjanu Auserju uspelo zajeti vse v objektiv video kamere... Nekje je bilo potrebno začeti, shoditi... Prvi sponzorji so tu: Klub Triglav St. John Community Club, Slovensko društvo Sydney, FP-Sydney, Vod usek Meats, VTV Velenje VELIKA HVALA VSEM!.... Se jim bodo pridružili še drugi? Zgodovino vseh Slovencev na Snowyju se mora nekje zapisati in posneti na video trakove - predno nam uide čas!
V spomin MIRKU MORIJU -prvi slovenski žrtvi pri delu na Snowy Mountains Scheme Cooma. oktober 1957
Ivan Ko bal
Zbogom, brat!
Nedeljski dan odpira se pred nami, v pomladnem soncu zbuja se dežela, po gmajni trava rasti je začela in vse poganja drevje med gorami.
Na te, prijatelj vzorni tisočkrat se spomnil bo, kdor kdaj te je poznal. Naj Bog bo hvaljen, če te je pozval. Na svidenje nekdaj in mir ti, brat!
Ste na sliki tudi vi
ali vaš prijatelj, znanec?
V sodelovanju s Snowy Mountains Authority, Glasom Slovenije in slovensko skupnostjo iščemo bivše delavce Snowyja s fotografije. Prosimo sporočite nam, če koga prepoznate! Podatki so potrebni za rekonstrukcijo originalne fotografije v času oktobrskega praznovanja v Jindabaynu.
In še to
FRANC SEDMAK, doma iz Koritnice na Pivki, kije leta 1962 zgorel v goreči baraki v enem od kampov na Snowyju. Bil je torej ena izmed žrtev, ki so jih terjale Snežne gore. Zdravi in postavni fantje so tu za vedno pustili svoja mlada življenja...
Fotografijo Franca Sedmaka posredoval Jože Tomšič z besedami: Bila sva si kot brata!
Vj^Lm l.MJK
15.8.1999
LENTI LENKO - v Avstraliji rojeni
Pogovarjal se je Florjan Auser
"Dosti mladih v Avstraliji ne zna slovenščine, toda važno je, da imajo v srcih občutek da so Slovenci, da so njihove korenine slovenske... Tudi moja slovenščina je slaba, vendar se počutim kot Slovenec! Moja bije slovenska! Moji sorodniki so Slovenci!"
Lenti Lenko
LENTI LENKO - sin slovenskih staršev, rojen 21.2. 1972 v Mel-bourneu, lani je postal glasbeni učitelj. Starši so doma iz Savinjske doline. V družini Lenko so trije bratje in dve sestri. Mama in ata Lenko imata že šest vnučkov.
F.A.: Lenti, prvič sem vas videl na fotografiji v knjigi "Naša bitka za Slovenijo -Avstralija" s slovensko zastavo. Je bil to vaš prvi stik s slovensko skupnostjo?
L.L.: Takrat sem bil star dvajset let. Starši so člani Slovenskega društva Planica in jaz sem bil aktiven že od majhnega. Tja sem hodil v slovensko šolo, na zabave in plese, sodeloval sem pri raznih proslavah, kasneje pa v Kew v Verskem in kulturnem središču, kjer sem začel igrati na orgle pri svetih mašah. Sodeloval sem pri pevskem zboru Glasniki, spremljal sem jih na klaviaturo. Leta 1991, ko se je ustanovila Slovenska mladinska skupina, ustanovil jo je pater Niko Žvokelj, sem bil odbornik, potem za tri leta predsednik.
Vedno sem se spraševal zakaj Slovenci ali Hrvati nimajo svoje lastne države... Ko sem izvedel, da seje hotela Slovenija odcepiti od Jugoslavije, meje to zelo veselilo. Nisem fanatik niti nacionalist, vendar sem se od takrat naprej globoko zavzemal za slovensko samostojnost in sodeloval sem na vseh možnih prireditvah in demonstracijah. Že prej sem pričel hoditi na sestanke Slovenskega narodnega sveta Viktorije, pisal sem razna protestna pisma, govoril sem na demonstracijah, bil sem na televiziji na tiskovnih konferencah. Sicer pa sem vedno sodeloval pri raznih glasbenih skupinah: pri Veselih Slovencih smo začeli leta 1991 Branko Kojc in Frenk Petelin, pozneje sem igral pri Karantaniji, že prej znanem ansamblu; tri leta smo igrali skupaj David Jakša, Joe Jakša, Edi Zupan, Frank Petelin, Anita Pahor in jaz. Rad imam slovensko glasbo.
F. A.: Zadnja leta slovenska skupnost nekako zamira - umira. Dejstvo je, da ste mladi v Melbournu našli nekak
kontakt s patrom Metodom in da na nek način poskušati oživeti življenje slovenstva in tudi ta mladinska skupina dobiva svoj pomen.
L.L.: Moram reči, daje bil pater Niko tisti, ki je želel spraviti mladino skupaj in je uspel. Ne smem pa pozabiti patra Toneta Gorjupa, ki je že prej deloval med mladino. Imeli smo folklorno skupino Rožmarin, pevski zbor Glasniki in drugo... Pater Metod ima druge ideje, misli za naprej in moram reči, da prihaja v versko središče več ljudi kot prej. To je moje osebno mnenje. Sedaj je pričela delovati nova mladinska skupina, stari so okrog sedemnajst, devetnajst let. Imajo folklorno skupino Iskra, ki trenutno pleše. Mladina sodeluje tudi pri mladinskih mašah ali pa poprime za druga dela, n.pr. pomaga upokojencem itd.
F.A.: Kaj pa pri medijih, ali tam sodelujete?
L.L.: Na radiu SBS sodeluje druga generacija Slovencev z Elico Rizmal že šest ali sedem let z majhnimi premori, prav tako imamo že nekaj let svojo oddajo na Radiu 3 ZZZ vsako tretjo sredo v mesecu. Seveda sem bil vključen v priprave oddaj tudi jaz.
F.A.: Kako vidiš avstralsko Slovenijo skozi tvoje oči? Kako misliš da bi se dalo sodelovanje med mlajšimi in starejšimi izboljšati?
L.L.: Ljudje se morajo zavedati, da se časi spreminjajo, da prihaja za drugo že tudi tretja generacija in resnica je ta da živimo v državi v kateri govorimo angleško in da slovenščina ni tako važna da bi morali znati jezik tako dobro kot oni ki živijo v Sloveniji. Dosti mladih ne zna slovenščine, važno je, da imajo v srcih občutek da so Slovenci in da imajo slovenske korenine. Tudi moja slovenščina je slaba, vendar se počutim kot Slovenec! Moja kri je slovenska! Moji sorodniki so Slovenci!
Pred leti smo mladi skupaj demonstrirali, prišlaje ta mladina, ki skorajda ni znala slovenščine,
nosila je transparente v podporo Sloveniji. Imeli so v srcu pravi občutek: ponosni Avstralci! ponosni Slovenci! Tako kot jaz.
F. A.: Kaj meniš kako bo izgledala avstralska Slovenija čez nekaj let?
L.L.: Na žalost slovenska društva gredo svojo pot, bolj počasi, mladina nima interesa pri sodelovanju. Mladi se poročajo s partnerj i drugih narodnosti, imajo službo, otroke, skratka svoje življenje. Njihova miselnost je da so tukaj rojeni in ne potrebujejo center kjer bi se morali zbirati. Njim slovensko društvo ali klub ne pomeni dosti. Oni imajo svoje življenje. Zmanjkuje tudi časa da bi priskočili na pomoč. Takšna in drugačna mnenja sem slišal od mlajših. Nekatere pa tudi odvračajo stari nesporazumi med starši in pravijo da bodo raje ostali ob strani.
Slovenci so zgradili svoje klube, društva, cerkve... to mora vseeno iti naprej in bog ve kdo bo skrbel nekega dne za vse to.
F.A.: Misliš, da se bo mladina čez deset ali več let vrnila, ko se bodo spremenila vodstva?
L.L.: Upam, da se bo kaj zgodilo. Resnici na ljubo pa moram povedati, da med mlajšimi ni tistega pravega občutka in da jih ne bo. V Sydneyu sem opazil, da so že začeli plačevati osebje za šankom, v Melbourneu tega še ni. Še ne razmišljajo podjetniško. Naši starši so vložili toliko v te stavbe in žalostno bi bilo da nekega dne vse propade.
F.A.: Imaš občutek da bi se morali za to psokrbeti avstralski Slovenci ali bi morala priskočiti na pomoč tudi Slovenija sama?
L.L.: Najprej avstralski Slovenci. Problem je v tem da nismo dovolj enotni. Zadnje čase se stvari v Melbournu izboljšujejo. Slovenska skupnost v Avstraliji je maloštevilčna in čeprav imamo različna mišljenja in ideje moramo spoštovati eden drugega. Nekateri pa žal mislijo samo na svoje osebne interese.
Lenti Lenko Vsi moramo delati za skupnost in ne za sebe.
F.A.: Kako ti gledaš na to, da bi imeli Slovenci v Sydneyu ali Melbournu, ali kje drugje nekakšo trajno slovensko hišo ali slovenski muzej, kamor bi spravljali "svojo zgodovino", dokumentacijo,fotografije, video posnetke in drugo? Po predalih ostaja vse preveč dokumentov, res so pričeli zbirati arhive v verskem središču Kov in v Slovenskem društvu Melbourne, toda kako pomembno se tebi zdi vse to in tudi tvojim prijateljem?
L.L.: Mislim, da imajo ljudje doma razne dokumente in fotografije - arhive v malem. Imel sem idejo pred leti... po vzoru neke španske hiše v Melbournu; tam je španska glasba, hrana in vse drugo in ljudje pridejo tja. Če bi imeli Slovenci nekaj takšnega; Avstralec bi tako slovensko hišo obiskal in prišel nazaj, pripeljal druge, zanimal bi se za Slovenijo. To bi bila dobra promocija za Slovence in bi bilo zelo pomembno. Ja, morali bi zbrati in nekje na nek način zabeležiti vso slovensko zgodovino v Avstraliji.
F.A.: Je kakšna razlika med Slovenci v Melbournu in Sydneyu?
L.L.: Ne, vsi so isti! Imamo iste probleme, mladi se žal ne zanimajo za klube in društva. Morda, morda se bo mladina oglasila ob trenutku, ko bi se kak klub ali društvo zaprlo.
15.8.1999
Uspešni koncerti okteta Suha&Tria Lipuš Avstralijo so prepotovali po dolgem in počez Avstralski Slovenci pa se jih bomo še dolgo radi spominjali
Na obisku pri Voduškovih v Yarrawongi
Balinanje
Avstrijsko koroškim Slovencem je bila Avstralija izredno všeč...
Ljenko Urbančičpodaril Gledališkemu muzeju v Ljubljani čitanko iz leta 1936
Sydney/G las Slovenije/ - Največ zaslug za prevod Shakespeara in za odrske uprizoritve v Sloveniji ima pesnik Oton Župančič (1878-1949), pesnik, prevajalec, dramatik in upravnik ljubljanskega gledališča. Prevedel je kar polovico Shakespearovih dram. Tako se je največ Slovencev seznanilo s Shakespearom že v dijaških letih. Eden izmed njih je bil naš sydneyski rojak Ljenko Urbančič, ki je ob otvoritvi Shakespearove razstave v Sydneyu izročil mag. Francki Slivnik Slovensko čitanko za četrti razred srednjih in sorodnih šol. Ljenko se je iz te čitanke seznanil preko Župančičevega prevoda z odlomkom Shakespearovega Beneškega trgovca že tam leta 1936. Čitanko je podaril Slovenskemu gledališkemu muzeju.
Krstna in birmanska botra 54 otrokom
Sydney /Glas Slovenije/ - Marija in Lojze Košorok sta krstna in birmanska botra 54 otrokom. Kdo ju ne pozna, bila sta dolgoletna društvena delavca. Marija je nekaj let učila folkloro, šivala	' \	* 33S||||
narodne noše, pekla ,	^ Jr*"*4^
peciva in kuhala, pri- -pjfflrfžl^	X^^ar
pravljala razne prire- §§jP$	^¿SCi
ditve in krasila dvo-	' v .
rane. Lojze pa se je u-kvarjal tudi z novinar-
stvom in nasploh s p i -	J	- «t*—rtt
sanjem o avstralskih y mq^	50
Slovencih. Dvakrat je
bil predsednik društva,	LoJze "' Marija Košorok
je med ustanovitelji Kluba Triglav, 11 let je bil odbornik Slovenskega društva Sydney, eno leto je urejeval slovensko stran v pred leti izhajajočem tedniku Naše Novine, štiri in pol leta pa v Novo doba: je tudi sodelavec in blagajnik literarne revije Svobodni razgovori: pelje s Skrjančki in sodeloval pri igralski skupini. Zadnja leta je član Izseljenskega odbora pri Slovenski izseljenski matici. Toda podrobnejše podatke o njima pustimo za drugič, za rubriko Znani in neznani obrazi.
Melbournški slovenski balinarji na tekmovanju v Sloveniji
/SBS radio Sydney, poročal Peter Mandelj/ - Vodja skupine melbournških balinarjev, ki so prišli na enomesečno turnejo v Slovenijo je povedal Tomu Šajnu, da so prispeli v Ljubljano 29. julija. V skupini je osemnajst moških tekmovalcev in šest žensk. Prvo balinanje je bilo v Kranju, za tem so tekmovali v Portorožu, Ljubljani, Zabičju, na Črnem vrhu, kjer so se jim pridružili Hrušiški fantje.
To je drugo gostovanje avstralskih slovenskih balinarjev v Sloveniji. Peter Mandelj je povedal daje "prav balinanje združilo slovenska društva; v Viktorij i imamo pet slovenskih društev v katerih je balinanje hrbtenica dejavnosti teh društev... Tako je prišlo tudi do Slovenske balinarske zveze Viktorije..."
V Sloveniji je bila tudi ekipa istrskega balinarskega društva. Na koncu svoje turneje, v prvem tednu avgusta so Avstralci igrali še v Ilirski Bistrici.
Sydneycani so se pomerili v Slovenskem društvu Sydney za pokal pokojnega Stanka Kocjančiča
Sydney /Ivan Koželj, Glas Slovenije/ - V nedeljo, 25. julija so se v Slovenskem društvu Sydney pomerili balinarji Kluba Triglav, Planice Wollongong in Slovenskega društva Sydney za pokal pok. Stanka Kocjančiča. Pokal je osvojila ekipa Slo-venskega društva Sydney v sestavi: Stankova soproga Draga Kocjančič, Ana Erzetič in Stanko
Draga Kocjančič, soproga pok. Stanka Kocjančiča
Revija PET ZVEZDIC, ki je letos praznovala pet let, je prisotna v večini slovenskih gostišč, restavracij, hotelov, med gurmani, in ima med drugim tudi nalogo izobraževanja o druženju med jedrni in pijačami. Spremlja tudi delo slovenskih kuharjev po svetu. Uživajte in kuhajte z revijo PET ZVEZDIC. V njej sodelujejo najboljši kuharji, poznavalci vin in strokovnjaki za zdravo prehrano. Prinaša kulinarične novosti iz sveta, novosti živilske industrije in spremlja ponudbo slovenske gostinske opreme. Mesečno revijo PET ZVEZDIC lahko naročite na: CZ D Kmečki Glas Revija PET ZVEZDIC Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon iz Avstralije : 0011- 386 -61 -173 53 59 Fax: iz Avstralije: 0011 -386-61-173 53 77
Posebej za revijo PET ZVEZDIC recept iz šole kulinaričnih umetnosti na Brdu pri Kranju
NOVICE
TO
_1Z rev'Je "OT
Priznanje mladinski ekipi kuharjev
Na kuharskem tekmovanju Eurogastro Junior '99 v Brnu na Češkem je slovenska nacionalna mladinska ekipa prejela bronasto medaljo.
Tudi njim bronasta medalja
Na mednarodni kuharski razstavi IKKA v Salzburgu je ekipa slovenskih kuharjev pod vodstvom Konrada Purgaja (Hotel Habakuk Maribor), v hudi konkurenci najboljših svetovnih kuharjev in slaščičarjev za svoje izdelke prejela bronasto jnedaljo. V ekipi so bili še Robert Šinkovec (Gostišče Šterk, Nova Gorica), Bine Blaško (Pekarna Vrhnika) in Franko Kenda (Marina Izola).
Kuharska olimpijada 2000
Slovensko ekipo bodo na kuharski olimpijadi leta 2000 v Berlinu sestavljali: vodja ekipe Slavko Adamlje, Branko Časar, Konrad Purgaj, Bine Blaško in priznani kuhar iz Hita v Novi Gorici Franko Brecelj.
Mladinsko prvenstvo 2000
Tekmovanje Mladinsko prvenstvo 2000 za 29. Svetovni kongres kuharskih zvez bo od 23. do 28. januarja 2000 v Maastrichtu na Nizozemskem. Tu se bodo srečali priznani kuharski strokovnjaki iz celega sveta.
Izobraževanje
Slovenija izobražuje kader za vse gostinske in druge poklice. Tako ima n.pr. v Mariboru Višjo strokovno šolo za gostinstvo, ki izvaja študij programa gostinstva v Rogaški Slatini. Srednja šola za gostinstvo in turizem, pa tudi Živilska šola izobražuje poklice: pek, slaščičar, mesar, mlinar, testeninar, oljar, pivovar, predelovalec sadja in zelenjave, živilski tehnik itd. Srednjo gostinsko in turistično
šolo imajo na primer tudi Izola, Novo mesto, Radenci in Ljubljana, Slovenj Gradec ima Poklicno gostinsko in lesarsko šolo, Bled Srednjo gostinsko šolo.
Ponudba
varovalne prehrane
Mesarija in Gostišče Arvaj v Kranju se ves čas uspešno vključuje v projekt za pridobitev znaka "Varuje zdravje". Lani je prejela pravico do uporabe znaka Varovalni jedilnik, ki je prvi jedilnik te vrste v Sloveniji in v Evropi.
Priznanja za kakovost gostinske ponudbe
Uredništvo Pet zvezdic je podelilo priznanja sledečim: restavraciji Maxim - Ljubljana, gostišču Grad Tabor - Laško, gostišču Pri Poku - Brezovica pri Ljubljani, gostilni Pri Kuklju - Velike Lašče, gostišču Rajska ptica -Brezje pri Lipoglavu, restavraciji Hotela Kotnik - Kranjska gora, gostišču Franko - Staro selo pri Kobaridu, gostišču Kos - Novo mesto, gostilni Raj h - Bakovci, restavraciji Betnava - Maribor, restavraciji Grand hotela Union - Ljubljana, gostilni Kovač -Ljubljana, restavraciji Edvina -Seča pri Portorožu, restavraciji Hotela Casino Perla - Nova Gorica, gostilni Horvat-Lo-venjak - Polana, gostilni Ančka -Šenčur, gostilni Lectar - Radovljica, Restavraciji Rotovž -Ljubljana, gostišče Urbanček -Trnovec pri Dramljah, restavraciji Hotela Storman - Veniše, restavraciji Grad - Otočec, gostilni Pri Lojzetu - Dvorec Zemono -Vipava, gostilni Raduha - Luče, restavraciji Hotela Paka - Velenje in gostilni Pri Ahacu - Stopče pri Grobelnem.
Novica
V portoroškem hotelu Bernardin so ob poteku akcije
Leto kulinarike in vina v turizmu 1999/2000 govorili o pripravah na ustanovitev Akademije za gastronomijo
Kmečki glas je izdal novo knjigo Prleška kuhinja avtorice Marije Fras, ki je recepte skrbno zapisovala in jih objavila. Zajela je območje Prlekije in dela Slovenskih goric od Ormoža, Ljutomera, Radencev, Kapele, Lenarta, Juršincev, Sv. Andraža in vse do Ptuja. Cena 191 strani je 3780 SIT. Naročila pri Kmečki glas (naslov zgoraj).
Vino moje dežele To je naslov štirinajstih televizijskih oddaj, v katerih se predstavljajo vsi vinorodni okoliši v Sloveniji, namen: predstaviti zgodovino in tradicijo slovenskega vinogradništva v vsakem okolišu, njihova vina in posebnosti, značilne jedi in spajanje teh jedi s krajevnimi vini.
Gostilna Pri Spornu v Radomljah polna slik slovenskih slikarjev
Gostilničar Ciril Cerar je občudovalec umetnosti in njegova gostilna je prava galerija slik slovenskih slikarjev. Gostilna ima že več kot dvestoletno zgodovino. Nekoč je bila obvezna postojanka furmanov in kasneje z domačimi kolinami, danes je ena najboljših lokalov v Sloveniji.
Na Bledu
tekmovanje koktejlov
Kar dvainštirideset barmanov in barmank iz Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Turčije, Hrvaške in Slovenije je na 22. Pokalu Bleda streslo svoje šejkerje. Pripravljali so jih v stilu long drink, after in before dinei\ Letošnji Pokal Bleda je prejel barman Lukša Prlenda iz Hrvaške.
Jabolko v mrežici z jagodno omako
Potrebujete: 250 g listnatega testa (puff pastry), 4 srednje velika jaboilka, 80 g mletih orehov, 40 g marelične marmelade, limonin sok, jajce za premaz
■.m-

Jabolka olupimo, izdolbemo sredico, votlinico pa nadevamo z zmesjo marmelade in mletih orehov, jabolka pomažemo z limoninim sokom. Testo raz-valjamo na 3 mm debelo in ga narežemo na mrežico, vanj zavijemo nadevana jabolka, vsako posebej, testo premažemo z razžvrkljanimjajcem in spečemo v razgreti pečici, ki naj ima v začetku 220 stopinj Celzija, ko testo dobi lepo zlato rumeno barvo, pa zmanjšamo temperaturo na 180 stopinj Celzija in pečemo nadaljnjih 10 minut. Ohlajena oziroma mlačna jabolka potresemo s sladkorjem v prahu in jih ponudimo z jagodno omako.
Jagodna omaka:
80 g svežih ali zmrznjenih
jagod
sladkor po okusu
Jagode zmiksamo s sladkorjem in prepasiramo
•a mamica,
Iz globočine naših src tidelimo še na mnoga zdrava leti Ostani med nami, mamica, rbi. te še potrebujemo! x Z ve likb^ubežtujo tvbjCb{roci ; ; \ Eric/t^Evelyh', Lilijaiich.	\
mrvmiki \V - \ Jacki, Erika, Rachella, Tinieek, Breishen, JonaUian inJacob
tape) kirurg n,e prei zarezo v Sluznico r ,n atc^stav i p o s eb ei že dolgo uporablja tkivo in gani treba po kateri, izteka u: kihanju sexs.e.čnica trebušne votline. 0 anastezija, po njej' bodo uvedli k^jvk enostaven operacij
Podravac.
:evai
IJE
)VENI A
LLy
Prejeli smo za objavo.,.
Spoštovano uredništvo! Čestitam vam za tako obširen Glas Slovenije, katerega moja mamica tako rada prebira in jaz z njo. Prav rad bi jo presenetil za njen rojstni dan, ki ga praznuje 14. septembra. Vem kaj je njena "vroča želja" r praznovati ta praznik z atekom, ker ga že štiri leta zelo pogreša. Ker ji te želje ne moremo izpolniti ji čestitamo vsaj preko vašega k . časopisa. Zahvaljujem se, če mi to željo '^izpolnite.	V «\ \
Vaš, v duhu Slovenec, \ Erich Zdra7.il, VIC
Na zdravje !
Opravičilo
V 144-145 številki G Slovenije se je v računalnik pomotoma "izgubilo" nekaj vrstic "Iz govora Lojzeta Košoroka na pogi-ebni maši" (Ivanke Bu Konec teksta glasi: "Najponovi, besede, kijih je Prešeren zapisa. svojemu prijatelju A. Smoletu, ki je tudi preminul v tujini: 'Ena sama se tebi je želja spolnila - v zemlji domači da truplo leži!' Počivaj v miru božjem v slovenski zemlji!" Na koncu je Lojze Ko-šorok prebral sporočilo Slovenske izseljenske matice. To pot se Lojzetu Košoroku opravičujemo za napako.
S 10.00 I. Zabkàr J.Lah, 20.00 I\Cetin, M\Ha>ei rsel, F.VXJavornik,x senak, P. Marinovic, J. Gei" $ 25.00 A. Mikulet-ic; $ 30.00 ÀxHren, U\Irhimeh, neimenovani^ $ 50.00 I. Rudolfi. Legiû
HVALA
V rubriki Pisma bralcev (str.2) smo objavili pismo naše bralke K.K. iz Melbournea, ki sprašuje za naravno zdravilo za rano na želodcu (stom-ach ulcers) in kilo-pruh (hernia). Prosimo naše bralce, če vedo za kakšno naravno zdravilo naj nam to sporočijo.
Zdravilo za želodec
Pred kratkim nam je Mimica Vodušek iz Viktorije pripovedovala o nasvetu njene mame - o zdravilu za želodec, dobro pa je tudi za druge težave: Spomladi nabrati šentjanževe cvetove, jih namočiti v steklenico pravega (virgin) oljčnega olja. Pustiti stati v senci 14 dni; olje postane rdeče. Piti zjutraj po pol žličke.
Odslej v Avstraliji za nekatere ostarele cenejša zdravila
-	po receptu le $ 3.20
Odslej lahko dobite Senior Health Card, če ste starejši, ženske od 61 let, moški od 65 let in če vaši osebni dohodki ne presegajo na leto:
-	S 67.000 zakonski par; $ 40.000 samci; S 73.396 za zakonski par, ki ži\^ ločeno zaradi bolezni Več informacij na telefon:
Centrelink 13 23 00
ikontinenca ali uhajanje urina je problem ike druge ženske po 50. letu
-\Slovenija je\ povzela novo švedsko metodo za operiranje ^iroma zdravljenje incontinence druga na svetu, prehiteli sojo samo ''Vpzemci\Po novi metodi, imenujejo jo TUT (tension free vaginal prereže kdže, temveč naredi približno centimeter dolgo med izhodom nožnice in sečne cevi. Skozi odprtino ben trak ¡¿^sintetičnega materiala prolena, ki ga kirurgi ajo za zdravljenje dimeljskih kil. Ta se sam vraste v šivati. Trak je takoj po operaciji trdna opora sečnici, n iz mehurja. Ob fizičnem naporu, kašljanju ali b traku s\isne in tako zadrži močnejši pritisk iz acija traja slabo uro, zanjo je potrebna le lokalna ;re ženska lahko še isti dan domov. Če metode ne . lu\tudi v Avstraliji, se bo treba odpeljati na ta ki,poseg v Slovenijo.
Morda niste vedeli da.
TAKE IN ONAKE
tjljo frtacin eno šinjor impjegato
V	bolnišnici
"No oča, kako naj vas zdravimo, da vam najbolj všeč?" "Prosil bi, da me zdravite tako, da bo pogreb v nedlejo."
Večni gobar
"Dober dan, mamca, z Janezom bi se rad pogovoril, ali je doma?" "Ga pa ni, je šel po gobe!" "Bom pa malo počakal, je že dolgo kar je šel?"
"Ja, na Martinovo bo pa glih tri leta!"
Tuja žena
V	parkiranem avtu se parček ljubeznivo igra. Mimo pride moški in začne tolči po steklu.
"Kaj pa hočete, saj ta avto ni vaš!" "Ne, ni, ampak žena je moja!"
Policaji in
budilka na tleh
Frtacin. "Mi znaste, šinjor impjegato, vi povedat, zakaj dajo policaji budilko na tla?' Impjegato: "Tege pa res ne vem!"
Frtacin: "Da vidijo, ko teče!"
/Primorske novice/
Kaseta
"Tiljo Frtacin in impjegato" je naprodaj v trgovini Jestvine Koper, Preskrbe Sežana in Goriške Nova Gorica.
jezi-- n^ jeziki^, kot tera koli druga radijska postaja na svetu
Ljubljan
-	SBS oddaja naNAMMi frekvenci v vseh večjih-i avstralskem kontinentu
-	bo SBS naslednje leto svojo 25-letnico
-	da oddaja SBS na frekvencah:
Melbourne 1224 am, 93.1 fm Sydney 1107 am, 97.7 fm Adelaide 106.3 fm Brisbane 93.3 fm Canberra 105.5 fm Darwin 100.9 fm Hobart 105.7 fm Wollongong 1485 am Perth 96.9 fm
Newcastle-The Hunter 1413 am
las Slovenije - sponzorji:
t Voice of Slovenia -Sponsors:
lEMONfi
- - INSTRUMENTS
ipact international ty. Limited
V Tasmai]ijo; A Kanado, Švico,
Švedsko, na japot in v Slovenijo /Arround Australia, Argentina, USA, Canada, Switerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and Slovenia/