Matfažek33 Junaškega Slovenca povest v slikah Tako so pluli že mnogo dni. Potem so zapluli v skrit zaliv in se usidrali. Zvili so jadra in čakali. Mornarji so nemirno begali po krovu, pesem je utihnila. Videti je bilo, da so na dečka kar pozabili. V opazovalnem košu vrh srednjega jambora je noč in dan čepel mož in se nepremično oziral preko morske gladine. Nena- doma pa je "aklical: »Hoj, že gredo! Benečani! Jaderaica ...« Da, v daljavi so zableščala bela jadra trgovske Iadje, ki je bila beneška last. Ufkoki in Benečani so si bili gorki, ker so Benečani po vsej sili hoteli osvojiti uskoško obalo in ker so se pajdašili s Turki. — V trenutku so gusarji razvili jadra in jadrnica je šinila tujcem naproti. Ko je kapitan beneške ladje v daljavi opazil jadrnico s črno zastavo vrh jambora, je ves prestrašen poklical p»oveljnika vojakov, ki so ladjo spremljali. »Kaj naj storimo, vrli generak?« je vp*ašal. Poveljnik je namršii oelo in dejal: »Poskusimo...« Med tem so se Uskoki že dokaj približali. Skozi line v ladijskem boku so gledale topovske cevi. Skozi trobilo so pozvali Benečane, naj se vdajo zlepa, če ne se bouo zgrda. če se vdajo, jim je življenje zajamčeno, če ne — kdo ve ... (Dalje prihodnjič)