‘ZGuSCjJff&L TEDNIK V DANAŠNJI ŠTEVILKI TRBOVLJE, 5. decembra 1963 ŠTEVILKA 50 LETO XVI e KAKO Z ZDRAVSTVENO SLUŽBO V TRBOVLJAH V PRIHODNJE — zapis s seje Skupščine občine Trbovlje — stran 3 • STANOVANJA TUDI ZA TRG poročilo iz Hrastnika — stran 3 # OBVEZNOSTI OBČINE PRI ZADOVOLJEVANJU SKUPNIH POTREB OBČANOV IN NOVI STATUT OBČINE ZAGORJE OB SAVI — misli na razpravo o novem statutu občine cj Zagorje — stran 4 ^ I I I I v Prejšnji teden je izvršni odbor Zveznega odbora SZDL Jugoslavije obravnaval naloge Socialistične zveze ob razpravi o družbenem planu za leto 1964. V uvodnem referatu, ki ga J \e imel član sekretariata Osman Karabegovič, in v razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno, da delovni ljudje, kolektivi, komune in družbene organizacije neposredno sodelujejo pri sestavljanju plana in da se jasno zavedajo svojega mesta in nalog v planu. Govora je bilo — med drugim — o vlogi Socialistične zveze v razpravah o družbenem planu *za leto 1964. Pp-■idatrjeno je bilo, da organizacije in vodstva SZ.Dlsprejemajo in razvijajo taksno metodo dela, ki omogoča, da pri ■.prejemanju družbenih planov sodelujejo vsi družbeni činite-Iji, ki naj tudi oblikujejo politiko v teh planih in se bore za njeno izvajanje. * Glavna naloga je, da z vsemi gospodarskimi in političnimi ukrepi tudi v prihodnjem letu omogočimo nadaljevanje vseh tistih pozitivnih procesov, ki so se razvili v gospodarstvu. Za izpolnitev te glavne naloge pa je bistvena simvečja zainteresiranost in mobilizacija vseh naših delov-•tih ljudi, da se bo nadaljeval tisti delovni vzpon, ki ie bil dosežen v vsem našem življenju po govoru tovariša Tita In po IV. plenumu ZKJ. 20-Ietnico rojstva nove socialistične domovine — Socialistične federativne republike Jugoslavije smo — podobno kot po vsej Jugoslaviji — nadvse slovesno proslavili tudi v Zasavju. Vrsto prireditev, ki smo jih začeli že v začetku novembra, smo zaključili v zadnjih dneh prejšnjega tedna, ko so se sestali na slavnostna zasedanja organi delavskega samoupravljanja, vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter pregledali uspehe, dosežene v obdobju zadnjih osemnajstih let. Mimo vrste prireditev, ki so jih izvedli v skoraj vseh Svobodah in prosvetnih društvih, po šolah, aktivih Zveze mladine, organizacijah SZDt in NOV ter drugod, smo v zadnjih novembrskih dneh slavili tudi nekatere pomembne delovne zmage in nove uspehe pri gradnji objektov. Blizu 30 zasavskih delovnih organizacij je praznik republike počastilo z dosego letnih planov, v Trbovljah pa so imeli na sam praznik kar trojno slavje — namenu so izročili tri pomembne objekte. Na večer pred praznikom so sc v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi (v Litiji pa že dan poprej, in sicer v dvorani na Stavbah) občani zbrali na osrednje proslave v počastitev 29. novembra — Dneva republike, na katerih so izvajali program člani domačih Svobod. V Trbovljah je bila pred tem še slavnostna seja Skupščine občine Trbovlje, na kateri je govoril o pomenu zgodovinskega zasedanja AVNOJ in o doseženih uspehih v zadnjem obdobju predsednik Ado Naglav. Po seji so v Trbovljah prvič zavrteli barvni dokumentarni film »Trbovlje« o razvoju Trbovelj; zatem pa je predsednik upravnega odbora likovne sekcije Svobode—Center Trbovlje inž. Ivo Pinterič odprl razstavo del slikarjev in kiparjev-amaterjev. 29. november — dan republike je Zasavje dočakalo v zastavah in v prazničnem razpoloženju. Tega dne dopoldan je bila osrednja svečanost v Trbovljah. Nekaj pred deveto uro so se pred novimi prostori ELIT zbrali člani delovnega kolektiva in številni gostje, med katerimi je bil tudi podpredsednik okrajne skupščine Ljubljana Tone Koprivnikar. Slovesnost ob odprtju novih obratnih prostorov ELIT je začel predsednik upravnega odbora Tone Do-bršek, podpredsednik občinske skupščine Trbovlje Alojz Kočar pa je izročil potem po krajšem nagovoru nove objekte svojemu namenu. V novih prostorih In ob dodatni opremi bo lahko zdaj delovni kolektiv ELIT dosegel že čez nekaj let milijardo dinar-jv družbenega bruto produkta. Ob 11. uri pa se je začela slovesnost pri novem otroškem medicinskem centru Bolnice Trbovlje. Na slovesnosti se je zbralo precej Trboveljčanov in gostov iz sosednjih zasavskih občin, med njimi podpredsednik okrajne du v nov oddelek in izročil ključe novega otroškega medicinskega centra dr." Virgilu Krasniku, ki jih je pa potem predal upravniku centra dr. Ludviku Krambergerju,. Dr. Kramberger je izrazil prepričanje, da bo kolektiv uspešno izvrševal vse naloge v novem otroškem medicinskem centru. Po odprtju so skupščine Ljubljana Tone Koprivnikar, predstavnik Medicinske fakultete iz Ljubljane, prof. dr. Marij Avčin, predsedniki skupščin občin, sekretarji ObK ZK in predsedniki ObO SZDL zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, projektanti, izvajalci del in drugi. Najprej je predsednik gradbenega odbora Milan Kožuh orisal prizadevanja, ki so bila potrebna, da je bil dograjen takšen objekt, hkrati na se je zahvalil vsem, ki so sodelovali in pomagali pri gradnji novega oddelka trboveljske Bolnice. Prof. dr. Marij Avčin pa je spregovoril o pomembnosti objekta, ki sodi med najsodobnejše tovrstne institucije v naši državi. Predsednik skupščine občine Trbovlje, Ado Naglav, pa je po krajšem nagovoru simbolično prerezal trak ob vho- si gostje in številni domačini ogledali nov otroški medicinski center Bolnice Trbovlje. Film »Trbovlje« v Svobodi II TRBOVLJE — Dokumentarni barvni film o razvoju Trbovelj bodo predvajali pri vseh rednih filmskih predstavah od ponedeljka v kinu Svoboda II v Zagorju in Trbovljah. Film na zanimiv način prikazuje Trbovlje nekoč in danes. mmmm Ob dnevu Republike Je bila tudi letos v Zasavju vrsta prireditev. Najlepše so proslavili 29. november v Trbovljah, kjer so na sam praznik med drugim izročili namenu tufll nove prostore otroškega medicinskega centra. Javna zahvala Med gradnjo otroškega oddelka Splošne bolnice v Trbovljah smo se obrnili na vse domače delovne kolektive v Zasavju in drugod po Sloveniji s prošnjo za pomoč. Zdaj, ko je gradnja končana in otroška bolnica izročena pomoči in zdravja potrebnim otrokom v uporabo, se vsem darovalcem, vsem domačim in drugim kolektivom, vsem posameznikom in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za vso materialno in denarno pomoč, nasvete in prostovoljno delo. Hkrati se zahvaljujemo vsem pr o- ' jektantom, projektantskim podjetjem, ustanovam, izvajalcem, posebej še vsem graditeljem, za delo, ki je bilo opravljeno v težkih okoliščinah. Vsem in za vse naša globoka in resnična zahvala! Upravni odbor sklada za financiranje gradnje Bolnice v Trbovljah V Zagorju določena Ull DPV6 javile raZOPEVe vplivna območja r J 1 Predsedniki skupščin vseh je med drugim naglasil, da .štirih zasavskih občin so pred dnevi v razgovoru z našim urednikom govorili tudi o poteku del v zvezi z izdelavo novih statutov občin. O tej aktualni nalogi so povedali naslednje: Predsednik skupščine občine Trbovlje, Ado NAGLAV, v Trbovljah pray zdaj zaključujejo z deli pri izdelavi drugega razširjenega predosnut-ka statuta. »Znano je, da smo že pred letom dni objavili prvi osnutek statuta. V tem letu je bilo dano preko različnih oblik javnih razprav precej predlogov za dopolni- Kako je s statuti v hrastniški občini? Na seji Občinske skupščine Hrastnik 18. novembra je podala poročilo tudi občinska komisija za pomoč in vskla-jevanje statutov delovnih organizacij. Komisija namreč vseskozi skrbno zasleduje priprave oziroma izvrševanje del pri statutih v posameznih delovnih organizacijah. Kot je razvidno iz poročila te komisije je na področju gospodarstva le ena delovna organizacija doslej Izdelala osnutek statuta, v štirinajstih pa Imajo izdelane teze o najpomembne^ šili določbah, ki naj bi jih vseboval bodoči statut. Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnjem zasedanju med drugim sprejela tudi sklep o določitvi vplivnih območij na področju občine in o rokih za izdelavo urbanističnih programov in projektov. Za izdelavo urbanističnih projektov so bila določena naselja Zagorje ob Savi, Dolenja vas, Selo, Potoška vas, Kisovec, Izlake in Kotredež. Določeno pa je bilo tudi, da je treba za kraje, pomembne v turističnem in rudarsko ‘ZaScjJfki. TEDNIK < Ustanovljen decembra 1149 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri MB me zna številka 20 din — Naročnina: mesečno 60 din, četrtletna 130 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska ep »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — eksploatacijskem smislu, izdelati prav tako urbanistične projekte, in sicer za turistična področja: Izlake in Medijske toplice; Zasavsko goro; Dobrljcvo pri Čemšc-niku, Volčje jame, severno in jugozahodno pobočje Čemše-niške planine in Cemšeniško planino ter Podkum; prav tako pa tudi za rudarsko-cks-ploatacijska področja; Rudnik rjavega premoga Zagorje z obrati Kotredež, Loke — Kisovec in Orlek ter za Industrijo gradbenega materiala Zagorje ob'Savi s kamnolomom obratov Apnenice I in Apnenice IT. Skupščina občine Zagorje ob Savi je za izdelavo urba-nisličnih projektov dala tudi nekaj okvirnih napotil. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da je treba pri izdelavi dokumentacije za naselja upoštevati ekonomsko utemeljenost naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in okolja ter racionalno programiranje komunalnih naprav. Določeni pa so bili tudi roki za izdelavo posameznih programov in načrtov. Tako naj bi bil urbanistični program za Zagorje ob Savi z naselji Dolenja vas, Potoška vas in Selo izdelan do 1. decembra 1964; ureditveni načrt pa do 31. decembra 1965. (na) Precej slabše stanje pa ugotavlja komisija v delovnih organizacijah s področja družbenih služb, kjer imajo sicer formirane komisije, vendar pa le-te v večini primerov še niso pričele z delom. Kot je znano, je določeno z zakonom o Izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije, da je rok za Izdelavo statutov 9. april prihodnjega leta. Zdaj je zagotovo zares zadnji čas, da tam, kjer je tlelo v zaostanku, krepko primejo za tlelo, da statuti ne bodo neki formalni akti, temveč dejanski odraz stanja in razvoja posamezne delovne organizacije. Tako zvezna kot republiška Ustava pa je za pripravo izdelave osnutkov statutov dovolj jasna osnova. Razen tega je potrebno poudariti, da morajo delovne organizacije hkrati s pripravo osnutkov delali tudi na pripravah za druge" samoupravne akte. To pa bo nedvomno lahko olajšalo tudi pravilno razmejitev med vsebino statuta in drugih samoupravnih aktov. tev prvotnega osnutka statuta. Drugi osnutek statuta bo že v mesecu decembru predmet ponovne javne razprave,1 tako da bi po našem mnenju nov občinski statut sprejeli do konca meseca januarja ali v začetku februarja. Nov statut bo nedvomno obsežnejši od dosedanjega, pri čemer bodo mnogo bolj uveljavljena stališča nove Ustave in doseženega družbenega in gospodarskega razvoja komune. Občinska Aupščina pa bo okrog sprejetja novega statuta občine poiskala take oblike sodelovanja občanov ter družbenih in političnih organizacij, da bo nov statut stvaren odraz dosežene stopnje družbenega razvoja trboveljske komune in širše skupnosti.« Milan BABIČ, predsednik Skupščine občine Hrastnik, je povedal, da je dopolnjeni osnutek novega statuta občine Hrastnik že izdelan. Ko misija za izdelavo novega statuta občine Hrastnik in njene podkomisije so imele v zadnjem času številne seje, na katerih so obravnavale posamezne dele iz novega statuta občine, ki se omejuje na družbeno — ekonomske odnose, obveznosti občine do zadovoljevanja skupnih potreb občanov, organizacijo samoupravljanja (Nadaljevanje na 6 in 7 str.) Lojze Požun ! Po zdužitvi Trboveljske partizanske čete in zagorske partizanske skupine je postal koman-i dir nove Revirske čete Ciril Groznik iz Zagorja, Lojze Hobkraut pa njen politkomisar. Intcndant-ske posle je še naprej opravljal Lojz Zupančič. Sekretar četne partijske organizacije je bil Ivan Keše. Koliko je četa štela ob združitvi Trboveljčanov in Zagorjanov ni točno znano. Od preživelih udeležencev trdijo eni, da jih je bilo 47, drugi okoli 60. Sergej Kraigher sc spominja, da j je po prvih večjih akcijah konec julija 1941 prišla ! v partizane nova skupina približno tridesetih ■ komunistov in nekaj Sokolov, tako da je štela j Revirska četa v začetku avgusta 64 mož. Spiva ! je bila razdeljena na tri vode z Vladkom Majcenem, Lojzetom Vreskom in Janezom Groznikom na čelu. Oboroženi so bili še vedno slabo. Na čemšeniški planini je četni štab prebival v planinski koči, večina moštva pod šotori okrog koče, ‘nekaj borcev pa v nekoliko oddaljeni oglarslri "koti. '■ Dne 1. avgusta je četno vodstvo zbralo prostovoljce za izpraznitev skladišča celjskega podjetja za gradnjo cest pri Sv. Marku nad Trbovljami. Priglasili so sc Lojze Vresk, Ciril Curk, Tone Vratanar, Franc Kastelic, Franc žuž.man, Alojz Juvan, Vinko Žagar in Lojze Ribič. Vodil jih je I Vladko Majcen, ki je bil pred vstopom v partizane tudi sam zaposlen pri gradnji ceste in se je o akciji že prej dogovoril s tamkajšnjim skladiščnikom. Da bi se zavarovali, so s treh strani postavili zasede, nato so sc Majcen, Curk in Ribic previdno priplazili do spodnje strani hiše, ki je stala tori Sv. Marku tik ob cesti Trbovlje — Hrastnik, in z nekim železnim predmetom z obeh vrat [odtrgali ključavnici. V prvem skadišču — kleti — ho zaplenili 50kg fižola, 12 kg moke, 5 kg masti, Vtvr tehtnici, zajemalko, posodo za prenos vode, \ devet skodel in enaintrideset žlic, v drugi kleti pa še zaboj s 25 kg razstreliva. Vse skupaj so potem prenesli v tabor na Čemšeniški planini, razstrelivo pa pod hrib Krvavico blizu št. Lenarta. V tej akciji jc sodeloval tudi že omenjeni Franci Hrovat, ki jc pozneje izdal Nemcem skladiščnika pri Sv. Marku Avgusta Jordana. Trboveljska gestapovska izpostava je pozneje, 23. avgusta 1941, skupaj z Jordanom zaprla še cestnega gradbenega nadzornika Franca Saksido in Vasilija Milanoviča, ker partizanske akcije nista prijavila, čeprav sta vedela za njo. Cestne delavec večidel bivše brezposelne, je povezal v organizacijo OF Johan Strojin. Poleg njihovih materialnih in denarnih prispevkov so bili za prve partizane še posebno pomembni njihovi obveščevalni podatki. V nedeljo, 3. avgusta, so zagorski aktivisti — skojevci pod vodstvom Toneta Okrogarja namestili v zagorski rudniški separaciji med tretjo in pol sedmo uro zjutraj, ko jc bil pogon zaradi popravil ustavljen, v glavni 3000-voltni elektromotor dva trenutna vžigalca z razstrelilnim nabojem. Miniral ga jc Janez Ihanec, akcije pa sta se udeležila $e Karel Kurent in Nesti Okrogar, ki je priskrbel vžigalnike, medtem ko jih jc z razstrelivom oskrbel Vinko Sedlar. Vse to so opravili kljub temu, da jc bila pred separacijo obratna straža, notri pa še nočni čuvaj. Ko je strojnik zjutraj ob pol sedmi uri vključil naprave na separaciji, je nastala močna eksplozija, ki je motor popolnoma zmaličila. Separacijo so popravljali nekaj dni, za ta čas pa so vključili nadomestni motor, ker bi morali sicer ustaviti obratovanje v zagorskem rudniku. Po sabotaži so orožniki, gestapo in varnostna služba zapili vse, ki so bili ob razstrelitvi v bližini separacije, nato pa poiskali še druge osum- ljence in jih okrog sedemintrideset odpeljali s tovornim avtomobilom v Celje; nekaj so jih po posredovanju rudniške uprave zaradi pomanjkanja delovne sile izpustili, ostale pa odpeljali v Mauthausen, kjer jih je veliko že po preteku nekaj mesecev pomrlo. Skupina okrog Toneta Okrogarja jc pripravljala tudi razstrelitev transformatorske postaje na »šahtu« (sedaj Podvine). Ko so sc že o vsem dogovorili in jim jc Rudi Jerman sporočil podatke o obratni straži, so Nemci nekaj zasumili in je zato ta akcija odpadla. Sledilo pa jc več manjših akcij, v katerih so sodelovali poleg drugih še Rudi Prašnikar, 'Ernest Govejšek mlajši, Milan Okrogar in Peter Kos. Po sabotaži so Nemci rudniško obratno stražo močno okrepili. Revirski četi sc je ob aretacijah v Zagorju pridružilo še nekaj nadaljnjih zagorskih komunistov. Kakor je 8. avgusta 1941 poročala zagorska orožniška postaja, je tiste dni izostalo od dela približno trideset rudarjev — komunistov. Vsekakor drži, da se jc takrat pred aretacijo umaknilo več družin v okoliške hribe in sc je nekaj komunistov priključilo partizanom. Neki Trboveljčan, ki jc bil takrat pri sorod nikih v Tirni pod Sv. goro, jc naznanil na trboveljski orožniški postaji, da »večja banda z ženskami in otroki v tistem okolišu izsiljuje kme te za živež«. j > Tretjina moških. Ki so jih Nemci hoteli takrat aretirati, sc je umaknila v gozdove. Kjer Nemci niso našli moških, so aretirali njihove žene, kol na primer KJjukcjcvo, Tomažičevo, Kovičevo in njeno hčer. Po akciji sc je hotel priključiti partizanom tudi Tone Okrogar. Ker pa šc ni bil kompromitiran, so ga partizani poslali nazaj v dolino. (Sc nadaljuje) Skupščina občine Trbovlje o stanovanjski izgradnji Skupščina občine Trbovlje, je na zadnjem zasedanju obravnavala tudi problematiko stanovanjske izgradnje in predvideno zazidavo področja Trga revolucije. V Trbovljah so namreč že izdelali osnutek 7-letnega plana stanovanjske izgradnje, o katerem je razpravljal upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš in ki usmerja nadaljnjo gradnjo stanovanj na področje Trga revolucije. 42 - urni delovni teden V zadnjih letih je bilo v Trbovljah skupaj zgrajeno 249 stanovanj, prihodnje leto pa jih bo predvidoma 122. V prihodnje naj bi gradnjo stanovanj usmerili v ožji gradbeni okoliš, predvsem na področje Trga revolucije — Trga svobode, proučiti pa bo treba tudi možnost gradnje poslovnega središča na Trgu revolucije. V prvem obdobju 7-letnega plana razvoja naj bi z gradnjo 150 stanovanj zaključili izgradnjo naselja Kešetovo, s 110 stanovanji pa področje med Keršičevo in Partizansko cesto. Potem pa naj bi stanovanjsko izgradnjo usmerili na Trg revolucije in jo 1976. leta zaključili na Trgu svobode. V prihodnjih letih naj. bi na Trgu revolucije zgradili okrog 470 novih stanovanj. Problem pomanjkanja samskih stanovanj pa bi rešili tako, da bi v novem hotelu zgradili dve etaži garsonier. Zraven gradnje stanovanjskih blokov pa je na Trgu revolucije predvidena. še gradnja poslovnega trakta v dolžini okrog 120 metrov, v katerem bi bile specializirane trgovine in poslovalnice. Del prostora bi namenili še za upravne prostore delovnih organizacij. Na Trgu revolucije je predvidena še gradnja hotela z obratom družbene prehrane. Vzporedno s temi deli pa bi bilo treba urediti še komunalne naprave, predvsem regulirati potok Trbo-veljščico, urediti cesto, vodovodno In električno omrežje, kanalizacijo in drugo ter osnovati centralno toplarno. Potem, ko so odborniki poslušali poročilo o problematiki stanovanjske izgradnje in o predvideni zazidavi področja Trga revolucije, so v razpravi naglasili, da se sedanji obseg stanovanjske izgradnje v prihodnje ne sme zmanjšati, pač pa je treba doseči, da se organizira enotna služba za zbiranje dodatnih sredstev za gradnjo stanovanj in poveča soudeležbo investitorjev in nosilcev stanovanjskih pravic. Občinska skupščina Trbovlje je sprejela tudi priporočilo, da je treba v začetku decembra sklicati širše posvetovanje o nadaljnji stanovanjski izgradnji v Trbovljah, na katerem naj bi sodelovali tudi predstavniki delovnih organizacij, da bi tako skupaj proučili vso prpblematiko okrog Izgradnje stanovanj in sprejeli osnovna stališča za nadaljnje načrtovanje stanovanjske Izgradnje v Trbovljah, zlasti še zategadelj, ker Občinska skupščina Hrastnik je na eni prejšnih sej sprejela priporočilo v zvezi s pripravami za prehod na 42-umi delovni teden. Na zadnji seji pa so odborniki poslušali poročilo občinske komisije za pretrd na 42-urni delovni teden o poteku teh priprav. V zvezi z uresničitvijo ustavnega načela o prehodu na skrajšani delovni teden so bili sprejeti že nekateri konkretni sklepi. Ugotovljeno pa je, da se ponekje lotevajo tega vprašanja čestokrat s premalo razčiščenimi pojmi glede osnovnega namena uresničitve tega načela, zaradi česar ponekod razpravljajo o tem vse preveč načelno. večina delovnih organizacij ,S Pripravami za uvedbo delovnih organizacij izdelavo „„ . _____„„ Skrajšanega delovnega časa* ustreznih analiz ter progra- ne bo mogla v pnhodnje po- se je pričela ena najpomem. mov v. zvezi s povečanjem večevati lastne udeležbe odobritev posojil vartjsko izradnjo. \ (ma) nejših družbenoekonomskih storilnosti. Ti naj bi obse-za stano- akcij, ki naj bi prispevala k £ali konkretne ukrepe za hitrejšemu večanju delovne izboljšanje organizacije dela, storilnosti. To pa zahteva od racionalno izrabo delovnega Stanovanja tudi za trg Na zadnji seji Občinske skupščine Hrastnik so odborniki razpravljali tudi o poročilu upravnega odbora Stanovanjskega sklada občftie ter poudarili med drugim, naj bi stanovanjski sklad v prihodnjem letu nastopal tudi kot investitor pri gradnji- stanovanj za trg, to je za prodajo stanovanj manjšim delovnim organizacijam, zavodom in ustanovam. Prav tako naj Stanovanjski sklad občine Hrastnik in komisija za izdelavo urbanističnega načrta pospešeno delujeta na tem, da se do marca meseca prihodnjega leta pripravijo zemljišča, kjer naj bi gradili stanovanjske bloke družbenega sektorja, Kot individualne hišice. Zato je potrebno pripraviti vso dokumentacijo — načrte tako, da bi posamezni investitorji lahko dobili te načrte za zazidalne okoliše pri Stanovanjskem skladu občine. Komisija za izdelavo urbanističnega načrta pa naj tudi prouči vse možnosti v okviru gradbenega okoliša glede zemljišč za individualno gradnjo. Kot so predlagali na svetu za urbanizem, komunalne. gradbene in stanovanjske zadeve in potrdili na seji Občinske skupščine Hrastnik, je potrebno z obstoječim stanovanjskim fondom skrbno gospodariti in upravljanje z njim preko hišnih svetov urediti tako, da se bodo ta sredstva racionalno uporabljala. V ta namen je potrebno ponekje poostriti kontrolo nad uporabo sredstev preko Službe družbenega knjigovodstva. Pri planiranju stanovanjske izgradnje pa je potrebno upoštevati zmogljivost dohodkov stanovanjskega sklada, soudeležbo investitorjev in zbiranje dodatnih sredstev. Stanovanjske zgradbe izpred druge svetovne vojne so razmeroma precej »siromašne«. Stanje in pa potrebe glede stanovanj v Hrastniku pa kažejo, da bi bilo potrebno v sedemletnem perspektivnem razvoju izgradnje stanovanj zagotoviti , v prvih petih letih izgradnjo 113 stanovanj, v naslednjih dveh letih pa po 55 stanovanj na leto. To pa bo mogoče doseči le z maksimalnimi napori, s pomočjo lastnih sredstev, soudeležbe in pomoči občinskega in republiškega sklada. —P— časa, uvedbo več izmen, uporabno novih -tehnoloških po s top l,o v,' boljšo časovno in tehnično vskladit^v delovnih .faz,{ preusmeritev proizvodnje na kakovostnejše izdelke, odpravo ozkih grl, varčevanje z materialom, povečanje strokovnosti in dvig tehnične kulture zaposlenih, izpopolnjevanje pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov ipd. , Nekatere delovne organizacije v hrastniški občini so že pričele s pripravami za uvedbo 42-iirnega delovnega tedna, vendar so se pri tem lotile predvsem ukrepov za povečanje delovne discipline (zmanjšanje neupravičenih izostankov, znižan je bolnišk:h dni, prihod in odhod z dela), premalo pa je M16 priprav za širjenje tehnične znanosti, izboljšanje tehnoloških postopkov in organizacije deia. Analize in’ podatki, ki naj bi prikazovali obstoječe stanja v podjetju ter ukrepi, ki naj bi jih pripravili delovni kolektivi z lastnimi kadri ob pomoči' strokovnih institucij, naj bi bil predmet širokih razprav v delovmh organizacijah, za katere e že doslej precej zanimanja. S proučevanjem rezultatov, strokovnih analiz s strani organov samoupravljanja in z odstranitvijo ugotovljenih pomanjkljivosti glede poslovanja delovnih organizacij, ne bo težko uveljaviti tudi zadnjih ukrepov za prehod ha skrajšani delovni čas, kajti z izkoriščanjem obstoječih rezerv bo zagotovljen porast storilnosti. p B Kako z zdravstveno v prihodnje? Zdravstvena služba je zadnje čase predmet številnih razprav. Tako tudi v Trbovljah (za kar so dali pobudo zdravstveni delavci), kjer ugotavljajo, da se je zdravstvena služba razvijala vsa leta — kar zadeva kvaliteto in organizacijo _ skladno z razvojem gospodarstva, ki je tudi pogojeval Ustanovitev posameznih zdravstvenih služb. Zaradi pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev pa stopajo zdaj v ospredje problemi zaradi neprimernih prostorov in slabe tehnične opremljenosti zdravstvene službe. službo v Trbovljah Z dograditvijo novega otroškega oddelka trboveljske Bolnice, so namreč dane možnosti za enotno načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvene službe, tako v Trbovljah . kot tudi v celotnem Zasavju ter vzporednega reševanja vrste problemov, ki še v sedanjih pogojih ovirajo delo in razvoj*zdrav-stvene službe. Zraven nadaljnje izgradnje središča za zdravstveno dejavnost v Trbovljah bi bilo treba rešiti še naslednja vprašanja: — ustanovitev enotnega medobčinskega zdravstvenega centra za celotno Zasavje; — ureditev reševalne službe in vskladitev z določenimi minimumi opremljenosti; — proučitev nove organi- komuni s predvideno ustano-zacije zdravstvene službe v vit vi jo enotnega medicinskega ali zdravstvenega centra v Trbovljah, ki bi lahko vodil delo bolj enotno, boljša pa bi bila koncentracija in lažje razdeljevanje sredstev; — čimprejšnja izdelava 7-Ietnega perspektivnega plana razvoja zdravstvene službe, itd. V zadnjem času je slišati vrsto predlogov za novo organizacijo zdravstvene službe v Trbovljah, ki naj bi — kar zadeva specialistične službe — v prihodnje tudi bolj služila potrebam celotnega Zasavja. Na to vpliva še ustanovitev enotne Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za Zasavje, ki naj bi X — med drugim — vzpodbujala tudi nadaljnji razvoj zdravstvene službe na svojem področju. Sicer pa se kažejo napredne pobude, predvsem s strani zdravstvenih delavcev iz vsega Zasavja, da se na tem področju programira v prihodnje • razvoj zdravstvene službe enotno in postavlja tako vsklajene programe pred vse organe z željo, da se potem razpravlja o stanju in problematiki zdravstvene službe ter da se pri vseh novogradnjah zdravstvenih objektov upošteva dogovorjeni enotni razvoj. Kot že omenjeno je -z izgradnjo novega otroškega oddelka Bolnice v Trbovljah, ki je že odraz kompleksnega obravnavanja zdravstvene problematike, zaključena 1. faza predvidenih investicij za izgradnjo središča za zdravstveno dejavnost; treba pa bo uresničiti še drugo fazo predvidenih investicij, v kateri je predvidena preureditev starega poslopja Bolnice v interni oddelpk, v pritličju pa bi bila rentgenski oddelek in laboratorij. Zraven starega poslopja pa je predvidena še novogradnja zgradbe za oddelke za kirurgijo, porodništvo in ginekologijo. Predvidena 'je pa tudi novogradnja zdravstvenega doma. Seveda pa nastaja vprašanje, kako zagotoviti za vse' te predvidene investicije potrebna sredstva, saj bi bilo treba zbrati — po dosedanjih računih — za kar 1 milijardo 100 milijonov din! Skupščina občine Trbovlje je na zadnji seji obširno, tehtno in konkretno razpravljala o problematiki zdravstvene službe. Ker je menila, da naj bi o vseh predlogih za ureditev vprašanj v zvezi z zdravstveno službo razpravljali tudi organi samoupravljanja v zdravstvenih zavodih, je bilo sklenjeno, da naj bi šele na prihodnji seji sprejeli stališča in priporočila za novo organizacijo zdravstvene službe, za prioritetni red investicij na področju zdravstva in o drugih vprašanjih, ki jih pogojuje problematika zdravstvene službe. —vš— STATUTI Obveznosti občine pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov in novi statut občine Zagorje ob Savi Pri izdelavi novih občinskih statutov je izhajati iz dej- gočila večja produktivna ka podrobno razčlenjena ter zročajo socialne probleme stva, da mora struktura in sistematika statutov obravnavati dejavnost. občina prenaša na zdravstveni Samoupravni organi delovnih material, ki zajema ureditev občine kot družbeno-politične Na področju šolstva žago- zavod vrsto nalog, ki zadeva- organizaicij in krajevnih skupnosti. Glede na to, da morajo novi statuti v svojih ta vi j a občina . pogoje za J° vse vrste kurativne zdrav- skupnosti pa morajo prav določilih biti odraz neposredne demokracije kot splošnega osnovno izobraževanje otrok, stvene dejavnosti, zdravstve- tako skrbeti za preprečevat 'i in temeljnega načela našega družbeno-političnega razvoja, ki traja osem let. To obvez- no varstvo žena, otrok in nje vzrokov nastanka social-je neobhodno, da morajo biti v statutih poudarjeni polo- nost mora občina izvrševati mladine, delavcev v* gospo- nih problemov. Delovne orga- -žaj, pravice in interesi občanov. Obravnavajoč občino kot do vseh občanov tudi takrat, darskih organizacijah, pivo nizacije in krajevne skupno-družbeno politično skupnost, se tudi v osnutku statuta če 'nima zadostnih material- pomoč, in patronažno službo, ti so dolžne, da v svojih sta-občine Zagorje ob Savi — z razliko od statutarne klasično njb sredstev za kritje drugih, Občina skrbi, da se vse te tulih primerno obravnavajo/ ■ in formalnopravne obravnave funkcijskih osnov bivših ob- sjcer prav'tako potrebnih” iz- dejavnosti po potrebi izvršu- socialna vprašanja in organi-činskih ljudskih odborov — daje širok prostor obveznostim datkov. jejo, in zagotovi preskrbo z zacijo socialrte službe, občine pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov na po- Osnovne šole se ustanavlja- zdravili. Varstvu otrok in mladine dročju komunalne dejavnosti, šolstva, zdravstvenega in so- jQ gjede na krajevne potrebe, Z ozirom na važnost pre- je v osnutku statuta odreje-cialnega varstva, varstva otrok in mladine, prosvete in kul- nepopolne ali nižje organizi- ventivne službe, ki jo je tre- no samostojno mesto, ker je ture, tehnične vzgoje, zaposlovanja občanov, pravne pomo- rane pa tam jjjgj. n; pogojev ba vršiti intenzivnejše v splo- to poleg socialnega varstva či in drugih služb za neposredno zadovoljevanje vsako- za de]Q popolne šole. šnem merilu, zlasti -pa tudi samostojna kategorija var- dnevnijt potreb občanov. Program razvoja šolstva Pr* gospodarskih organizaci- stva in vzgoje otrok zaposle- -- upošteva predšolske zavpde, Jah v izogib večjih obolenj nih staršev. Osvojeno je na- Komunalni dejavnost, ki na kot oblastveni organ lab- osnovne šole, strokovne šole! ‘n zmanjšanja storilnosti ob- čelo, da so krajevne kupno-zavzema prvo mesto obravna- ko poslužuje, če se ima v vi- strokovno izpopolnjevanje od- čina prevzema obveznost, da sti, delovne in druge organi-vanega poglavja, obsega v du’ ustavno načelo pravice sa- raslih in izobraževanje stro- pospešuje razvoj preventivne zacije ob pomoči staršev no-osnutku obsežno obdelavo, moupravljanja delovnih or- kovnih kadrov; pri čemer je zdravstvene službe ten žago- silci takega varštva v obliki saj mora ista zadovoljevati ganizacij. treba upoštevati enoten si- tovi tudi potrebna sredstva, ustanavljanja vzgojno var- celo- vrsto vsakodnevnih po- Občina zagotavlja komu- stem vzgoje irt šolanja, z ob- Zdravstveni zavodi, ki jih stvenih zavodov pri čemer treb občanov, katerih pravil- nalni dejavnosti sredstva za vezo zagotavljanja sredstev ustanavlja občina, prevzema- sredstva za oskrbo in pre- no in pravočasno reševanje financiranje v svojem prora- za osnovno dejavnost šol in. pogojuje njihov življenjski čunu in komunalnem skladu; skrbi za gradnjo, razširitev standard. Zato novi statut komunalnim organizacijam ter opremo šol in stanovanj nalaga občini skrb za zagoto- pa je za izvajanje investicij- učnega osebja, vitev nemotenega delovanja skega programa omogočeno S štipendiranjem .skrbi ob-komunalnih naprav, in pred- najemanje kreditov. Pri tem čina za šolanje potrebnih vsem kvalitetnih komunal- se [abko tudi združujejo sred- kadrov na srednjih, višjih in nih storitev, poleg tega pa stva delovnih organizacij, visokih šolah, vendar samo v j° izvajanje vseh zdravstve- hrano v teh zavodih prispe-tudi skrb za zadovoljevanje občani lahko prispevajo sred- skladu ,s stvarnimi material- nih nalog na tak način, da vajo praviloma starši, občina osnovnih življenjskih potreb stva v ob[jk[ samoprispev- nimi možnostmi. zadovoljujejo potrebe obča- pa zagotovi potrebna finanč- občanov. kov. Za telesno in duševno de- nov po zdravstvenem var- na sredstva za osebne dohod- Te komunalne storitve' in občani so seveda dolžni fektno deco prevzema občina stvu- Občina glede na vse ke vzgojnega osebja in to v usluge se lahko poverijo korAunalne* naprave skrb- obveznost ustanavljanja po- yečji obseg zdravstvene de- skladu za šolstvo ali pa v komunalnim organizacijam. uporabiiaio in- vzdržujejo sebnih šol oz. oddelkov, prav javnosti ustanovi zdravstve- proračunu. Otroško varstvo Sem spada seveda predvsem ^ nepoJsredno v okolm tako skrbi za poklicno uspo- ni center za svojo občino ali naj se vrši po programu raz- zagotovitev smotrne izgrad- , sabljanje takih otrok z last- Pa v sporazumu z drugimi voj a tega varstva iin vzgoje, nje in ureditev komunalnih J ' nimi sredstvi, v kolikor sami občinami za več občin, od- Tu s pristojnim svetom ob objektov. — Vse komunalno Pri tarifiranju komunalnih starši ne morejo zagotoviti reja temu centru dejavnost činske skupščine sodelujejo delo mora biti vsekakor uslu8- za kar sa občani ra- takega usposabljanja z last- spremljanja in proučevanja organizacije in društva, ki usklajeno s programom raz- zumljivo zelo občutljivi, ve- nimi sredstvi. zdravstvenega stanja in Ki- imajo interes za tako varstvo, voja ter občinskim letnim in lja načelo, da tarife določa Občina pri tako prevžetih gienskih razmer ter koordi- v dinamiki našega družbe- perspektivnim planom. občinska skupščina, vendar obvezah prenaša na vzgojne nacije dela zdravstvenih služb ne„a razvoia ki na vscb Da bi se vsa ta vprašanja mora pri tem upoštevati ziv- zavode in njihove samuprav- v občini, področjih vedno hitrejši razreševalo objektivno in v splo- Ijenjski standard občanov m ne organe nalogo in odgovor- Občina zagotavlja si romaš- mab :e skrb občine za po- šno korist, upoštevajoč spe- njihovo kupno moc ter po- nost za doseganje čim bolj- nim občanom brezplačno spe5evanie kulturno prosvet-cifične potrebe posameznih men posamezrph uslug, za ših učnih uspeh0v, za obve- zdravljenje v breme lastnih ne delavnosti vsekakor tudi; občinskih področij, je žago- skupnost. Občinska skupšči- tkanje občinske skupščine o sredstev s tem, da določi po- cna od njenih važnih nalog tovljeno najširše sodelova- nd pa mora kriti komunal- šolskem delu, skrb za vse- goje za uveljavljanje* take k , ; statula odrcia nje komunalnih organizacij, nim organizacijam v obliki stranskim izpopolnjevanjem pravice zdravstvenega var- $krb za materjaino podporo krajevnih skupnosti, družbe- regresa razliko med določe- vzgojnega osebja in smotrno stva. x organizacij in društev s tako no-političnih organizacij m no in ekonomsko tarifo, če sestavo lastnih statutov v ci- Določbe osnutka statuta za dejavnostjo ter ustanavljanje zlasti tudi občanov na zborih je tarifa uslug določena pod ]ju pravilnega razporejanja področje socialnega Varstva novib objektov kulturno pro- volivcev. ekonomskimi tarifami. sredstev in doseganja čim nalagajo občini odgovornost SVetnega značaja. Pri tem so- V programih investicij in Glede na perečo stanovanj- boljših uspehov. V šolah se za preprečevanje in odstra- deiujejo delovne organizacije njihovem uresničevanju se sko problematiko občina - s morajo organizirati šolske ku- njevanje vzrokov in pojavov, jn kra;evne skupnosti. Ob-postavlja načelo sodelovanja programom , gradnje stano- hinje, ki jih podpira občina ki povzročajo socialne pro- ^jna ^a- bo podpornik kul-občanov z. lastnimi sredstvi vanj zagotavlja občanom sta- s prispevki k stroškom za bleme pri čemer se upošte- turno pr0svetnih manifesta-in delom, ter se. daje pred- novanja, pri čpmcr se upo- osebne izdatke in opremo, vajo socialne potrebe obča- cj: jn v$eb obbk kulturno nost tistim ' investicijam, Jteva način uporabe zemljišč Poudarek se daje tudi orno- nov kot so varstvo družine, prosvejne dejavnosti, kjer je sodelovanje občanov fn komunalne naprave. Za gočanju, da odrasli občani iz- otrok,, nezmožnih občanov, . . , , , večje. Jasno jč, da morajo stanovanjsko gradnjo vklju- popolnjujejo svojo strokovno pomoč starim osebam, zavod- v, V™ -naj 01 ,se , poleg občine pri gotovih ko- e; vsa iastna razpoložljiva in ' družbeno • politično izo- sko varstvo in denarna po- v skladu za pomoč d i ust ve-munalnih investicijah sode- sredstva, sredstva stanovanj- brazbo ter občina v te na- moč socialno ogroženim ob- J1™ organizacijam m arus-lovati s svojimi sredstvi tudi skega sklada, delovnih orga- mene ustanavlja zavode za čanom. Pri izvrševanju teh tvom, delovne organizacije delovne organizacije, pri in- nizacij in občanov. Delovne izobraževanje odraslih in nalog s.e posveča skrb žrtvam pa naj bi v njinovem lastnem vesticijah splošnega pomena oiganizacije morajo seveda podpira vse oblike dopolnil- fašističnega nasilja in borcem interesu prispevale v ta sKiaa pa zagotavlja sredstva pravi- po svojih materialnih sposob- nega izobraževanja. NOB ter njihovim družinam, določen odstotek. Prcdpost loma občina. nostih nrispevati h gradnji V okviru materialnih mož- Te naloge občina izvršuje podpore naj bi se dalo tistim Komunalno delo je zaradi stanovanj zft potrebe članov n osti naj bi občina v prihod- pre^o svojih organov, kra- društvom takega značaja, pru pravilnosti izvajanja podvr- njihovega delov, kolektiva.* nje določila tudi del sredstev jevmh skupnosti in centra katerih je družba udeležena ženo javnemu in družbene- Vsekakor je treba dati v za nabavo učnih pripomoč- za socialno delo, seveda pa z lastnimi sjecistvi. uruzpe- mu nadzorstvu občinske Večji meri poudarka sodelo- kov šoloobveznim otrokom morajo, sodelovati tudi delov- na m individualna iniciativa skupščine ter občanom na vanju delovnih organizacij ter bi še morda občanom ne in druge samoupravne or- naj pri občim najde prven- zborih volivcev, pri čemer se pr; komunalnem načrtova- priporočilo, da se, upošteva- gan izaci je. stvenega odziva, občinska skupščina poobla- nju ;n reševanju stanovanj- joč finančne težave takšne Socialno varstvo pa bi kot telesne vzgoje, športa in šča za zakonite ukrepe..proti skega problema, da bi sc takojšnje uresničitve, odloči- preventivno socialno varstvo pddjba je mnogo občin do-komunalnim organizacijam v v bodoče predvsem nai- jo za namenski prispevek za moralo postati skrb vseh ob- sedaj j/nulo precej slab, da interesu pravilnega- izvajanja večjim gospodarskim pod- nabavo novih učnih pripo- čanov in ga morajo po svojih pe rečemo mačehovski odnos, komunalnih del in zadovolji- jet jem s čimprejšnjo gra- m očkov šoloobveznim otro- močeh in spoobnostih izvrše- pa Sg jc tuj} v zagorski ob-■tev skupnih jjotreb. Vpraša- ditviio stanovanj ustvaril kom. vati tako, da v prvi vrsti sa- juac.10Xaf1Je z arugrnn ku Ravno v tem času teče naj- b, o nujno potrebno ustano- žarne varnosti ter urejanje seženim stanjem škeSvo^de Me bUo načeto mstUuc.jami tako več razprav okrog ustanav- v,t, krajevnih skupnost,, če še dru gih komunalnih objek- še vedno »'»fc biti ® ^Lv„o todi v^raša^ie Ku" a m ™en Y doS' in tudi posredovanju za delo <££ ”, »*%*<*£ *£ tov. Imela naj bi tudi mož- dovoljen. V* so še ^ doma^bT.ahko danjem VOd$tVU Swbode Dva o proizvodnji in še o drugem položljivih sredstev gradi in bre zpose^ih občanov ter nji- jevldh skupnosti Glede usta- Krajevne skupnosti v občini no$t ustanavljanja raznih ko. v navadi •* - klasične odprli sed^je pomanjka" vzdržuje naprave in objekte u ♦ i _ ___u navijanja je več različnih si bodo zelo različne ne samo ____j Fslo ZTvm 1 *»cuanje pomanjxa- hovem strokovnem usnosab- pogledov vendar je pri vseh po velikosti in po obsegu de- “ h 'n drugih organi- dejavnost^ „^»16 hdo nje prep0trebnih prostorov ,, tudP°po obsegi, nth Jp^reb oVbčanovn)e d^UČeva" za kulturno dejavnost, kakor telesno vzgojnega in športnega značaja, podpira zvezo za telesno vzgojo, počitniške hovem strokovnem usposabljanju in prekvalifikaciji. V pestrosti in raznolikosti skupno izhodišče to, da naj la, ampak bi krajevna skupnost zaje- nalog. skupnosti in turistična druš- raznih oblik zadovoljevanja ma]a naselje ali več naselij. Večina ie mišlienia da ne |.,t,lY'r,r,PI i, -i.in/1______ skunnih notreb mora imeti .. v________ .1 ___: večina je mišljenja, da ne lastnino, arS 5 j$l nje za ~'~nV0 o,m tuai za dejavnost nekaterih Dalje, upravljanje z družbeno za njeg^^r«evanje. družbenih organizacij. Na i, .rcdste" ,kl«da » p» . k.ierih » imre.i občanov „mtoi zklr romc« oTnoC; 2*5*5 •»*,£* ^SkUo Ib™ £«S]? M vo je, da bo taka pomoč tem nutek predvideva službo šanje- ali naj ge območje volilcev instrument politične- za mladoletnike in druge ose- sodelovanje z drugimi kul- v nje. V dose- I so izvršili le nekatere manj-.. .. še kadrovske spremembe, za nje prepotrebnih prostorov novega predsednika pa izvo-“ . jili Gvida Urlepa. iam in društvom Razumiii- moč občanom, za katero os- kra, ™ ' tav,ia tudi vm-a nw, • je to varstvo potrenno, po- jam m društvom. Kazumljt nredvideva službo * ■ ? t j tud' vp!a Obstoja mnenje, da je zbor tem predlaganje skrbnikov z&s&sksz z Ff ss s.*« tsss srirflfs 535 oVniFct” i“£. «42 * e« ’ m.emm°H.,da bi ^adi določi ' občinska skupščina, puščena občanomP 'samim skupščina zagotoviti tudi sss zzssrss 'ssstzšsisi a t rr hTts srcd,i,,a,' tudi izven rednega šolskega pripombami in predlogi v ob- skupščine. Drugi pa menijo, naše občine zaradi konfieu čenl samouprave zajam dela v obliki raznih tehnič- liki časopisnih člankov za- da naj bi o ustanovitvi knv racije terena to pa že Razumljivo je, da bodo krasta- jevne skupnosti dolžne za raZJ5[J? 0 OSNUTKU STATU-TASte A RJAVEGA PREMOGA TRS,rt^ Hrastnik bodo ZAl^l|U 15. DECEMBRA -ffbC, — Na Rudniku rjavega pre- moga **rastnik Imajo izdelan osnutek StatU ulf1 te#°rean*zac'ie “ blizu dva meseca. ® osnaHi #t|,L ‘-dnov razpravljajo člani kolekti-va: s itfa, P* je bil predložen v proučitev 0‘>^‘n Trbovlje In Hrastnik. u‘ku delovne organizacije poteka-*° 1,0 *n P° vs*b družbeno — političnih org Utelt statuta je obširen, zato po- IvkaJ0,^ Po posameznih poglavjih. da bodo razprave zaključene predv . ^ 15. decembra; potem pa bodo OSr tnri #ShLVnl or8ani vskladill osnutek s pred-*age>k» |d> spremembami in dopolnltva-ml" « edCiL? osnutek bo potepi kot predlog statuta^^^lcolektivu v potrditev, ln sicer na referen ^^»kujejo, da bo statut delovne or-«At / rlavc8a premoga Trbovlje — st o aprila prihodnjega leta. Hrasti Športna tekmovanja v počastitev 29. novembra (n) TRBOVLJE — Občin- jgj ska zveza za telesno vzgojo Trbovlje je v počastitev dne-va Republike organizirala 26. {g in 27. nov. občinsko moštveno m tekmovanje v kegljanju in ša- |j= hu. V kegljanju je nastopilo 8 moštev, ki so se pomerila v gg borbenih partijah. Zmagalo §g| je moštvo Rudnika Trbovlje pšj z 255 podrtimi keglji; sledijo Ig pa Elektro, Termoelektrarna, §gf ELIT, Mehanika in ESS. V šahu je nastopilo devet f= ekip. Prvo mesto si je pribo-rila ekipa STT z 22 točkami, sledijo ji pa moštva obrata Trbovlje, TSŠ, obrata Hrast- §§ nik. Termoelektrarne, osnov- ne šole Ivan Cankar, prosvet- ss nih delavcev. Cementarne iri = Mehanike. Prve tri ekipe v kegljanju jjjg in šahu so bile nagrajene z diplomami. Ko se je pred dnevi mudil naš novinar v Radečah, je obiskal tudi Jožeta Kožarja, elektro-mojstra v Cementarni Zidani most in Ivanko Pla-zar, delavko v »Peti«, Na vprašanja sta tak* le Odgovarjala: Problemi? Jože Kožar: »Predvsem velika iztrošenost strojev, ki ovira doseganje planskih nalog. Za rekonstrukcijo bi potrebovali okrog 150 milijonov din, vendar potrebnih sred- mmm < - # ■ i? ; 'M Jože KOŽAR štev zaenkrat ne moremo dobiti. Povpraševanje po cementu pa je v seda- njem obdobju izredho, tako da še zdaleč ne moremo zadostit; vsem potrebam.« Ivanka Plazar: »Naša »Peta« se v zadnjih letih usmerja v izdelavo lesne galanterije; lesene pete pa delamo predvsem za trži-ško tovarno »Peko«. Osnovni problem so zastareli stroji, ki onemogočajo večjo proizvodnjo.« Kako ste zadovoljni z delovnim mestom? Jože Kožar: »Brez dvoma sem zadovoljen, čeprav je dela mnogo, ker so tudi elektro naprave zastarele in terjajo stalno popravilo. Edina rešitev je rekonstrukcija in proizvodnja belega cementa.« Ivanka Plazar: »Opravljam delo lesostrugarke in sem z delovnim mestom zadovoljna.« Družbeno-politična aktivnost? Jože Kožar: »Sem predsednik obratnega delavskega sveta, kjer se sre-čujemo z vsemi problemi delovne organizacije. Zraven tega sem član vodstva KO SZDL Vrhovo, kjer zraven ostalega predvsem razvijamo kulturno-prosvetno dejavnost.« Ivanka Plazar: »Sem članica vodstva KO SZDL v Hotemežu in članica delavskega sveta.« Kako koristite prosti čas? Ivanka Plazar: »Dela je je sicer doma vedno do- Ivanka PLAZAR volj. Rada pa obiščem prireditve radeških gledališčnikov, ob nedeljah pa grem v kino.« In vaše želje? Jože Kožar: »Več pišite o problematiki naše delovne organizacije. Preko »Zasavskega tednika« pa čestitam vsem bralcem za 29. november*. Ivanka Plazar: »Potem, ko se bom poročila, bi rada čimprej dobila stanovanje, vendar ne vem, če mi bo to uspelo.« HHilSiESlpii tudi od delovnih organizacij, nost, tako važnih občinskih šljenja, da na posameznih Temeljno ustavno načelo obvez in pravic. Dr. M.V. območjih v občini niti ne bi Kmalu javne razprave Posvetovanje o zi^em turizmu v Zasavju Pred dnevi so se zbrali na Posvet°V* p^^vljah predstavniki občinskih skupščin, gostil15 ln tu- ..................„„«ktii > Pionirji z MHnš Načrtnejše kadrovanje ■■ MMI I lIVNUNIIliV (Nadaljevanje z 2. strani) del gradiva iz osnutka, ki bo je bil izdelan lani in dan v v občini, sodelovanje občine služil za razprave na »Tribu- razpravo. Komisija za izdela-z drugimi družbeno — poli- nah Zagorjanov«, ki jih bo vo novega statuta je potem ličnimi skupnostmi, družbene organizirala komisija skupaj nadaljevala delo in pripravi-službe itd. Po razpravah na z ObO SZDL, in sicer po po- la nov osnutek, o katerem že sejah komisije in podkomisij sameznih področjih, in ki bo- razpravljajo, in sicer po po-bodo organizirali v Hrastni- do zaključene v januarju, sameznih poglavjih. Na seji ku o osnutku novega statuta Nato bo delovna skupina ob- v decembru bo komisija po-občine Hrastnik širše tribune delala zbrani material in do- ročala Skupščini Litija o do-v okviru občinske organizaci- polnila osnutek novega sta- sedanjem delu, obrazložila je SZDL, ki jih bodo predvi- tuta, o katerem bi v febru- osnovne elemente statuta; ob doma končali do 14. XII. V arju razpravljali na seji koncu meseca decembra ali v času od 41. do 21. decembra Skupščine občine in ObO začetku januarja pa bo skli-bodo občani razpravljali o SZDL nato pa bi bil daa os- can splošni družbeno — po-osnutku novega statuta ob- nutek statuta v javno razpra- litčni zbor občine, ki bo raz-čine na zborih volivcev; os- vo. Ker je izredno važno po- previjal o novem osnutku nutek statuta pa bo objavljen glavje o medobčinskem so- statuta in odprl tudi javno . v »Glasu komune Hrastnik«, delovanju oziroma razmerju razpravo o novem osnutku jevnih skupnosti kaže poki izide 12. decembra. občine do drugih političnote- statuta. 2e dosedanja razpra- drobnejc nakazati naloge, ki m^zasdkf P<>dkUm Z VSC* rrea anevl 80 se ZDran na pv”"' g* IN#, -** w**" ,,vp,"',,,,v Na zadnji seji Občinske skupščine Hrastnik so razprav- letošnjem letu odvijalo še vse janja temeljiti na dobro izde- 7 - - ■' q ... predstavniki občinskih skupščin, 8°*tln -ul, * fž G 1 MLINSE _ v ne Uali tudl ° poročilu o delu Zavoda za zaposlovanje delavcev preveč stihijsko. Zavod je lanih profilih in perspektiv- "no’'zv" *“***‘-de,i°’2* "oveob"’ * bl,° s 3. področje Mlinš z vsemi * predsednikom Ljubljanske turist ^ t,. na Mlinšah izredno živahno, problematiki zaposlovanja In poklicnemu usmerjanju v ki so bile sposobne le za laž- vah. Pri poklicnem usmerja- zasolk'- natom razpravljali o problematiki zim** F1*- v dvorani prosvetnega" dru- skladu z vlogo, Id so jo dobili tl zavodi. ja fizična dela. Večino le-teh nju mladine v poklice je zavod 4. področje Izlak z vsemi . h Dren<*V *moelii štva so pionirii pripravljali Je 8 pomočjo zavoda uspelo, izdelal obsežen program dela, zaselki, Pregledali so razpoložljive njah ppre<)5t>* LjubifJ , . P P P ,k V minulem letu je svet tem posvetovanju so se za- da so se zaposlili. Zavod je ki je zajemal razna strokov- 5 področje Cemšenikk z prenočnipske zmogljivosti, vps turistii|g V k pouda ODsežen Pr°Bram na čast zv. zavoda razpravljal o progra- vzeli, naj bi vse večje delovne v ta namen sodeloval kot na predavanja za mladino in vsemi zaselki planinske in smučarske objek- da so r? hotela v" novembru — dnevu republi- miranju kadrov ter planskem organizacije takoj pristopile soinvestitor pri razširjanju starše, filme o poklicnem A nnJrn?;. ilv in te nroučili vnrašanie vskla- Trbovljah -M^rukcii* ke- Pionirji so bili deležni zaposlovanju in poklicnem k izdelavi perspektivnih pla- obrtnega podjetja »Sijaj« s usmerjanju, prirejanje po- 6. področje Itok ui Kisovca t& proučil, vprašanje vskla Trbov ja ^ tokc Mlinšanov in oko- usmerjanju. V .a namen je nov potreb po kadrih, vendar pogojem, da zaposlijo 20 učnih ekskurzij, slikovno raz- z vsemi zaselki. jevanja dela prirediteljev •“ediJ^ Priznanja Mimsanov m oko- M skljcan pred8tavni. do realizacije tega ni prišlo, žensk in 12 invalidnih oseb. stavo in drugo. 7. področje Toplic, Zagorje raznih zimsko — športnih ^rggadjku Slaščičarni Kozina* pridrvelo motorno kolo, črni NSU. Voznik je vozil s hitrostjo okrog 60 do 70 kilometrov na uro. Res da je malce zavrl motorno kolo, midva z znanko pa sva odskočila, vendar je potem s skoraj nezmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo. Zanima me, kaj bi bilo, če bi šla po cesti nulo hitreje, da sc ne bi bilo mogoče umakniti motornemu kolesu, ali pa da bi bila v tistem trenutku in na istem mestu mati z majhnim otrokom ali pa z otroškim vozičkom. Črni NSU hi bil po vsej verjetnosti za med staro šaro, drugo pa. .. V naglici nisem utegnil pogledati številko N SIN ja, sicer bi jo v tem pismu zagotovo napisal. Franc H., T r bo vi je ORČUTNE RA7.UKF V ODKUPNIH CENAH Tovariš urednik! Letos je bilo toliko gob, kot že dolgo ne. Zaradi tega je sin večkrat odšel v gozd, da bi nabral la sadež, ga posušil in potem prodal. Uspelo mu je, da je nabral toliko gob, da jih je bilo. ko jih je posušil, 1 kilogram. Prodal jih je v r.adr trgovini kmetijske zadruge v Čemšeniku in dobil zanje le 1450 din. Pravili pa so, da so jih v trgovini na Izlakah plačevali po 3000 din in je bil fant zaradi tega razočaran. C e je res, da so odkupovali golte po dveh občutno različnih epnah, se nii vsiljuje vprašanje, zakaj taka razlika pri isti kmetijski zadrugi. S. A., Zaloka ŠE ENKRAT: »SPET ZAGORSKI SPREVODNIKI* Tovariš urednik! Želim pojasniti dogodek, objavljen v pismu »Spel zagorski sprevodniki* v 46. številki Zasavskega tednika. 25. oktubrj srn bil razporejen za službo na avtobusni progi Trbovlje—Bled z odhodom ob 6. uri iz Tr-bovilj. Potnikov je bilo precej. Na avtobusni postaji pri K7. na Izlakah i izstopil zadaj, oh odhodu asjinbua pa sem vstopil spredaj. Na lem postajališču so vstopili trije■ potniki, od teh eden zadaj, dva pa spredaj. Od teh sem takoj pobral voznino, potem pa sem šel po avtobusu, da bi poiskal potnika, ki je vstopil zadaj. Na postaji Orehovica sem izstopil, ker so čakali potniki. Ko sem tudi od teh pobral voznino, sem šel spet iskat potnika. Opazil sem, da eden od fsotnikov spi. Dvakrat sem mu rekel: »P rosim za vozni listek*. Ker ni odgovoril, sem ga stresel za koleno in ga tretjič zaprosil za vozni listek. Nervozno je pogledal, potniki pa so se zasmejali. Rekel sem mu. da se nalašč dela kot da spi, samo da mu ne bi b'i-’ ' Vsi lo treba plačati voznine. Povedal sem mu še, da poznam t ike »trike* in da g.r bom v primeru, če sc kaj takega■ dogodi, izločil iz vožnje. Ivan Hudomalj, sprevodnik pri SAP Zagorje POKVARJENA JAJČKA Tovariš urednik! Vsekakor je sedanji, ie-sensko-zimski čas najtežji za nas gospodinje. Skrbeti je treba za to in ono. Nai-več skrbi pa imamo pri nakupovanju vsakdanjih dobrin za kuhanje. Tu mislim tudi na jajčka. Vsaka gospodinja gleda in skrbi, da si zagotovi stalen vir za nakup svežih jajčk. Ti isiri so pa v glavnem branjevke iz. sosedn e Savitijske doline, ki se z glase na domu ali pa na trgu dvakrat ali pa trikrat na teden. Gospodinje kaj kmalu pokupimo vsa sveži jajčka, veliko jih pa ostane praznih ruk. Tem pa ne preostane nii drugega, kot Ja se zatečejo v trgovino, in če imajo srečo, tudi dobijo sveža jajčka. Največkrat je pa tako, da so ta »sveža* jajčka sveža le po do- lmenu. Meni se je pred brinu tremi tedni1 zgodilo, da sem kupila v poslovalnici »Vitaminke* v Zgornjih Trbovljah na trgu F. Fakina tri jajčka za večerjo otrokom. Mislim, da lahko razumete moje ogorčenje in jezo, ko sem razbila prvo jajce in je zasmrdelo po kuhinji! Mimo tega, da je jajčka zelo težko dobiti in da so draga, me je razjezilo tudi to, da sem ku pila oziroma dolžila med dvema dobrima tudi eno pokvarjeno. Totlaito se ni pripetilo samo meni, tem več tudi številnim drugim gospodinjam. Upam, da bi lahko upra- va trboveljskega podjetja ■Vitamlnka* kupila pre- sem proste naprave za vsako poslovalnico ln da bi prodajalke vpričo kupca ugotovile ali so jajčka užitna trli pa pokvariena. R. K., Trbvolje 3 • Zasavski tednik • Sl. SO e 5. 12. 19*1 • ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET Slovenska liga Nepričakovana točka Nova Gorica : Rudar 1:1 (0:0) (ek) N. GORICA — Kot številni gledalci zapustili igri- vedno, kadar sta se srečala v fče *n to je pravzaprav naj-, , . „ .. . . boljši komentar za minule borbi za točke N. Gorica m dogodke na športnem jgrišču Rudar, so tudi tokrat številni v N.', Gorici, gledalci napolnili igrišče N. Prav tako, kot je bila raz-Gorice, pričakujoč lepo in trgana, nepovezana in neza-zanimivo ter borbeno igro nkniva igra v prvem delu sre- na obeh straneh. Toda, žoga *a?jaV>jel.,”Ia.tud| VT drutgem ... delu. Razlika je bila le v tem, je okrogla m presenečenje je da so gostje vnesli v igro mahalo tu! Namesto zanimive in lo več poleta in si skulali borbene igre, so gledalci vi- zagotoviti obe točki. Malo- deli le nezanimivo in raztrga- ?te(vilni «le<¥ci ^ morali ča-. . kati na prvi zadetek vse do no igro z obeh strani. 80. minute, ko je končno le Sodnik Bertok iz Kopra je uspelo Knausu premagati pripeljal igri«, enajstorici. Več živahnosti na igrišče, N. Gorica: Lukman, Anič, jjredvsem v vrste Rudarja. Terpin, ^Tirlakovič, Markič, In ko je že vse kazalo, da Leban, Kuzmin (Ristič); 1)0(10 g°stj,e. odnesli dve dra- v .v . ir v.v D - .j . ., gocem točki iz vročega tere» Križaj, Ursic, Rescic, Pejovic, na v N Gorici- je levi bra- Rudar: Bantan, Lamovšek, nilec N. Gorice v 85. minuti Lukančič, Pristov, Sori, Brez- izenačil. Nekaj naporov go- nikar. Mak, Hribar, Knaus, ?tov- da b| povečali vodstvo ... ... ., je ostalo brezuspešno. Žibret, Halilagic. J VT , . A. . . Nekaj vrstic pa vsekakor Strelca: N. Gorico Amč zasiu^i tudi sodnik Bertok f 85. minuti, za Rudar Knaus ^ Kopra k; bi bi, lahko kri. i 80 minuti. vec za neljube športne izpade Ce je začetek srečanja ka- tekmi. s1 svojimi povsem tal, da bodo domačim po- .... .. . ... skušali, kot vedno doslej, nerazumljivimi in neobjek-odvzeti Trboveljčanom obe tivnimi odločitvami je precej Predalo objektov za telesno vzgojo Na področju Zasavja deluje sedem telesno vzgojnih društev Partizan, v katerih je včlanjeno precejšnje število občanov. .Med člani društev v Litiji, Šmartnem, Zagorju ob Savi, Izlakah, Trbovljah, Hrastniku in Dolu je opaziti največ mljdine. Dejavnost TVD Partizan je pa ponekod slabša, ponekod boljša. Nekje so tu vzroki objektivne, ponekod pa tudi subjektivne težave, na katere nalete vodstva TVD Partizan pri svojem delu. V naslednjih številkah, na športni strani, bomo skušali prikazati dej a v-, nost posameznih partizanskih društev, njihove dosežke in probleme, s katerimi se ubadajo posamezna društva v Zasavju. V tej številki, oziroma v naslednjem sestavku, bomo spregovorili o dejavnosti TVD Partizan Litija. Dejavnost TVD Partizana Litija V vrstah TVD Pattizan Litija je sedaj vsega 174 članov. Od tega je 122 aktivnih članov v naslednjih dejavnostih: osnovni telesni vzgoji in gimnastiki, košarki, namiznem tenisu in atletiki. V letošnjem letu je odbor TVD Partizan Litija posvetil največ pozornosti tehnični in strokovni usposobitvi jbd-niškega kadra1 ter materialni osnovi za razvoj telesne vzgoje in športa. V tem jetu je društvo nudilo precejšnjo pomoč sekciji za košarko, ki je dosegala lepe rezultate na tekmovanjih. Enaka skrb je bila pa posvečena tudi osnovni telesni vzgoji. Doslej je bilo največ problematike na področju atletike. Ker ta sekcija", skozi vse leto ni aktivno delala v so se nekateri njeni dlani vključil; v sosednja atletska društva oziroma sekcije. Nedavno tega je bil posvet z aktivom športnikov - atletov. Na tem posvetovanju je bil imenovan tudi iniciativen odbor z nalogo: ustanovitev in poživitev dela atletske sekcije. Res je, da za enkrat še niso vidni sadovi dela — dan; bodo po- -goji za ustanovitev in dejavnost atletske sekcije. .Veliko bolj Kritično stanje je na področju telesne vzgoje v osnovnih šolah, kjer v letošnjem šolskem. letu sploh ni* strokovnih učiteljev za telesno vzgojo. Zaradi tega se izvaja v Šmartnem pr; Litiji minimalen program telesne vzgoje, v osnovni šoli v Litiji pa je ta predmet opuščen, tako da trenutno vodi in izvaja to nalogo TVD Partizan. Jasno in nujno je, da je po- trebno posvetiti tej nalogi v šolah vso pozornost, ker je telesna vzgoja enakovreden predmet vsem ostalim učnim predmetom. Kajti to je pot do zdravega naraščaja! Problem za sebe so pa v litijski ' občini telesno-vzgojni objekti. Telovadnici sta samo dve, in sicer v Šmartnem in Litiji. Mimo tega je' bil zgrajen športni prostor pri šoli v Litiji, v gradnji je pa tudi športni prostor pri novi šoli v Šmartnem. Vseh ostalih 16 šol pa se poslužuje naravni^ pogojev za razvijanje telesne vzgoje na prostem, ker drugih možnosti ni! In še nekaj vrstic o načinu financiranja dejavnosti TVD Partizan Litija. Že nekaj let teče financiranje teleSno vzgojne dejavnosti preko posebnega sklada za družbeno dejavnost. V ta sklad prispevajo določena sredstva delovni kolektivi, tako da je zagotovljeno delovanje društva. Iz vsega tega je razvidno, da so kljub precejšnji problematiki dosežki TVD Partizan Litija zadovoljivi in da je pričakovati, da se bo v društvo vključevalo vedno več ljudi in da bo tako društvo izpolnjevalo in uresničevalo svojo osnovno nalogo. Nogometni publiki kjer se je eden ponesrečil in da sta zamudila vlak. Oba I JI sta bila preoblečena in sta „ v Trbovlje prispela gotovo Vodstvo NK »Rudar« Tr- je bila lažje narave; Knavs ob 15. uri. Ce bi imela nam-bovlje je za tekmo z Novo m Lamovšek pa sta bila s re£ V0]j0 potovati v N. Gori-očki, so že naslednje minute razburil gledalce in tudi igral- Gorico določalo 15 nogomp- poškodbami starejšega izvo- co b, ]abko obvestila ostale. Mladinci: N. Gorica : Rudar 1:2 (0:0) Danes, ob 17.30 tašev, med njimi tudi dva ra pripravljena igrati, koli- da ju počakajo. V domu »Ru- ”r,m p™,. »Kladiva,- ‘odhSVS.SSM. W ItfhSgglt£%& lidejvalohpadecVC^aSvesnPrpdri 15°‘f uri “oblsto j^ bilo - z .avtomobilom^ dokler ne bi igralcih in je zato že v torek razen Bentana, ki L je pri- pomenilo T°vožn jo^ do pričelo s pripravami posa- družil v Zagorju — zbrano le Ajdovščine. Ko so jima po- bi lahko Radijski spored pokazale, da je to glavni cilj ce_ iudi gos"tov. Kljub temu igra, ki sta jo prikazali obe enajsterici ni in ni mogla navdušiti ljubiteljev nogometa. Nepovezane in nenevarne akcije napadalcev Gorice in Rudarja, ______ ki sd pravzaprav niti niso Šahovski klub »Rudar« ob- meznikov za nastop v N. Go- 11 igralcev, ker iz neznanih vedali"da bi lahko potovala znali ustvariti ugodnih pri- vej^ vse jahiste, da bo da- rici; Na tekmi proti »Kladi- vzrokov ni bilo Bosliča, naslednji dan ob 4,30 z vla- ložnosti za dosego gola, so . 17 30 nagradni brzo- 16 9'* težje poškodovan Pajerja in Irta. Ob 16,30 sta kom do Ljubljape in nato z pokazale, da gledalci nimajo - Potokar ln.na. r>l