ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 • 319—333 319 ,'<••' • ' P e t e r S t i h t vJ . • . '; NOVI POSKUSI REŠEVANJA PROBLEMATIKE HRVATOV .- '..-•• r î V KARANTANIJI .. . i i Referat na simpoziju Etnogeneza Hrvatov v zgodnjem srednjem veku'(Zagreb 17., 18. 1. 1989). . '' - - ' - ,- Problematiko karantanskih Hrvatov, h kateri se.zgodovinopisje znova in znova1 vrača že več kot'150 let, markira glede virov navidez v sebi kontradik­ torno dejstvo. Od'vseh sledov hrvaškega imena.na širokem prostoru od Zakar- patja, preko,Alp in^Dinaridov.do Grčije1 je prav prostor.nekdanje-Karantanije na današnjem Koroškem in zgornjem Štajerskem najbogatejši s temi imeni.2 Tej kvantiteti podatkov pa daje za starokarantanski prostor posebno kvaliteto še omemba posebnega hrvaškega, okraja (pagus Crouuati), v štirih listinah iz druge polovice 10. stoletja3 in omemba-hrvaške desetine (decima ad Chrowat) v zgornji dolini Mure y drugi.pqloyici.il. stoletja.4 Ob tem, glede na ostala pod­ ročja relativno bogatem, gradivu se je zgodovinopisje nadejalo uspešni rešitvi hrvaškega vprašanja v Karantaniji. Toda, kot dokazuje neprestano vračanje historiografije na to problematiko, je tudi tega relativno bogatega gradiva pre­ malo zaj konkretnejše ugotovitve mesta in vloge teh Hrvatov v karantanski skupnosti in za kolikor toliko enotno mišljenje zgodovinarjev glede tega vpra­ šanja. • - • ... ". • - . „ii • « V jedru, diskusije starejšega zgodovinopisja, je .ležalo predvsem vprašanje lokalizacije pagusa Crouuati. Tako je že A. Muchar,5 ki stoji na začetku reše­ vanja vprašanja karantanskih Hrvatov v historiografiji, v prvi polovici 19. sto­ letja,napačno lokahziral- pagus Crouuati na zgornjo Muro. med Knittelfeldom in Leobnom.'To razlago sta nato prevzela'tudi P. J. Safarik in F. Rački,6 a že 1868 je M. Felicetti v posebni razpravi7 zavrnil Mucharjevo lokalizacijo in pa­ gus Crouuati pravilno postavil zahodno od St. Vida (Št. Veit) v porečje Gline i i 1 Mimo hrvaških toponimov z nekdanjegaun današnjega slovenskega ozemlja (glej nasled­ njo op.) se je ime Hrvat ohranilo v nekaterih krajih ob Saali (Chruuati pri Halleu 901; Churbate oziroma Grawat v 11. stoletju ob Saali; Korbetha pri Weissenfelsu). na Moravskem (Charvatv pri Olomoucu), Slovaškem (Chorvaty in Chorvatice pri Varadu). v Spodnji Avstriji (Grosskrut, 1055 kot Crvbeten), v Makedoniji (Hrvati pri Bitoli) in Grčiji (Harvati, Harvation v Atiki, Bar­ vati pri Mikenah in Harvata na Kreti). Glej npr. L. NIEDERLE. Slovanske Starozitnosti II, РЛ- vod a pocätky Slovanu Jižnich 1 (1906), 2 (1910;, 244—280, 385—390; B. GRAFENAUER, Hrvati (ime). Enciklopedija Jugoslavije IV, 1960, 37; H. L O W M I A N S K I , Poczatki Polski II, Warszawa 1964, 182— 200; O. KRONSTEINER,- Gab es unter c'en Alvenslawen eine kroatische ethnische Gruppe ' . W i e ­ ner Slavistisches Jahrbuch 24, 1978 (ponatis V österreichische Namenforschung 6, 1978), 137 sl. 2 Od približno 20 hrvaških toponimov, ki se nanašajo na zgodnjesrednjeveski cas in ki jih je v evropskem okviru naštel O. KRONSTEINER, O. c , 137 sl., jih 10 odpade na nekdanji in da­ našnji - slovenski prostor. Pri tem je upošteval, kot pravi, le gotove primere, saj niso vsa iz Kraut — ali Krotten — sestavljena krajevna imena v zvezi s Hrvati. Prav tako m upošteval se­ kundarnih imen kot npr. Kraubathgraben, ki spada h krajevnemu imenu Kraubath (op. i), v tem smislu je B. GRAFENAUER, Hrvati .u-Karantaniji. Historijski zbornik XI—XII, 1958—1959. 214. za ta prostor naštel kar 18 hrvaških toponimov: na Koroškem 7 (Kronsteiner 4), na Štajer­ skem) (Karantanska in Podravska krajina z grofijami na zg. Muri) 10 (K. 5) in na Kranjskem (Kranjska in Savinjska krajina) 1 (K. 1). Kateri so ti kraji in kje ležijo glej zemljevid »Hrva­ ška« krajevna imena B. GRAFENAUERJA v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog H. Družbena, razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, 288. *, 3 A. JAKSCH, Monumenta historica ducatus Carinthiae, Klagenfurt 1904, st. 115, 125, 149; F. KOS. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana 1906, 1.954 (st. 401), 1.961 (št. 407), 1.979 (št. 466),.1.993 (št. 513). ' .. 4 J. ZAHN, Urfcundenbucfi des Herzogthums Steiermark I, Graz 1875, st. 77. . . , . * . s A. MUCHAR. Versuch einer Geschichte der slaw. Völker an der Donau, Steiermarkische Zeitschrift VI—X, 1825—1830 (citat po B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 207) ;_ ISTI, Ge­ schichte des Herzogthums Steiermark II, 1845, 64—72. Na tem mestu ni podan natančen pregled historiografije glede Hrvatov v Karantaniji, saj je za čas do leta 1959 to opravil ze B. GRAFEN­ AUER, Hrvati v Karantaniji, 207 si.; historiografija je obravnavana le v toliko, kolikor je v tem primeru potrebno. _ _ . „ _ , , . . . . 0 P. J.'ŠAFARIK, Slowanské starozitnosti, Praha 1837, 707 sl.; F. RAČKI, Odlomci iz držav­ nog prava hrvatskoga za narodne dynastie, 1861, 9. .. ' M. FELICETTI v. LIEBENFELS, über die Lage des tpagus Chrouuatu, Beitrage zur Kun­ de der steiermärkischen Geschichtsquellen 5, 1868. 96—104. 320 P. STIH : PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI na Koroškem. Vendar s tem diskusija okrog lege tega hrvaškega okraja ni bila končana. Iz različnih vzrokov so namreč nekateri zgodovinarji ta relativno maj­ hen okraj raztegovali v strogi center Karantanije — na Gosposvetsko polje. Tako je npr. V. Klaić ob napačnem razumevanju Felicettija menil, da je ležal pagus Crouuati »upravo na Gosposvetskom polju i u njegovoj okolici, dakle na onom rimskom starinom posvećenom tlu, gdje su stolovali prvi slavenski kne­ zovi Karantanije«.8 Podobno je razširil »den alten Gau Crovati« na področje Krnskega gradu in Gosposvetskega polja tudi P. Puntschart.9 Isto mnenje pa je zastopal tudi F. Šišić10 in seveda L. Hauptmann, od katerega je Sišić povzemal. Kot glede marsikatere poteze starejše slovenske zgodovine je bilo tudi glede vprašanja Hrvatov v Karantaniji prelomnega pomena delo Ljudmila Haupt- manna. Ta lucidni zgodovinar je v skoraj štirih desetletjih, v celi vrsti razprav, ki so nastajale med leti 1915 in 1954,ll ne samo poiskal in odkril nove sledove Hrvatov med Slovenci in s tem razširil tozadevno' dokumentacijo, ampak je predvsem tem Hrvatom V Karantaniji dal novo vsebino in vlogo. Postavil je tki.-hrvaško teorijo, katere bistvo"je,"da so se po prenehanju obrske oblasti nad alpskimi Slovani uveljavili v Karantaniji Hrvati — kosezi kot plemstvo nad Slovani — hlapci.'Čeprav sé to njegovo'mnenje ni uveljavilo in ga je znan­ stvena kritika zavrnila, je vendarle pomenilo začetek kvalitativno novega raz­ iskovanja problematike Hrvatov v Karantaniji. S to: svojo teorijo in reakcijo kritike nanjo je Hauptmann opredelil smer, v katero se je reševalo to vpra­ šanje vse do konca petdesetih let našega stoletja. Ob J. Malovih nesrečnih po­ skusih^2 in po A. Jakschevem13 zavračanju nekaterih^Hauptmannovih točk je leta 1932 M. Kos14 pokazal na trhlost Hauptmannóve teorije v dveh bistvenih delih: pagus Crouuati = breška grofija (po obsegu) in Hrvat = kosez. Končno se je v več svojih tekstih dotaknil vprašanja karantanskih Hrvatov in zavračal Hauptmannovo teorijo tudi Bogo Grafenauer.15 V tem okviru je posebne važ­ nosti njegova razprava Hrvati u Karantaniji,16 v kateri je najprej natančno in kritično pregledal razvoj in stanje te problematike v historiografiji, in nato v vseh glavnih točkah zavrnil Hauptmannovo mnenje. Njegovo razpravljanje je pokazalo, da vemo — kljub vsem naporom historiografije — o Hrvatih v Ka­ rantaniji zelo malo gotovega in trdnega; celotno stanje »hrvaške« problematike a V. KLAIĆ, Hrvati i Hrvatska, Ime Hrvat u povijesti slavenskih naroda, Z a g r e b 1930 (II. izd.). 16 si.; g lede n a p a č n e g a r a z u m e v a n j a Fel icet t i ja glej B. G R A F E N A U E R . Hrvati u Karanta­ niji, 208. ' . !l P. P U N T S C H A R T . Herzogseinsetzungen und Huldigung in Kärnten, Leipzig 1899, 177 sl. "' F. š i š i ć . Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, Z a g r e b 1925, 299. 11 L. H A U P T M A N N , Politische Umwälzungen unter den Slowenen vom Ende des sechsten Jahrhunderts bis zur Mitte des neunten, Mi t te i lungen des I n s t i t u t e s für ö s t e r r e i c h i s c h e G e ­ schichts forschung 36, 1915, 256—266; ISTI, Staroslavenska družba in njeni stanovi, č a s o p i s za slo­ venski jezik, knj iževnost in zgodovino 1, 1918, 79—99; ISTI, Staroslovanska in staroslovenska »svo­ boda?, č a s 17, 1923, 26—29 (paginaci ja po s e p a r a t u ) ; ISTI, P r i h o d Hrvatov, Bul ićev zbornik, 1924, 515—545: ISTI, Dolazak Hrvata, Z b o r n i k kra l ja Tomis lava, J A Z U 1925, 86—127 (hrvašk i p r e v o d p r e d h o d n e r a z p r a v e ) : ISTI, Karantanska Hrvatska, p r a v t a m , 297—317; ISTI, Die Herkunft der Kärntner Edlinge, V ier te l jahrschr i f t für Sozial- u n d Wir t schaf t sgeschichte 21, 1928, 245—279; ISTI, Hufengrössen im bayerischen Stammes- und Kolonialgebiet, p r a v t a m , 386—413; ISTI, Kroaten, Goten und Sarmaten, G e r m a n o s l a v i c a 3, 1935, 95—127, 315—353; ISTI, Seobe Hrvata i Srba, J u g o - slovenski istori jski časopis 3, 1937, 30—61; ISTI, Staroslovenska družba in obred na knežjem kam­ nu, SAZU, de la r a z r e d a za zgodovinske in d r u ž b e n e v e d e 10/2, 1954, 75—127. 1 2 J . M A L , Nova pota slove-nske historiografije ?, č a s 17, 1923, 185 si.; ISTI, Epilog k staro- slovenski svobodi, č a s 17, 1923; ISTI, Karantanisches Kroatien, Wir t schaf t u n d K u l t u r (Fes t­ schrift z u m 70. G e b u r t s t a g von Alfons D o p s c h ) , 84—91; ISTI, Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen, L jubl jana 1939, 43—66. Gle j k r i t i k o B. G R A F E N A U E R , Svoboda ali sužnost?, č a s 33, 1938/39, 317—319. . . 1 3 A. J A K S C H , Die Edlinge in Karantanien und der Herzogsbauer am Fürstenstein bei Karn- burg, S i t z u n g s b e r i c h t e d. A k a d e m i e d. Wiss. in Wien, phil .-hist . Kl., 205, 5. Abh., 1927, 4s l . : k r i t i k a d o k a z o v a n j a o H r v a t i h kot k a r a n t a n s k e m u v l a d a j o č e m u sloju s pomočjo K o n s t a n t i n a Por f i roge- n e t a . " M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, Geografsk i ves tnik VIII, 1932, 112—115. IO B. GRAFENAUER, Ustol ičeuanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubl jana 1952, 29-^2, 320—383; ISTI, Sklabarhontes = »gospodarji Slovanov« ali »slovanski knezU, Zgodovinski časopis 9, 1955, 202—219; ISTI, Vprašanja županov, »Hrvatov« in ustoličevanja koro­ ških vojvod.-Naša sodobnost III , 1955, 1136—1140; ISTI, Ocena razprave Stjepana Antoljaka, Hrva­ ti u Karantaniji (Godišen zborn ik n a Filozofskiot f a k u l t e t n a U n i v e r z i t e o t vo Skopje, I s tor i sko- filološki oddel; Knj iga 9, 1956, 15—38) v Histori j ski zborn ik XI—XII, 1958/59, 313—319 (glede t e An- tol jakove r a z p r a v e o »celitvi H r v a t o v iz Dalmaci je v p r e k o s a v s k e k r a j e v 7. stoletju« glej t u d i oceno J . MAL-a v K r o n i k i VIII/1, 1960, 33—64). ,г' Histori jski zborn ik XI—XII, 1958—1959, 207—231. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 1989 • 3 321 a v zgodnjesrednjeveški slovenski zgodovini je zato lahko rezimiral v borih treh točkah::»1. Nesumnjivo se u Karantaniju doselio i dio Hrvata ali su smjer, vri­ jeme i obseg ove migracije još uvijek sporni. 2. Izjednačavanje koseza i Hrvata nije opravdano; kosezi su kao-društveni sloj rezultat razvoja ü Karantaniji, mogući — iako ne dokazani ^- utjecaj Hrvata ograničen je samo na-unošenje novog imena u slovensku povijest; ovo je poslednje pitanje također-sporno. 3. U cjelosti'ostaje sporna neka posebna historijska uloga Hrvata kao plemena političkih organizatora (i u Dalmaciji i u Karantaniji).«" •" ' • Po tej Grafenauerjevi razpravi, ki je v marsikaterem pogledu postavila stvari na svoje mesto, je v zgodovinopisju, v zvezi s Hrvati v "Karantaniji, na­ stopilo obdobje daljšega zatišja kot očiten znak, da je Grafenauerjeve rezultate sprejelo. V-zadnjem desetletju pa so nastali trije novi prispevki, ki poskušajo ha svoj, v marsikaterem pögledü-'doslej povsem hov" način'reševati vprašanje karantanskih Hrvatov. Kritičnemu pregledu in ovrednotenju le-teh je name­ njen tudi ta tekst. " * I- =»• ' < T 1 '"1 Avtor prvega je avstrijski filolog Otto Kronsteiner.18 Na podlagi filološke analize toponomastičnega in ohomastičnega gradiva iri ob pritegnitvi zgodovin­ skih virov je-priser do radikalnih-zaključkov; po katerih Hrvati v Karantaniji niso posebna etnična' struktura, ampak prvotno avarski višji družbeni sloj (voj- ščaki), ki se je v toku 7. in 8. stoletja pomešal s slovanskim plemstvom m tako prevzel slovanski jezik.19 Takšna 'Kronsteirierjeva teza po pravici zasluzi kri­ tično pbzornost.-saj se bistveno razlikuje od dosedanjih poskusov reševanja te problematike? Predvsem so do Kronsteinerja vsi soglašali, da so Hrvati v Ka­ rantaniji bili del hrvaškega plemena. In šele tem je Hauptmann'pripisal poseben socialen položaj v družbeni strukturi Karantanije. Vendar mislim, da Krostei- nerjeva teza nima takšne podpore v dokumentaciji, da ne bi dopuščala resnih ugovorov." ' ,. Uvodoma je treba' naglasiti, da bo ta kritični pretres iz razumljivih razlogov usmerjen predvsem v tisti del, ki poskuša s pomočjo zgodovine utrditi to tezo; nenazadnje tudi zato, ker sami filologi priznavajo, da niti najlepša etimologija sama zase, oziroma nasproti, zgodo vinskim virom né dokazuje ničesar, in rešitev zgodovinskega problema, kar vprašanje Hrvatov v Karantaniji prav gotovo je, Še zmeraj leži na zgodovinarjevih ramenih.20 Kljub temu pa se bo potrebno na kratko ustaviti tudi pri nekaterih' Kronsteinerjevih filoloških ugotovitvah, do katerih uporabe mora imeti zgodovinar, ne da bi posegal v samo filologovo delo, kritičen odnos. .- - '-• Prav glede uporabe filoloških ugotovitev in zaključkov, izpeljanih iz te upo­ rabe, pa more zgodovinar ugotoviti, da 'nišo tako trdni, da bi sami po sebi doka­ zovali Kronsteinerjevo tezo. Tako Kronsteiner navaja izraze ban, chagan, gaziz /chaziz/-kaziz in župan, ki,naj bi označevali avarske -službene stopnje« (Dien- strangbezeichnungen) in naj bi bili nato iz avarskega jezika prevzeti v jezik alp­ skih Slovanov.21 Medtem ko se je" izraz ban na starokarantanskem prostoru morda res ohranil v krajevnem imenu Faning (Baniče) in Fohnsdorf (Banja ves), kjer bi lahko predpostavljali sedež avarskega bana, pri čemer je to za Banice !» O SflufNSTEYNER00.'c2 2v op. 1, 137-157; ISTI, Slovani v Avstriji izvidika krajevnih imen. Slovenski vestnik št. 50 (15. 12. 1978), št. 1 (5. 1. 1079).. št. 2 ^ ^ Ј З П Њ Ј Њ tudi HD. POHL, Einführung (Die linguistischen, historischen und juridischen Voraussetzung der J-wei sprachigkeit der Kärntner) v O. KRONSTEINER, Die slowenischen Namen•Kärntens^österreichi- sche Namenforschung, Sonderreihe 1, Wien 1982, k er P°vzemaKronstemerjeva izvajanja 10 O KRONSTEINER, Gab es ...?, 155; v tej smeri ze E. KRANZMAYER, 0г'*™™|*?*"-ЈГ «on Kärnten I, Die Siedlungsgeschichte Kärntens von der Urzeit bis zur Gegenwart im Spiegel der Namen, Klagenfurt 1956. . тг*„„1„« v VT 1Q47- z° Npr. R. NAHTIGAL, Donesek k zgodovini vprašanja o imenu Hrvat, Etnolog *~* i , i » -» ' 1939, kjer se strinja z L. HAUPTMANNOM, Seoba Hrvata i Srba, J I c 3, 1 9 ,3\Д, d a >lingirfstika prema tome tu nema posljednje riječi, jer ni najljepša etimologija sama zase Jos f"je mkakav dokaz. Tek historija odlučuje da li je neka etimologija samo zanimljivi lingvistički eksperimenat ili jedan od mnogostrukih odraza historijskog zbivanja..; glej tudi B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 225 (št. 3). 21 O. KRONSTEINER. Gab es . . .?, 145 si. 322 P. STIH :-PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI zaradi njegove geografske lege (o tem podrobneje spodaj) skoraj neverjetno, pa izraza kagan, ki pomeni uradno oznako za eno od najvišjih avarskih oblastnih funkcij, ne moremo neposredno povezati s karantanskim prostorom. Kronsteiner se sklicuje na osebni imeni Tar/chan/at in Il/chagan ter na 805 omenjena avar­ ska kagana Teodorja in Abrahama. Glede prvih dveh imen lahko ugotovimo, da je ime Tarchanat nosil freisinški nadduhovnik, ki se omenja v 2. polovici 8. sto­ letja in, je bil brat "nekega Heriberta, ki je izhajal iz visoke plemiške družine Preisingerjev, ki ji je pripadal tudi salzburški-nadškof Arno; Preisingerji sami pa.so bili v tesnem stiku s tki. prastaro bavarsko geneaologijo Fagana. Poleg tega je ta Tarchanat edini nosilec tega imena na celotnem nemškem jezikovnem področju.2/* Prav tako-se na bavarski in ne karantanski prostor nanaša Ilchagan, ime, ki se ,v prvi polovicij). stoletja pojavi v^neki passauski tradiciji.23 Iz leta 805 znana in spreobrnjena. Teodor in ^Abraham, pri čemer prvi ni bil kagan, ampak kapkan,* pa se omenjata v zvezi z nastajajočo avarsko tributarno kneže­ vino v Zgornji Panoniji v okviru Frankovske države24 in tudi nimata zveze s Karantanijo. \ • , - _. , . Pri etimologiji besede kosez, kjer izvaja Kronsteiner ime iz avarskega (iz baškirskega jeziz oziroma tatarskega gaziz), ki_ je zanj najpreprostejša razlaga,25 lahko zgodovinar ugotovi predvsem to, da je teorij.o izvoru imena kosez več, in da tudi sami filologi medsebojno zavračajo osnovanost posameznih teorij..Tako je L. Pintar iskal izvor koseškega imena", v slovanskem knezu*; P. Lessiak, s ka t terim. sta se strinjala, tudi J. Kelemina in E. Kränzmayer, v avarskem quàzaq; K. Oštir (pa tudi M. Budimir in R. Nahtigal)' v zvezi s" Porfirogènetòvim hrva- škim Kosentzesom od traškega Kosiggas; F. Ramovš v langobardskem Gaosinguj M. "Vasmer v skandinavsko-saškem Kasinge — Kasunge;fL. Hauptmann z naslo- nitvijo na Lessiaka v čerkeškem Kasogu, J. .Kelemina"v italskem casagium, J. Stanonik v angleških cotsetlasih in A.'Grâd v nemški besedi Gesäss oziroma Kot- tengesässe.25 Poleg tega npr. Kranzmayer zavrača vse druge razlage razen Les- siakove; proti Lessiaku navajajo filološke ugovore Ramovš, Oštir in 'Vasmer; proti Ramovšu Vasmer itd. V celotni problematiki izvora imena kosez sta danes trdni samo dve stvari : tri različne slovenske oblike kosez, kasâz, kasez so rezul­ tat različnega dialektičnega razvoja iz skupne podloge kaseg,271 ta izraz pa je v zvezi s Kosentzesom — imenom enega od eponimov hrvaških vodij v hrvaškem ljudskem izročilu, ohranjenem pri Konstantinu Porfirogenetu.28 Nič drugače ni z mnenji glede izvora kosezov samih. Povezujejo jih z Avari, z družbenim raz­ vojem Alpskih Slovanov v 7. in 8. stoletju, z doselitvijo Hrvatov, z ostanki Go­ tov, z vplivom Langobardov, s frankovskim vplivom v času pokristjanjevanja v 8. stoletju, z vplivom iz Italije.v času nastajanja fevdalne družbe in z razvojem v fevdalni družbi od frankovske dobe dalje.29 Ves ta vrtinec mnenj jasno kaže — če že nič drugega — da gre za izredno občutljivo, odprto ter v znanosti močno diskutirano vprašanje, ki se ga gòtovo ne da rešiti v enem odstavku kot to počne Kronsteiner. Njegov poskus lahko pomeni kvečjemu'eno od možnosti, ki pa brez dodatne utrditve, sama po sebi/ zgodovinarju pač še ne more veljati kot dokaz. " 11£- ZÖLLNER, Awarisches. Namènsgut in Bayern und Österreich,; MIÖG LV1II, 1950, 259. н E. Z O L L N E R , O . C , 258. M a n , ' i m K « S ' - 9 / , ° d Š? ' Ì," %iJ£-J£'\ B- GRAFENAUER. Zgodovina slovenskega naroda I, Ljub- Š i ? " e % ^ U \ u ^ ; V t f n : i 9 8 7 T 9 L F R A M ' DÌe G e b U - ' Mittele™^- ^schichte Österreichs1 vor ', .! 2o .O. KRONSTEINER, Gab es . . . ? , 146. ' ' .TTl> •" G I eJ Pregled, pri B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 221 si. ini dodaj še J. STANO- Ј а т ^ Л Л ™ * * ? ^ ^ ™ ™ 1 ^ 0 ? 1 Ч - . 1 9 6 3 ' 1038-1041; B. GRAFENAUER. Cotsetlas = kosezi?, prav « t a V Ï ' J- S T A N O N I K , Cotseti m kosezi, Naša sodobnost 12, 1964, 91-93; A. GRAD. še malo o imenih Koseze kosez Linguistica 9/1, 1969, 123-136; D. LUDVIK. Edling, Edlingen, Edlinger, teze Onn^1Ìt0 i l 0 g l?a^ ^ub i jana 1972, 61-в5; A. GRAD, K etimologiji slovaškega toponima ko- seže, Onomastica Jugoslavica 9, 1982, 209—214. stične'vedeRnMl°25Š303^326OU-enSfcO ^ ^ "Edlin9"' R a z P r a v e znanstvenega društva za humani- r,,„w„7lK' 9 * 1 ! 1 1 , , Ш КТ°_T Thrakisches, Arhiv za arbanasku starinu I, 1924, 109, 124; ISTI K predslovanskt etnologiji Zakarpatja, Etnolog I. 1926/27 27 si . . . . " " . «• •mArinZš- 9 R A F E . N A U E R , Ustoličevanje . . ., 19, 27-42, 48-51, 53 si., 58-60, 389-436, 478-505; Go- tï?nï?Z? ka„Înz,dJUfÏ£?a zgodovina Slovencev II, 288 si. in zlasti lit. na str. 290: Lexikon des Mit- telalters III. Bd. (Edlinger). Enciklopedijo Jugoslavije 5 (kosezi). ZGODOVINSKI ČASOPIS 4.1 1989 .1 323 Podobno lahko rečemo tudi glede župana, ki je bil po mnenju Kronsteinerja nadrejen banu — čeprav za to trditev, nima v zgodovinskih virih prav nobene podlage — in katerega izvor imena išče v avarskem besednem zakladu. To je popolnoma i nedognano., Razlago iz avarskega je npr. poleg starejšega A. Brück- nerja prvotno zagovarjal tudi P. Skok, ki je kasneje to nakazoval le še med možnostmi in ne več tako gotovo.30 Poleg tega se je pri županu mislilo na,slo­ vanski (F. Miklošič)/.praindoevropski (V. Machek), indoevropski (D. Dragojlović), ilirsko-traški (K. Oštir) instaroalkanski (M. Budimir) izvor imena.31 Sicer pa za cel sklop teh etimoloških! možnosti velja • ugotovitev, da^ vprašanje izvora imena ni nujno povezano z-vprašanjem izvora nosilca imena32 in da tudi v primeru, če bi'biló ime zagotovo-avarskd; kar pa-ni, to še ne pomeni, da so bili tudi župani Avari . •- • • > ' - > -, ' . ' . " ' ' V okvir "teh štirih »avarskih« izposojenk (ban," kagari, kosez, župan), ki naj bi pričale'o prvotno ž" avarskim'vplivom prežeti socialni, strukturi karantanske družbe, pa šteje Kronsteiner tudi ime Hrvat.33 Etimološko ga izvaja iz dveh ele­ mentov': iz'tatarskega in baškirskega *сћаг v.pómenu'»svoboden, neodvisen« in tatarskega 'glagola *vata v pomenu »boriti; bojevati se«. Tako naj bi'ime *Chr- vata 'pomenilo »svoboden" vojščak«. Ker pa etimologija sama zase še ni zadosten dokaz,34 utrjuje Kronsteiner mnenje, da so bili ti Hrvati prvotno avarska druž­ bena plast, še's trditvijo, da se v virih,Hrvati skoraj vedno omenjajo skupaj z Avari in da ni,nobeno slovansko pleme imenovalo^ samo sebe s tujejezično označbo, kar naj bi — analogno z Rusi in Bolgar^ ki so svoje ime dobili po skan­ dinavskem oziroma turško govorečem protobolgarskem vladajočem družbenem sloju — dodatno govorilo za tO', da pri Hrvatih ne gre za etnično ampak socialno oznako! Ce zaradi'zgoraj'navedenih stališč (pri obravnavi kosezov in županov) pustimo'ob strani etimologijo (gl. op. 34). lahko ugotovimo, da je brez podlage v virih Kronsteinerjeva trditev, da se v virih Hrvati skoraj vedno omenjajo sku­ paj z Avari.^Ža čas. ki je relevanten za to.vprašanje in v katerem se.lahko Hrvati in Avari sploh pojavljajo skupaj, to je do propada avarske, države konec 8. stoletja, imamo na razpolago èn sam samcat vir, ki omenja Hrvate. To je do- bro znani in problematični'De'administrando imperio bizantinskega cesarja Kon­ stantina Porfirogeneta, ki'je nastal šele sredi 10. stoletja. V tem edinem viru se Hrvati res omenjajo'skupaj z Avari — toda kot avarski sovražniki, ki so uničili njihovo oblast, jih pokorili in jim zavladali.36 To pa je v direktnem nasprotju :1" P SKOK. Južni Sloveni i turski'narodi, "JI 6 II. 1936, 3 si.;. ISTI, Etimologijski «Jfčnilo hrvatskoga ili srpskoga jezika, 3, Zagreb 1973. 687, 688; ISTI, Leksikologijske studioe. Rad JAZU 272 194C 62. . 3 1 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 11, 22 si. in lit. na str 30; F. BEZLAJ. Eti­ mološki slovar slovenskega jezika (poskusni zvezek), SAZU, Ljubljana 1963. 38. . _ '•" Primerjaj npr. N. KLAIć. Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku, Zagreb 1971, 62; »Razrješenje pitanja odakle potječe ime^Hrvat nije se činilo tako teškim vec zbog toga sto ono u sebi nije nužno vezivalo i pitanje geneze naroda, koji to ime nosi.«. » O. KRONSTEINER, Cab es .-..?, 146 si. , ; . " , . , . „>,i„~* M Tudi glede imena Hrvat obstaja cela paleta etimologij. Glej npr. preglede te problema­ tike pri: F. ŠIŠIĆ, Ime Hrvati Srbin, i teorije o doseljenju Hrvata i Srba, Godišnjica Nikole cu- pića XXXV. 1923. 1-49; ISTI. Povijest Hrvata (1925), 236-238: R NAHTIGAL 0. c. г>op. 20,383- 411; N.-KLAIĆ, kot v op. 32; B: GRAFENAUER, Ime (Hrvati), EJ 4; Н л L O W M I A N S K I . РосгоНс« Polski, 127—142; H. KUNSTMANN, über den Namen der Kroaten, Die Welt der Slaven x x v u / i (N F VI/1) 1932, 131—136: ISTI. Wer waren die Weisskroaten des byzantinsichen Kaisers Kon- stantinos Porphyrogennctos?. Die Welt'der Slaven XXIX/1 (N. F. VIII/1), 1984, 118 op.'2, kjer za Kronsteinerjevo razlago imena Hrvat meni, da je »težko sprejemljiva« in zlasti A.' lih. 1 /.*., Kro­ aten ein türkisches Ethnonym?. Wiener Slavistisch.es Jahrbuch 25, 1979. 140, kjer avtor, drugače turkolog, »kategorično zavrača« Kronsteinerjevo etimologijo, z ugovorom.'da je potrebno pri pri­ tegnitvi turškojezikovnega besednega materiala izključiti kasnejše izposojenke iz islamske peri­ ode. V ta okvir pa spadata tako tatar, chor (in ne cher) iz arab. hurr in vatan (iz arab.watan). O. KRONSTEINER. Antwort an A^Tietze, prav tam, 140, polemizira v bistvu le proti Tietzeje- vemu kategoričnemu zavračanju. 3 5 O. KRONSTEINER, Gab es . . .?. 142. 155. . -« Konstantin Porfirogenet, DAI. c. 30. 31: glej še op. 51. Za ostale najstarejše vesti o Hrva­ tih, ne glede na prostor, ki pa se vse nanašajo na 9. stoletje in poznejši cas (npr. Masudi, lDra- him ibn Jakub, Ibn Rusta, Kardizi, Nestor, pop Dukljanin. angleški kralj Alfred, listina iz leta 1086; ki opisuje meje praške škofije) glej: F. RAČKI. Documenta histonae chroaticae penodum antiquum illustrantia. Monumenta spectantia historiam Slavorum Mendionalum vol. 7, zagrapiae 1877; J. MARQUART, Osteuropäische und ostasiatische Streifzüge, Leipzig 1903; L. NlbDtKLh,, u. c; H. L O W M I A N S K I . Poczatki Polski, 142—181: L. HAUPTMANN. Prihod Hrvatov. 324 P- STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI s Kronsteinerjevo tezo o Hrvatih kot obrski socialni plasti. Kar je njegova eti­ mologija dopuščala, je zgodovinski vir absolutno zavrnil.37 Glede paralel z Rusi in Bolgari, kjer se je ime vladajočega socialnega sloja spremenilo v etnično, pa lahko ugotovimo, da se v tej točki Kronsteinerjeva raz­ prava močno približuje t. i. teoriji o socialnem dualizmu pri Hrvatih (s to raz­ liko, da tam pač ni govora,o Hrvatih kòt avarskem socialnem sloju), ki sta jo zagovarjala V. Klaić in zlasti L. Hauptmann.,To teorijo je historiografija v glav­ nih točkah iz tehtnih razlogov zavrnila38 in njenih vprašanj na tem mestu ni po­ trebno ponovno odpirati. V našem kontekstu se, v kolikor bi pristali na Kron­ steinerjevo tezo, zlasti postavlja vprašanje,, zakaj potem Hrvati v Karantaniji niso dali imena Alpskim Slovanom (tako kot Bolgari Bolgarom), ampak so ti pre­ vzeli tujejezično ime,39 ki je v toponimih prvotno zvezano s centrom pokrajine na Gosposvetskem polju in se je nato zaradi oblasti kneza na Krnskem gradu razširilo na vso pokrajino, kateri je vladal.40 To je gotovo resen ugovor Kron- steinerju; še toliko bolj, ker. s sklicevanjem ha Hauptmannòvo razpravo iz leta 193541 in na Konstantinovo'poročilo'o dubrovniškem'prevozu slovanskih čet'pred Bari 869 (Hrvati* in ostali gospodarji Slovanov), vleče paralele z dalmatinsko Hrvaško.42 Pri tem se mu je nepoznavanje novejše literature maščevalo v toliko* da je spregledal, da je ob vprašanju utemeljenosti teorije o; socialnem 'dualizmu polemika med L. Hauptmannom in B. Grafenauerjem43'jasrìò in nedvoumno po- kazala, da omenjeno Konstantinovo sporočilo'govori o »hrvaških in ostalih slo­ vanskih arhontih« in ne o »Hrvatih in ostalih slovanskih arhohtih«, s tem pâ je odpadel eden od temeljev, nâ katerih je ta teo'rija'gradila". • "" ' '"'"' Posebno pozornost zasluži Kronsteinerjeva toponomastična obdelava tistega starokarantanskega prostora, kjer'sta bili jedri hrvaške naselitve (v', od St. Vida in ob zg. Muri). Za obe območji j'e glede tipa imen ugotovil skoraj identično situ­ acijo: krajevna imena, tvorjena iz osebnega imena in sufiksa -iki (-iči)(npr. Fa­ sching — Basici, Guttaring — Gutarici, Kraig — Krivici', Meiselding — Mislotići, Pritschitz — Piričići, Radweg — Radici itd.) naj bi ležala, terenu odgovarjajoče; v polkrožni( obliki nä strateško pomembnih cestnih križiščih,s krajem v sredini, ki se je imenoval po banu (na Koroškem Faning/Baniče, ha Štajerskem Fohns- dorf/Banja vas). V teh naseljih, ki bojda po svoji legi izpričujejo tipično avarsko obrambno^ zasnovo, naj bi živeli Hrvati (avarski sloj vojščakov); katerim je nad- : 3 ' Kakorkoli je DAI problematičen vir, ki še danes močno buri zgodovinsko kritiko, pa od razprav L. HAUPTMANNA. Prihod Hrvatov in B. GRAFENAUERJA, Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata, Historijski zbornik V, 1952. vendarle prevladuje mišljenje (z izjemo N. KLAIĆ, O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih ^ п о ^ ' 5,? 38Av1984' 253—27°: Štej kritiko P. STIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov?, Zć 41, 1987, 529—549), da c. 30 (enako c. 31, ki pa je pokvarjeno s Heraklejem. katerega je v svoji ten- dencioznosti z najstarejšo hrvaško zgodovino direktno povezal Konstantin Porfirogenet) anonim­ nega pisca vsebuje podatke hrvaškega ljudskega izročila, ki jim gre verjeti — ne glede na raz­ hajanja glede kronologije teh dogodkov (L. MARGETIĆ, kot v op. 51, 5—«8). V okvir teh vesti ljudskega izročila pa spadajo, z izjemo podatka, da »so še sedaj v Hrvaški potomci Avarov in se jim vidi, da so Avari«, ki spada v čas nastanka DAI, tudi podatki o hrvaški zmagi in pokoritvi Avarov. Proti mnenju: Hrvati — obrska socialna plast, tudi W. POHL, Das Awarenreich und die »kroatischen* Ethnogenesen, v Die Bayern und ihre Nachbarn, Teil 1, österreichische Akademie der Wissenschaften Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften Bd. 179, Veröffentlichungen der Kommisssion für Frühmittelalterforschung, Bd. 8, Wien 1985, 297 op. 34: »Unter-den Kroaten ist kaum die reiternomadische Obersicht des Awarenreiches zu Verstehen; die nannte sich wohl einfach Awaren«. Z ïï£è'CTI'x\P2.?yes! ЦгРа}а' 7 5 - 7 7 (Pogled historiografije in literatura). I . Z м 4?<%t i'JŽŽZS10Skn S\°Yar slov?PskeBa iezi*°- " . Ljubljana 1982. 68 (Koroška). /TR лтаЛчт °vn i l ™ " - naselitev na Koroškem, 108 si.: B. GRAFENAUER, Ustoličevanje . .., «08, 4 8; ISTI, Vprašanjei županov, »Hrvatov, ..., U3V. ISTI, Hrvati u Karantanijir227. • « a K R O N S T E V N E R , Gab ei' ? 155 Sarmaten, Germano-Slavica III, 95-127, 315-353. stvo \??*££Е%^К%№$ЈСи& -6-- 5 1 ; PTi- o c e n a L. Hauptmann, Hrvatsko praplem- »Gospodarji Slovanov, ali »Slovanski knezU, p'ravtam A f a , ™ н ? 8 Т н Ж v^nZTm na koncu svoje razprave sicer ima Grafenauerjevo razpravo o »SUabarhontih«ki je dokončno resila to vprašanje nasproti Hauptmannovemu mnenju" ne navaja pa jo v opombah pod tek- t ' ,'A'i ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 :' i - 325 rejen ban. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je že J. .Kelemina44 za'krajevna imena na -ići-domnevali hrvaški izvor in d a j e nato F. Ramovš opozoril,, da so taka imena topografskega, ali patronimičnega izvora, moglai nastati/kakorkoli po vsem "slovanskem svetu.45. Pa tò; niti-ni najvažnejše, saj • Kronsteiner .v. Hrvatih vidi "Avare;- ki. soi se. slavenizirali. Bolj pomembno, je^ to, da so Baniče majhen kraj,46 nedaleč od Tigrč, ki ga najdemo samo na specialkah in ki.nedeži niti nà kakšnem.pomembnejšem^cestnem križišču ali 'kakoé drugače pomembnem me­ stu in torej, žepo svoji geografski legi ni mogel biti.sedež bana, in da v legi kra­ jev, ki najdbi rbili sedeži .Hrvatov, ne moremo.yideti nobene polkrožne, tipično avarske ureditve.4', Glavnina jih leži v,porečju Gline med Osojskim jezerom-in S t Vidom, ob,potoku4Wimitzjs. od St. Vida do Kraiga, v porečju Krke med A1T thofnom in Mostičem (Brucki) na j.;in naobmočju s. odVrbskega jezera,do oko­ lice Tigrč jS. od:. ceste Celovec—Trg ^Feldlrirçhen) ; to pa so po ugotovitvah-M. Kòsa smeri najstarejšeslovanske -kolonizacije.4?. Pa tudi glede,na,karto,vki jo je objavil, je Kronstemer^neupravičeno razširil pagus. Crouuati (Kroatengau) na področje _od Vrbsjcega jezera na_, j.,do Krke t na s.^To,mnenje ne .vzdrži: kritike, podrobnejša argumentacija za to, da,moramo pagus ,Crouuati omejiti na.prostor med Glino n a j : in .njenim, razvodjem (s potokom Wimitz ha s., Hoheckom na z. in. St. Vidom, na .„v., pa, bo podana,protixkoncu te razprave. Dejstvo je, da nam takšno (Omejitev narekuje analiza samih listin, jV katerih setpmenja pagus Crou­ uati, in primerjava-z ostalimi.koroškimi(listinami tistega časa. Proti temu pač filološka analiza koroškega3toponomastičnega .gradiva,>ki je v večini primerov pokazala,паДтепа, ki so po izvoru lahko splošno slovanska (po F.,Ramovšu), ne more-ponuditi ; adekvatnih argumentov.. Tako torej ni nobenega razloga za raz­ širitev Hrvatov, (ne(glede na to ali jih obravnavamo v.«etničnem ali socialnem pomenu) —.razen na tiste kraje izven hrvaškega okraja, katerih ime je tvorjeno z besedo Hrvat — na prostor .celotnega starokarantanskega, jedra. ~-- Nazadnje, čeprav najpomembnejše, je treba opozoriti, da Kronsteinerjev model, V-katerem'so Hrvati Avari, kòt nujen predpogoj zahteva avarsko poZi- tično prisotnost v Karantaniji; saj je le s tem združljiva funkcija Hrvatov — vojščakov kot dela. mehanizma oblasti določene, vladaj oče strukture. Ta pred­ pogoj rešuje Kronsteiner s trditvijo, da je bila Karantanija'do avarskih vojn konec 8. stoletjä/del-avarskegà kaganàta.'in da so bili Avari tako prisotni v vzhodnih Alpah najmanj 200 let.50 Toda koliko ta trditev ustreza današnjemu poznavanju karantanske zgodovine? V kolikor bi šlo samo za vprašanje prisot- nosti posameznih Avarov v okviru' samostojne4 slovanske karantanske kneževine, bi bila njegova trditev sprejemljiva, saj nam to možnost potrjujejo nekateri po- datki za druga področja. Tako ima npr. glede hrvaške zgodovine De admini- strando imperio v svojem 30. poglavju podatek, .ki se nanaša'na sredo 10. sto­ letja in za katerega ni nobenega razloga, da bi dvomili v njegovo verodostojnost, in ki pravi, da kljub temu, da so v deželi gospodarji Hrvati, še zmeraj živijo tam tudi Avari.51 Podobno priča za Spodnjo Panonijo tudi Conversio Bagoariorum et Carantänorum, ki poroča za čas ne samo po propadu avarske države, ampak tudi po koncu avarske tributarne kneževine v. okviru frankovske države (po 822— 4 4 J. KELEMINA, Nekaj o Dulebih na Slovenskem, časopis za zgodovino in narodopisje 20, 1925, 149—154; ISTI, Nove dulebske študije, ČZN21, 1926, 66 si. 4 5 F. RAMOVŠ, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana 1936, 10, B. GRAFEN- AUER, Hrvati u Karantaniji, 210. . r 4 6 Ob štetju 1869 je bilo v Baničah samo 13 hiš in 70 prebivalcev, leta 1900 pa 10 hiš in 63 prebivalcev: Orts — Repertorium des Herzogthumes Kärnten,-Wien 1872, 21; Gemeindelexikon von Kärnten, Wien 1905, 38. ' ,r: 4 7 Glej zemljevid Der Kroatengau in Kärnten v O. KRONSTEINER, Gab es ...?, 151. 4 8 M.KOS, Slovenska'naselitev na Koroškem, 108—118. 4 9 Glej op. 47. Opozoriti pa je treba, da na enem mestu v tekstu (str. 148) omejuje pagus Crouuati ha področje med št . Vidom in Trgom ob Glini. 5 0 O. KRONSTEINER, Gab es . . .?, 143, 155. 5 1 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 541; B. GRAFENAUER, Prilog kritici..., 28si.; B. FERJANĆIĆ, Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije II,' Beograd 1959, 9—46, Б. MARGE- TIč, Konstantin • Porfirogenet i vrijeme dolaska Hrvata, Zbornik historijskog zavoda JAZU 8, 1977, 12. 326 P. STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI 828), da tam kot posamezniki in podložniki frankovskega vladarja še zmeraj ži­ vijo :Avari.52,Vendar Kronsteiner očitno'misli na politično prisotnost Avarovv Karantaniji..v smislu vladajočega družbenega sloja, saj izrecno govori o avâr- skem kaganatu, ki . jele drugo ime.za avarsko državo; pa tudi teza, da so Hrvati avarski višji družbeni sloj v Karantaniji podrazumeva obstoj avarske države. To pa je »error f ündamentalis« ! -' <•• ' * :-,-•••• - • < • • Edini zgodovinski podatek",5 ki* ga- je Kronsteiner uporabil v"podkrêpitëv tè svoje trditve,1 jè vest pfi'Pavlu Diakohu o slovanski zmagi nad Bavarci letà 595, ki so jo "dosegli s kakahovo" pomočjo.53 Kakor je res, da ta vest "priča o avarski prisotnosti v"vzhodnih Alpah,- pa' je tudi res, da je ta podatek zvezan s časom prvega àvarskégâ kaganata pred nastankom Samove plemenske zveze sredi 20. let 7. stoletja, v katero so se vključili tudi »Karantanci« in še tako otresli obrske nadoblasti.54 Za dokazovanje 200-letne avarske prisotnosti v vzhodnih Alpah "pa je ta podatek popolnoma neuporaben! Pripadnost Karantanije Samovi »državi« nam dokazujeta dva vira : ! Fredegärjeva kronika in Zgodovina Lahgobardòv Pavla Diâko'hà.55 Tudi za kasnejši čas ne more'biti nobenega dvoma; da Karan­ tanija ni prišla nazaj pod avarsko oblast. To" nam več kot odlično dokazuje Con- versio Bagoariorum et dâ'ràntanorum.vSajrso očitno samostojni Karantanci prav proti avarski' nevarnosti -poklicali' okrog '743. na pomoč Bavarce,'ki so pò* zmagi vključili Karantaniju v okvir — ohlapen,' a'vendarle'okvir — Bavarske oziroma Vzhodnofrankovske'države. Pa tudi pokristjanjevanje Karantanije, ki gà tako natančno opisuje CBC, v času, ko so bili'Avari še pogani, še*he da zvezati z dói mnevnim avarskim-gospostvom v pokrajini.56 Torej né 200,-ampak največ 30 let na prelomu 6Sv 7. stoletje so bili Avari gospodarji tudi v4vzhodnih"'Alpah;"-pri čemer se iz upravičenih razlogov zdi,'da je bila ta njihova oblast raje šibka kot močna57, in v času, ki stoji na začetku in ne na koncu etnogeneze Karantancév. To pa je bistveno drugačen zgodovinski okvir, v katerem» za Kronsteiner j ev model ni.prostora. Čeprav, torej filološki izsledki dopuščajo možnost ì(in ničesar ne dokazujejo), ki jo je predlagal Kronsteiner, pa zgodovinski,podatki,to mož­ nost zavračajo.53 I 5 2 M.KOS, Conversici Bagoariorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, 129 (editio), 21 si. (ko­ mentar) ; H. WOLFRAM, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Das Weissbuch der Salzburg ger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien, Graz 1979, 72. * 5 3 O. KRONSTEINER,. Gab es ...?, 142; PAVEL DIAKON, Zgodovina "Longobardo«, (Izđ.-B. Grafenauer et al.) Maribor 1988, 151 In op. 15. r • - . , . . . 5 4 O avarski prisotnosti v Karantaniji v času med naselitvijo'Slovanov proti-koncu 6. stol. in nastankom Samove plemenske zveze ter v bistvu sočasnim zlomom prvega avarskega kaga­ nata, ki ga je povzročilo avarsko neuspešno obleganje Carigrada (626) soglaša, kolikor mi je znano (razen J. MALA, Probleme aus der Frühgeschichte ..., 11̂ -40), vsa zgodovinska literatura (od novejših pregledov npr. H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 341; K. BERTELS, Corani- tanta. Beobachtungen zur politisch — geographischen Terminologie und zur Geschichte des Lan­ des und seiner Bevölkerung im frühen Mittelalter, Carinthia I, 177, 1987, 91 si.), ki pa tega ne trdi za čas po propadu Samove plemenske zveze. « L. HAUPTMANN, Politische Umwälzungen . .., 245 si.; M. KOS, O bolgarskem knezu Alci- oku in slovenskem knezu Valuku, šišićev zbornik, Zagreb 1929, 251—258 (ponatis v M. KOS, Sred­ njeveška kulturna,'družbena in politična zgodovina Slovencev, Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 145—150). • u - •• •• 5 8 Od več kot obsežne literature bi želel na tem mestu navesti samo KOSOV in WOLFRA- MOV komentar ob njunih izdajah CBC, GRAFENAUERJEVO obsežno monografijo Vstoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev in razpravo K. BERTELSA, Carantania, ki kot zadnja daje podrobnejši pregled literature in problemski vpogled v materijo (glej op. 16, 52, 54). . - - - 5 7 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, 288 si.; B. GRAFENAUER, Nekaj vpra­ šanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, ZĆ 4, 1950, 23—126; ISTI, Vprašanja županou, »Hrva­ tov« . . .. 1137. t ' 5 3 Opozoriti velja še na naslednje pomanjkanje Kronsteinerjevega zgodovinskega znanja: Belo Hrvaško na severu je (141) po V. JAGIĆ, Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavi- schen Sprachen, Archiv für slavische Philologie, XVII, 1895) označil kot »Phantasieland«, za ka­ tero ni nobenega dokaza. Nasprotno, od L. HAUPTMANNOVE razprave Prihod Hrvatov (1924) je severna Bela Hrvaška v 10. stoletju dokazana (glej spodaj opombo 63). Drugo" vprašanje pa je, ali je obstajala že v 7. stoletju. (N. KLAIĆ, Marginalia uz problem doseljenja Hrvata, Raz-i prave razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU I (Hauptmannov zbornik), 1966, 26; ISTA, Povijest Hrvata, 64). Dvojna omemba Hrvatov (Chrouati et altera Chrowati) v listini z 29. 4. 1086 z opisom meja praške škofije, danes ni uganka (141), ampak oznaka za dve hrvaški župi (L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 518; ISTI, Das Regensburger Privileg von 1086 für das Bi­ stum Prag, MIOG 62, 1954, 146—154; H. L O W M I A N S K I , Poczatki Polski, 172—179). Napačna je tudi Kronsteiner j èva trditev, da so z (Belo)Hrvati, ki živijo na »drugi strani Bavarske« (c. 30 DAI) mišljeni Hrvati v vzhodnih Alpah (141) (podobnega mišljenja je N. KLAIĆ, Najnoviji radovi o 29., 30. i 31. poglavju u djelu De administrando imperio cara Konstantina VII. Porfirogeneta, Starohrvatska prosveta 15, 1985, 51, le da namesto o vzhodnih Alpah govori o Karantaniji; glej ÎUV/ " .. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 - 1989 " 3 '• 327 . :. (,V, povsem drugo smer sta problem Hrvatov v Karantaniji reševala : filolog Heinrich Kunstmann in, zgodovinarka Nada Klaić. Neodvisno drug od drugega59 sta prišla do skoraj enakih zaključkov, da je Karantanija Bela Hrvatska 'Kon­ stantina Porfirogeneta oziroma stara domovina dalmatinskih Hrvatov. .tf . Kunstmanri, ki,mimogrede povedano kot filolog'zavrača Kronsteirierjevo težo,60 meni, da so Hrvatiiv~Karantaniji Konstantinovi Beli Hrvati in-da je torej Karantanija-Bela Hrvaška. Dokaz za to vidi v nesporni prisotnosti Hrvatov v Karantaniji in v geografskih podatkih, ki jih glede Belôhrvaské sporočata- c. 30 in c. 31 DAI! Ta naj bi.ležala v bližini Bavarske, Turčije (Madžarske)• in Frah- kovške".* države.?1.'Bavarske bližine ni potrebno ' posebej dokazovati," poseben državnopravni i položaj Karantanije v njenem okviru ! (personalna-üni jâ) jo le utr ju je,, sosedstvo z Madžari je po Kunstmannu ža čaš'Ot'onov izpričano z mejit- vijo .Karantanske marke (iz katere se razvije kasnejša-Štajerska; óp. P. S.) na Madza'rej.Frankovskaîpa je sinonimia Regnumltalicum.ki je š Furlansko ozi­ roma Verorisko marko tudi rhejil-na Karantanijo.6? < • •• "•* ' . i„ Prav za sredo 10. stoletja, to je ža čas, ža katerega nam DAI prinaša podatke o Beli Hrvaški, je.L. Hauptmannuiùspelo nesporno dokazati — čeprav je na ža­ lost* to ihjegovo delo-v historiografiji premalo znano63 — dà še je ta resnično nahajala ob zgornji Visli. Ce bi torej pristali na tezo, da je drugo'ime za Karan­ taniju Bela.Hrvaška, potem sta istočasno?obstajali due Beli Hrvaški, kar pa je kaj malo verjetno.,Za čas 9. in 10: stoletja imamo ohranjenih relativnoj veliko število,.virov, ki'nedvoumno kažejo, da se je: za prostor'današnje Koroške upo­ rabljalo samo in brez izjeme ime»Carantania«.". Poleg tega je bila sredi 10. sto­ letja Karantanija.pokrajina, v kateri je bilo krščanstvo'prisotno že 200 let, med­ tem ko:nam DAI kar „trikrat-, sporoča, da je" v istem'času Bela Hrvaška še ne- krščena. ,,.;, -I ; ' . ' q i, .". '! ' i i ,Л~ ' • , j 2e zaradi tega je Kunstmannova teza;nevzdržna; niti najmanj pa je ne pod­ pira njegova lokalizacija s pomočjoз Bavarske, Madžarske in'Frankovske. C. 30 DAI. namreč ne .trdi,, da, živi jo Belohrvati v. sosedstvu Bavarske, ampak pravi, da ГГ̂ - , . -• ' ' .. • • ' '—J„, ilTI'Tl'r „i ' . P.'ŠTIH, Karantanija =s tara domovina Hrvatov?, 539 op. 63). V 30. in 31. poglavju DAI se izraz Bela Hrvaška, uporablja-za celo češko državo,,ker je bila Bela Hrvaška sredi 10. stoletja pod­ ložna Boleslavu I. Gledano iz bizantinskih Benetk pa je ta res ležala na drugi strani Bavarske: L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 533; B. GRAFENAUEH, Prilog kritici..., 34—37; B. FERJAN- ć l ć , vizantiski.izvori. .., 37 op. 115. V nobenem primeru pa se ta lokalizacija ne more uporabiti za'vzhodne Alpe, saj se gledišče in objekt" ne moreta'uskladiti. V primeru da* miruje objekt (vzhodne Alpe),i potem lahko zanj rečemo,(da leži na drugi strani Bavarske samo, če gledamo s severa (švabske npr.), kar je iz bizantinskega gledišča popolnoma nemogoče. V, kolikor pa fiksiramo gledišče na-prostor, od-koder-lahko pričakujemo takšne informacije (Benetke, Dal­ macija, Carigrad), potem se vzhodne Alpe premaknejo preko Bavarske na švabško ali-češko, kar je spet nemogoče. . . . . . 5 9 N. KLAIĆ, Odakle smo se doselili (feljton Hrvatska povijest: Od mita do stvarnosti — 1), Start 498, 20. 2. 1988, 62: »Međutim bila sam presretna doznavši da je u isto vrijeme kad i ja do istog zaključka (došao,njemački filolog Heinrich Kunstmann, premda," kad sam 1984. pisala svoj prilog, nisam znala za njega, kao što on nije znao za moje radove«. " < 6° H. KUNSTMANN' Wer waren... (kot v òp. 34). . i ' . 81 H. KUNSTMANN, Wer waren ..., 118 si. (DAI c. 30: Hrvati su pak stanovali u ono vri- jeme s onu stranu Bavarske, gdje su danas Bjelohrvati. . . .Os ta l i Hrvati su pak\ostali blizu Franačke i nazivaju se danas Bjelohrvati ili .bijeli Hrvati te imaju svog .vlastitog arhonta; a podložni su Otonu;, velikomu kralju Franačke i Saske, nekršteni s u i žive u tazbini i prijatelj­ stvu sa,Mađarima. C. 31. Da Hrvati, koji sada stanuju u djelovima'Dalmacije, potječu od ne- krštenih Hrvata,, nazvanih i »bijeli«, koji stanuju s onu stranu Turske, blizu Franačke i gra­ niče se sa Slavenima, nekrštenim Srbima. . . . Da velika Hrvatska zvana i bijela, do danas nije krštena, kao ni susedni joj- Srbi. Ona podiže manje konjaništva, istotako pešadije, nego krštena Hrvatska, jer ih neprestano pljačkaju Franci i Mađari i Pečenezi. Prevod po B. GRAFENAUER, Prilog kritici.. ., 12—14) ; Constantine Porphyrogenitus De admihistrando imperio (New, Re­ vised Editon) edited by G. MORAVCSIK, translated by R. J. H. JENKINS, Washington 1967, 142/61, 142/71, 146/3, 152/83. 6 2 H. KUNSTMANN, Wer waren ..., 119. . „ 6 3 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 527: »Trije različni viri poročajo torej v spisu De administrando imperio o Beli Hrvatski na severu. To je dejstvo, pred katerim morajo enkrat za vselej utihniti vse govorice, da je Bela Hrvatska le plod razgrete domišljije«. Prim. F. ŠIŠIĆ, Povijest Hrvata .. ., 264 ob rezimiranju Hauptmannovih raziskav: »Mislim, da je danas egzisten­ cija sjeverne Hrvatske Konstantinove potpuno dokazana i pitanje riješeno.«; B. GRAFENAUER, Slovansko-nemška borba za srednje Podonavje v 9. stoletju, Razprave razreda za zgodovinske m družbene vede SAZU 5, 1966, 42-43; N. KLAIć, Marginalia . . ., prav tam, 24; ISTA, Najnoviji ra­ dovi . . . (kot v op. 58), 31 kjer že stoji na novem stališču in zavrača Hauptmannovo analizo DAI, a mu vendarle priznava, da je dokazal obstoj Bele Hrvaške v 10. stoletju; F. DVORNIK, The making of central and eastern Europe, London 1949, 291—297; H. L.OWMIANSKI, Poczatfci Polski, 114—200. 84 Glej F.KOS, Gradivo... II, Karantanija (v registru, 451); K. BERTELS, Carantania, 87— 196. 328 P- STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI živijo:na' drugi strani -Bavarske. Gledano z bizantinskega gledišča (bizantinske Benetke, Dalmacija, Carigrad)1 pa to pomeni, da so ti Belohrvati morali živeti severno ali severovzhodno od Bavarske, medtem ko Karantanija leži na njenem jugovzhodu.65 Hrvate v Karantaniji na noben način ne moremo razširiti na ce­ lotno-Karantanijo, ampak so bili omejeni na majhno področje ob zgornji Glini, ki ni bilo" večje od približno 16 X 8 kilometrov. Zato 4i Hrvati, čeprav so bili v Karantaniji; jseveda niso. mejili z-Madžari, kar Karantanija je, in to najkasneje že od leta 907 in ne šele v času po 955, ko začno na njenem j . in v. nastajati marke.66; Po tej Kunstmannovi logiki bi npr. tudi Karantanci,-ki so bili v okviru Vzhodnofrankovske države,;bili sosedje npr. Dancem. Pa tudi pravi c. 31 DAI,)<•'» "f ' — .<~j '•' ' ' • >'n- , ••;.•' .<•'-, Na podlagi/drugih izhodišč'je v Karantaniji videla staro domovino" dalma­ tinskih Hrvatov tudi Nada Klaić.?9 Razèn stavka, da so se določeno število let tudi Hrvatje v Dalmaciji pokoravali Frankom, takó kot prej v stari domovini, je kot izmišljene in neresnične zavrnila vse vesti v ;c. 30 DAI,-ki govorijo o Beli Hrvaški kot pradomovini'dalmatinskih Hrvatov ter.celoten »avarski"kompleks« o avarsko-hrvaških odnosih v Dalmaciji. Kot pokrajino, kjer so živeli Hrvati in ki je bila podložna Frankom, pa ji ni bilo težko pokazati na Karantanijo/ Ta je od srede 8.'stoletja resnično zadovoljevala oba pogoja; hkrati-pa je Klaićevi omemba' pagusa'Crouuati in'»hrvaške desetine« na področju! Karantanije doka­ zovala obstoj i posebne hrvaške ' politične • in'cerkvene organizacije s posebnim arhontom na čelu.70\Z drugimi besedami, avtorica predvideva za karantanske Hrvate poseben, zelo šamostojen'položaj,' ki temeljina etnični, podlagi in iz'nje izvirajoči posebni politični in cerkveni organizaciji.71 ' . . ; . - " • , Ce pustimo ob strani njeno interpretacijo c. 30 DAI, kjer je zavrnila vse ti­ sto, kar ne ustreza'njeni sliki, in za katero je kritika pokazala, da ni pravih raz­ logov za njeno upravičenost,72 lahko njeno tezo zavrnemo že s stališča karan­ tanske zgodovine same. 8 5 Glej op. 58. ' - ••, 6 8 Glej npr. B. GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965 (2. izd ). HO—118, 136—141, 144—148. • . • 67 Kunstmann se pri enačenju Francia z Regnum Italicum sklicuje na razpravo Drei De­ perdita der byzantinischen Kaisrekanzlei und die Frankenadresse im Zeremonienbuch des Kon­ stantinos Porphyrogennetos, Byzantinische Zeitschrift 45, bizantinologa W. OHNSORGEJA, ki meni, da Konstantin diferencirano uporablja termin Francia; tako, da megali' Francia pomeni »frankovske državne dele« s: od Alp, Francia pa't iste j . Toda Ohnsorge je analiziral neko dru­ go Konstantinovo delo — De caerimoniis aulae byzantinae — in ne DAI, poleg tega pa c. 30 DAI, kjer se tudi govori o sosedstvu Belohrvatov in Frankov, ni napisal Konstantin, ampak nek anonim in ni razloga za diferencirano uporabo gornjega termina. 6 8 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov; ISTI, Seobe Hrvata i Srba, 30—Ì6; B GRAFENAUER Prilog kritici..., 34—37. 89 N. KLAIć, O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata, Zč 38, 1984, 253—270, kjer je najdetajlneje razložila svojo tezo; ISTA, Najnoviji radovi.':, (kot v op. 58), 36, 40, 51; v poljudni obliki pa ISTA, Sjever i jug u Hrvata i Srba, Oko 387, 388, 15.—29. 1. in 29. 1.—12. 2. 1987; ISTA, Odakle smo se doselili, Start 498, 20. 2. 1988; Gdje je bila stara Hrvatska Start 499, 5. 3. 1988; Kad je postala Hrvatska država, Start 502, 16. 4. 1988. ' 70 N. KLAIć, O problemima stare domovine . . ., 257—262. 71 Politična organizacija ji pomeni posebno upravno, teritorialno in sodno éhoto s knezom: N. KLAIć, O problemima stare domovine . .., 261, 270 op. 104; v poljudnejših prikazih pa govori celo o hrvaški državi v Karantaniji (!), Start 502, 16. 4. 1988. Kaj misli s cerkveno organizacijo Hrvatov, ni jasno. V primeru hrvaške župnije bi težko govorili o neki specifični cerkveni orga­ nizaciji, višjo stopnjo organiziranosti pa lahko predstavlja le poseben korepiskopat za Hrvate kar pa je povsem nemogoče. 72 Glej P. ŠTIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov?, Zč 41, 1987, 536—539. Klaičeva ni navedla nobenega resnega razloga, da c. 30 DAI govori resnico le v stavku, ki navaja hrvaško podložnost Frankom v stari m novi domovini, v vseh drugih točkah najstarejše hrvaške zgodo- ™п.е £S ^^Sr^f-P^ L - ™A%GE?:Ic'J°š P. dolasku Hrvata, Historijski zbornik XXXVIII, 1985, 232; V. KOšcAK, Dolazak Hrvata, Historijski zbornik XL, 1987, 353, 357. će se je glede nä I U , ' / T K Z G O D O V I N S K I - ČASOPIS 43 . 1989 •'3 ,-; n 329 , П N.. središče razprave J e postavljen pagus Crouuati'in njegova interpretacija. Glede,na2vsebino, izraza .samega,izraža pagus Crouuati le in, samo etnično pri­ padnost'^ svojih^ prebivalcev.™ Ali pagus,-'tako kot Klaićeva,-lahko razlagamo tudi-jkot i posebno, politično organizacijo, pa lahko pokaže le analiza pomena,tega izraza;.vjdrugi:polovici; 10. stoletja, to je v času, ko se.pagus Crouuati pojavlja v, listinah.LGrafenauer; je neposredno na primeru kraljevih darovnic za. Koroško iz_10.-stoletja;jasno_pokazal, da je lokalizacija po pagusih>v kontekstu^listin, y katerih»se ;pagusvfl0. stoletju omenja, uporabljana v smislu konkretnejše .geo­ grafske- lokalizacije daritve,!5,To seveda ne1 pomeni, da^pagus ,y .tistem času ni imel določenih upravnih funkcij, vendar njihove vloge^nejsmemo^preceniti.kot to] dela, Klaičevaf i Po .njeni «logiki ; bi ' namreč lahko t tudi. za •: druga : dva. pagusa, ki se» v. istem času i omenjata ha Koroškem, za pagus Gurketal78, ob srednji Krki in pagus .Karintriche77- v.* centru pokrajine,.'predvidevali neko posebno politično enoto,s ^amostojnimiknezom.'! Takšna vloga' pagusa',pa je -nemogoča" preprosto zato, ker je pagus.samo del grofije. M.,Kqs je.svoje.raziskave tega problema rezi- miralv zaključek >>Pryi,(pagus)!leži.vokviru''druge.(grofije)«.78.Ta'pa ni v tistem času nič drugega;kot;urad-in grof uradnik.'.To še'zlasti velja za širši prostor, v kateremise.jemahajal.pagus.Crouuati'. Kòtt je'namreč pokazala razpravami!. Dop- scha o»»waltpotu« in palatinskem grofu1 na Koroškem,79 je bil hrvaški okraj del grofije »waltpota^.Ta pämitbil nič. drugega г kòt neposredno kralju odgovorili in od njega!postavljeni' uradnik,*ki' je imel'ha skrbi kraljevo zemljo v Karantaniji; ki jo'je' vladar izločil izpod vojvodove oblasti. Njegov urad (Amt; Amtsgebiét) se je raztezal-v centralnih (predelih Koroške,'kjer je'bila večina kraljeve zemlje in stari karolinški pfalci Krnski grad in Možberk"(?), in se najkasneje'od 965 po­ javlja kot »grofija .waltpota«..(Grafs.chaft,des Waltboten).80 Listine, v; katerih se omenja hrvaški-okraj, pa i celo izrecno govorijo; da leži pagus Crouuati »in re-. gimine.uualdpodonis Hartuuici.81 Če je torej itudi grofija le navaden urad; potem pagus, ki;je del ;tega urada; ne>more predstavljati neke,»posebne politične orga­ nizacije«, ampak mu-v, najboljšem primeru lahko pripišemo le skromne, strogo nadzorovane upravne funkcije. . ,д \ .- ,.^_ .i : . . L V ~. ^"-^ Л"."}'-л' ? . ' '. ; l -.. .-• r • ' f problematičnost DAI odločila za negiranje njegovih vesti, potem bi morala to narediti. radi­ kalno;.brez izjem. Mislim pa,.da' je vse dosedanje razpravljanje okrog DAI le pokazalo,'da c. 30 prinaša hrvaško ljudsko.izročilo,-ki. je v,svojem bistvu resnično; glej B. FERJANĆIĆ, Struktura 30.' glave spisa ' De" admìnistrandó imperio, Zbornik radova vizantološkog instituta XVIII, 1978, 67—79. Prim, tudi L. MARGETIć,! Još;o pitanju vremena dolaska Hrvata, ZĆ 42,>1988, 239: »Mo­ žda bi doista trebalo odbaciti sve' (ili takoreći sve) anonimove vješti o dolasku Hrvata kao na­ rodnu? legendu.« v (enako i v HZ j XXXVnift 238) i in ostro .reakcijo V. KOŠĆAKA, Dolazak • Hrvata, 360, na to Margetićevo opcijo..,- . . , , _ , . , ' '.i... v« Podobno je po-vsebini*izraza" razlikovanje med"slovenskimi in bavarskimi hubami samo na,sebi utemeljeno,le.po narodnostni pripadnosti:njenih-obdelovalcev; B. GRAFENAUER, Vpra- šanje županov, tHrvatov* in ustoličevanja".. ., 1136; Gospodarska in družbena zgodovina Sloven­ cev II, 323. i..,! ... i . v d , , ) r ( i i ; . : . - -fFf i ( '.I \0 >,': . ' ' . . j v ,i . •' '* Tako že M. KOS, Slovensko naselitev na Koroškem, 114: »Tu so Hrvati najgosteje bivali, zato ; imenujejo listine okraj'»pagus Crouuat«.-'1 • ' •> ••'• -4 • . - ;^»i.:».'s ;ii ;i 7 5 B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212—217, nasproti HAUPTMANNU, ki je hotel v pagusu videti četrto. koroško grofijo-in jeizato v svoji zadnji razpravi o Hrvatih.v,Karantaniji govoril o Kasazih,Hrvatske grofije^in ne Hrvatskega pagüsa: • Starošlovenska družba .in ob­ red'.".., 115. . . . . . . . . . . - i. .., .̂ . . . ™ F. KOS, Gradivo..., II, 451. .... _ - , ' . , , . - . ,; . " ., ' " F . KOS, Gradivo.. .,11, 469; B. GRAFENAUER;" Karantanski temelji koroške vojvodine, Zć 31, 1977, 150 op. 143; ISTI, Hrvati u Karantaniji?;* 217, meni, da je mogoče, interpretirati loka­ lizacijo »in pago Karintriche« samo v zvezi z Karint(riche) ( = regnum (Carantanum) v nekate­ rih drugih listinah) in,da zato. pomeni. »pokra jino razdeljeno na več grofij«. G. MORO, Zur po­ litischen'Stellung Karanïaniens im fränkischen und deutschen Reich, Südostförschungen 22, 1963, 94 op. 88; H.-DOPSCH, Gewaltbote .und Pfalzgraf in Kärnten, Carinthia I 165, 1975,-132 op.. 37 in zemljevid na str. 137, pa sta mnenja, da se oznaka pagus Karintriche nanaša samo na cen- ter Karantanije — Gosposvetsko polje. Sklicujeta se na to, da je ta pagus, ležal v Hartvikovi grofiji in da se vseh pet krajev,,ki so ležali in pagò Karintriche, nahaja v neposredni okolici Gosposvetskega polja.,Tudi sam se£nagibam k mišljenju, da je treba taJtermin interpretirati v okviru/pomena,pagus v 10. stoletju.-kar označbo Karintriche bistveno zožuje:,P. ŠTIH, Regnum. Carantanum, Zč 40, 1986, 225 si. , e M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, 113. . ,, f ' '™ H. DOPSCH, kot v op. 77, 125-451." ,' ' ' -, -8 0 »... in partibus Karantaniae in comitatu Hartuuigi- comitis qui ' et ipse ihibi cognominé vualpoto dicitur-. .',«: F. KOS, Gradivo .. '., II, 419. H.'.DOPSCH,' O. c , 138 smatra poleg Krnskega gradu tudi Možberk za karolinško pfalco, vendar to ni najbolj gotovo. Glej P. STIH, Regnum Carantanum, 223 in tam navedene, podatke pro et contra; ISTI, Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot'viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku, v tisku za. Arheološki vest- n i k 4 1 . ' " " • " . . . . - ; • . •'.:, 81 F. KOS, Gradivo ..., II, 466. ' 330 p - STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI Pri tem vprašanje, kako velik je bil ta pagus Crouuati, ni nepomembno. Da ga po obsegu ne moremo razširiti izven porečja Gline z. od St. Vida, je poleg že omenjenih Grafenauerjevih analiz lokalizacijske formule v listinah razvidno iz več razlogov: 1. Kraji, katere kraljeve darovnice postavljajo v hrvaški okraj,82 ležijo vsi na prostoru med Glino na j . in njenim'razvodjem s potokom Wimitz na s., Hoheckom na z. in okolico St. Vida na v. 2. Na neposrednem robu tega pod­ ročja se je ohranil spomin na Hrvate v toponimu Krobaten pri Glaneggu in ver­ jetno Krottendorf pri St. Vidu, kar priča o razliki med prebivalci krajev, ki se začenjajo s tema naseljema, in okolico hrvaškega okraja.83 3. V drugi polovici 10. stoletja, ko se v-listinah uporablja izraz pagus Crouuati, ni niti enega pri­ mera darovanja posesti znotraj tega pagusa brez njegove uporabe; nasprotno pa se ta lokalizacija v istem času nikoli ne uporablja v listinah ob priliki darovanja v isti grofiji, le na drugem mestu, lokaližacijska formula pa je prav tako pre­ cizna.84 4. V isti grofiji »waltpota« Hartvika se v"drugi polovici 10. stoletja ome­ njata dva pagusa (Crouuati, Carentariche).85 * Tako torej pagus Crouuati na Koroškem lahko upravičeno omejimo na pod­ ročje ob Glini zahodno od St. Vida. Ta prostor pa ni meril v dolžino več kot 15— 16 kilometrov, v širino pa ne več kót 6—8 kilometrov.86 To na eni strani samo potrjuje ugotovitev, ' da tako majhen prostor ni mogel imeti neke posebne, od okolice bistveno izstopajoče politične organizacije ;,nà drugi pa si je povsem ne- mogoče predstavljati, da bi na tem majhnem prostoru lahko živelo tolikšno šte­ vilo'Hrvatov, od katerih bi se en del preselil v Dalmacijo87 in tam zavladal, drugi del pa,bi ostal v Karantaniji in bil še v drugi polovici 10. stoletja tako številčen, da se njihov okraj imenuje hrvaški okraj. ' ' '•.— ' • ; Ob vsem tem pa se zdi, da najbolje povezuje karantanske Hrvate, tako poli­ tično kot družbeno,'z ostalo Karantanijo v skupno celoto dejstvo, da'so bili ne­ kateri Hrvati tudi kosezi.88 Čeprav koseško vprašanje danes še 'ni dokončno re­ šeno, pa so po dosedaj.najbolj sprejemljivi razlagi tega vprašanja (Grafenauer- jevi), ki pušča odprtih najmanj vprašanj, in ki nenazadnje v petintridesetih letih od vzpostavitve ni doživela resnejšega ugovora, bili kosezi prvotno privilegirana vojaška plast (družiniki), podrejena neposredno karantanskemu knezu.89 Torej je politična oblast iz Krnskega gradu segala tudi čez nekatere Hrvate. Po tem-kar vemo danes, zlasti čez tiste, ki so živeli prav v hrvaškem okraju, saj so se samo na tem področju pokrivala hrvaška in koseška naselja.90 Tudi glede »hrvaške desetine« (decima ad'Chrowat), ki jo moramo pravil­ neje prevajati kot desetina pri (župniji) Hrvat in ki jo Klaićeva navaja kot dokaz za cerkveno organizacijo, ki naj bi jo Hrvati dobili v Karantaniji za časa misi- jona,91 ne glede na to ali se ta oznaka nanaša samo na cerkev sv. Mihaela (dolina gornje Mure), na del, ali pa na celo pražupnijo sv. Mihaela, lahko rečemo, da po 8 2 F. KOS, Gradivo ..., II, 401, 407, 466, 513: Rastlng, Gösberg, Sorg, Puppltsch, Pulst, Beis- sendorf, Mailberg, Ober Mühlbach, Raindorf, Deblach, Tauchendorf, Grammilach, Lebmach, Glandorf, Tschimig, Niederdorf. 8 3 B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212. 8 4 F KOS, Gradivo ..., II, 400, 419, 458, 468, 469, 475; M. KOS, Slovenska naselitev na Koro­ škem, 113 si.; B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212; ISTI, Vprašanje županov, »HrvaA tov* . . . , 1139 op. 46. 8 5 F. KOS, Gradivo .. ., II, 401, 407, 466, 469; glej še zgoraj op. 76 in A; JAKSCH, Geschichte Kärntens' bis 1335, Klagenfurt 1928, 144, 145. • , „ * , „ 8 8 Ta argumentacija velja tudi za tekst zgoraj, kjer se obravnavata razpravi Kronsteinerja in Kunstmanna. . . . , , . . , , 8 ' N. KLAIĆ, O problemima stare domovine .. ., 262, 264, govori o organizirani selitvi dela Hrvatov zaradi nezadovoljstva s politiko lastnih knezov. Da pa so jih imeli, ji dokazuje ravno pagus Crouuati; torej naj bi se Hrvati od tam tudi selili. Do bistvenega kvantitativnega pre­ mika pa ne pridemo, tudi če upoštevamo še preostale »hrvaške« kraje na področju stare Karan­ tanije. 8 8 M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, 114; B. GRAFENAUER, Ustoličevanje ..., 335; ISTI, Hrvati u Karantaniji, 219, 220. 88 Predvsem in zlasti B. GRAFENAUER, Ustoličevanje ..., 29—42, 320—383, 478—505, 555—559, ter Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, 290—292 z vso najnovejšo literaturo in pre­ gledom rezultatov dosedanjih raziskav. 9 0 B GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 220; ISTI, Ustoličevanje ..., 328. V hrvaškem okraju so bili kosezi v krajih: Zwattendorf, Krobathen, Paindorf, Kadöll, Deblach, Mauer, Tau­ chendorf, Meschgowitz, Gramilach, Unterkulm, Glantschach. 8 1 N. KLAIć, O problemima stare domovine ..., 261. , ,„ ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 331 svoji vsebini — podobno kot pagus Crouuati — lahko priča samo o hrvaški na­ selitvi ha tem p'rostoru,92 ne pa o kakšni cerkveni organizaciji za Hrvate. Tega desetina ne more dokazati! ' ' ' ' i ' "... Zaradi vseh teh dejstev je jasno, da je Klaićeva precenila vlogo Hrvatov v Karantaniji; zato ni utemeljena tudi njena misel o,Karantaniji kot stari domo­ vini dalmatinskih Hrvatov. Ali morda ne potrjuje tega sklepa tudi dejstvo, da so prav njene raziskave pokazale, da je sploh vprašanje, če so v srednjeveški Hrva­ ški obstajali kosezi, saj je vse, na kar se lahko opre takšno mnenje, le osamljen toponim Kaseg v Liki ; v nobenem primeru pa ni nobenih sledov o kakšnem pri­ vilegiranem koseškem družbenem položaju.83 V primeru hrvaške preselitve iz Karantanije bi njihove sledove upravičeno pričakovali. Pa tudi sama Klaićeva, ko išče vzroke in način hrvaške preselitve iz Karantanije v Dalmacijo, razen ne­ kaj predpostavk, ne pa dejstev,94 ne more ponuditi ničesar. Njeno predpostavko, da so se Hrvati preselili v »-splošnem kolonizacijskom valu«, lahko zavrnemo že zaradi tega, ker gre pri kolonizacij i za zelo dolgotrajen proces penetracije agrar­ nega prebivalstva na nova ozemlja, ki v relativno pomembnem obsegu spreminja podobo pokrajine95 in bi, v kolikor bi se res zgodil, moral pustiti otipljivejše hrvaške sledove na današnjem slovenskem ozemlju, pa jih ni. Podobno je malo verjetno, da bi se Hrvati zaradi odpora proti Frankom (sprejem krščanstva), v katerem vidi Klaićeva .vzrok selitvi, preselili iz Karantanije v deželo, v kateri sta prav od konca 8. stoletja gospodovala taisti Frank in križ.98 ' Za zaključek tega kritičnega pregleda novih poskusov reševanja, problema­ tike Hrvatov v Karantaniji lahko ugotovimo, da je kritika pokazala, da tudi ti novi napori ne rešujejo* zadovoljivo vprašanja karantanskih Hrvatov. Na nek način je to razumljivo in pričakovano; saj za tako radikalne zaključke, kakor jih ponujajo obravnavane razprave,"" zgodovinar na žalost nima na voljo ustrezne dokumentacije. Né sanió, da je virov premalo, ampak še ti, ki so na razpolago, po svoji strukturi (prvenstveno topononiastični sledovi) ne morejo odgovoriti na takšna vprašanja. Zato o Hrvatih v Karantaniji še vedno vemo zelo malo dolo­ čenega in trdnega. Zgodovinarjevo znanje v tem pogledu na žalost ni kaj bi­ stveno napredovalo od nivoja, ki ga je že pred tridesetimi leti dosegel B. Grafen- auer in ga rezimiral v skopih treh točkah, ki smo jih navedli v uvodu. Z u s a m m e n f a s s u n g NEUE VERSUCHE, DIE PROBLEMATIK DER KROATEN IN KARANTANIEN ZUXÖSEN Peter Stih iL ... ' Grafenauers Abhandlung Hrvati u Karantaniji (HZ 11/12, 1958/59), durch welche Hauptmanns »kroatische Theorie« von den Kroaten, Edlihgern als einer Adelsschicht in Karantanien, abgelehnt worden ist, bedeutet den Abschluß einer Zeitperiode in der Erforschung der Kroatenproblematik in der frühmittelalterlichen karantanischen Ge­ schichte: Die Abhandlung hat nämlich ergeben, daßüber die Kroaten in Karantanien mit Sicherheit nur folgendes bekannt ist: 1. Ohne Zweifel war auch ein Teil der Kroa­ ten nach Karantanien zugewandert, doch sind Zeit und Umfang dieser Migration noch immer fraglich. 2. Eine Gleichsetzung von Edlingern und Kroaten ist nicht berechtigt. Die Edlinger als Gesellschaftsschicht sind ein Ergebnis der Entwicklung in Karanta­ nien, der mögliche, wenn auch nicht nachgewiesene Einfluß der Kroaten beschränkt »2 Področje ob gornji Muri s toponimi Crawate curia, Kraubath, Kchrawatnof, Krawbaten, Krawerseck, Krowot, predstavlja drugo jedro hrvaške naselitve v Karantaniji. 9 3 N. KLAIć, O Kasezima i Hrvatima u srednjevjekovnoj Hrvatskoj, Dostignuća 1—2/П, 1965, 3—21 in na str. 12: »čini mi se zaista nemogućim da se još uvijek održi Hauptmannova teza o kasezima u Hrvatskoj na osnovi jednog jedinog podatka«. и N. KLAIć, O problemima stare domovine ..., 263, 264, 3 5 Prim. Kolonizacija in populacija, v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo­ dovina agrarnih panog I, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana 1970, 29—127. •" N. KLAIć, Povijest Hrvata ..., 165—172, 191—208. 332 P. STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI sich nur auf die Übertragung des neuen Namens in die slowenische Geschichte; diese letzte Frage ist auch umstritten. 3, Im ganzen fragwürdig bleibt die besondere ge-; schichtliche Rolle der Kroaten als eines Geschlechts von politischen Organisatoren (sowohl in Dalmatien als auch in Karantanien). Nach der Stille, die in der Historiographie auf die Abhandlung Grafenauers folgte, sind im letzten Jahrzehnt (1978—1988) drei neue ' Beiträge, die sich mit der Proble- matik der Kroaten in Kärantanien befassen, entstanden. Der Verfasser des ersten ist der österreichische Philologe Otto Kronsteiner (Gab es. unter den Alpenslawen eine kroatische ethnische Gruppe?, Wiener slavistisches Jahrbuch 24, 1978).'Er hielt die Kroaten in Kärantanien für eine avarische Gesell- schaftsschicht von Kriegern, die sich später slawenisiert habe. Bei der Argumentation seiner These stützte er sich vor allem auf die Etymologie, der zufolge vornehmlich die Wörter kosez, župan, ban, kagan und Kroate avarischen Ursprungs sein sollen, was auf die politische Anwesenheit der Avàren in Kärantanien hindeuten würde. Unge- achtet dessen, daß die Sprachforscher selbst hinsichtlich der Etymologie dieser ein- zelnen Ausdrücke nicht übereinstimmen, lassen die historischen Quellen diese von der Etymologie als eine der Möglichkeiten angebotene Deutung nicht zu. Vor allem ist Kronsteiners Behauptung, die Kroaten würden in historischen Quellen beinahe immer zusammen mit den Awaren erwähnt, nicht 'haltbar. In Wirklichkeit werden sie nur einmal '(DAI), und auch dann lediglich als Gegner erwähnt, was unmittelbar im Wi- derspruch zum Wesen von Kronsteiners These steht, die Kroaten seien eine avarische Gesellschaftsschicht gewesen. Der zweite und wesentliche Fehler besteht in seiner Behauptung, Kärantanien sei bis zu den Avarenkriegen Ende des 8. Jahrhunderts ein Teil des avarischen Kaganats gewesen; läßt sich doch nur damit die Funktion der Kroaten (Avaren) als Krieger vereinen. Aus erstrangigen historischen Quellen (Fre- degar, Paulus Diakonus, Conversio Bagoariorum et Carantanorum) geht ohne Zweifel hervor, daß die Macht der Avaren in den Ostalpen bereits in den dreißiger Jahren des 7. Jahrhunderts zuende war. Außerdem hat er unberechtigterweise den pagus Crouuati ausgedehnt, der sich aufgrund des Urkundenmaterials auf das Gebiet am Oberlauf der Gian westlich von St. Veit beschränkt, auf den gesamten Kern Altkaran- taniens zwischen dem Wörthersee im Süden und der Gurk im Norden. So findet sich für das Modell Kronsteiners in Kärantanien weder Raum noch Zeit. Auch der zweite Beitrag stammt aus der Feder eines Philologen. Heinrich Kunst- mann (Wer waren die Weißkroaten des byzantinischen Kaisers Konstantinos Porphy- rogennetos?, Die Welt der Sl'aven 29/1, 1984) ist der Meinung, daß es sich bei den Kroaten in Kärantanien um die Weißkroaten Konstantins Porphyrogénnets handele und daß folglich Kärantanien Weißkroatien sei. Doch L. Hauptmann hat gerade für die Zeit um die Mitte des 10. Jahrhunderts, wo im DAI Angaben über Weißkroatien vorliegen, klar gezeigt, daß sich dieses damals tatsächlich am Oberlauf der Weichsel befand. Würde man Kunstmanns These annehmen, dann hätte es gleichzeitig zwei Weißkroatien gegeben. Für die Zeit des 9. und 10. Jahrhunderts ist eine beträchtliche Zahl von Quellen erhalten, aus denen eindeutig hervorgeht, daß für den Raum des heutigen Kärnten lediglich und ausschließlich der Name Carantania verwendet wurde. Außerdem war Kärantanien Mitte des 10. Jahrhunderts ein Land, in dem das Chri- stentum bereits seit 200 Jahren existierte;, im DAI,wird öfter hervorgehoben, daß Weißkroatien zu jener Zeit noch nicht ' christianisiert war. Aber auch die Lokalisie- rung Weißkroatiens läßt sich laut DAI nicht in Zusammenhang mit Kärantanien bringen. Ähnlich hat Nada Klaić (O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dal­ matinskih Hrvata, Zgodovinski časopis 38, 1984) in Kärantanien die alte Heimat der dalmatinischen Kroaten gesehen.. Läßt man ihre Interpretation des DAI beiseite, in der sie alles, was nicht! ihrem Bild entsprach, verwarf, und für welche die Kritik nachwies, sie sei unbegründet, so kann man ihre These bereits vom Standpunkt der karantanischen Geschichte, aus ablehnen. ,Vor allem der pagus (Crouuati) ist keine besondere, selbständige politische Einheit mit eigenen Fürsten (arhontes) an der Spitze, im besten Fall — wie eine vergleichende. Analyse des Kärntner Urkunden­ materials ergab — können ihm-Verwaltungsfunktionen zugeschrieben werden, da der pagus nur ein Teil der Grafschaft bildete. Dabei hat es sich gezeigt, daß der pagus Crouuati einen relativ kleinen Raum (ca. 16 mal 8 km) am Oberlauf der Gian ein­ nahm. Es ist deshalb ganz unmöglich, daß die Kroaten dort in einer solchen Anzahl gelebt hätten, daß ein Teil von ihnen nach Dalmatien abgewandert wäre, um es zu beherrschen, während der andere in Kärantanien zurückgebliebene Teil noch in der zweiten Hälfte des 10. Jahrhunderts zahlenmäßig so stark war, daß sein pagus kroa­ tisch genannt wurde. Darüberhinaus verbindet die karantanischen Kroaten mit dem übrigen Kärantanien zu einem gemeinsamen Ganzen die Tatsache, daß einige Kroa­ ten auch Edlinger waren, die als eine ursprünglich privilegierte Militärschicht (Ge­ folgschaftsleute) unmittelbar dem karantanischen Fürsten unterstanden. Demzufolge ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 333 erstreckte sich die politische Macht von Karnburg auch über die Kroaten in dem pagus Crouuati, deckten sich doch auf diesem Gebiet die von den Edlingern und den Kroaten besiedelten Ortschaften. Die neuen Beiträge in der bereits sehr reichhaltigen Bibliographie zur Frage der karantanischen Kroaten, die diese Problematik auf eine sehr radikale Art lösen wol­ len, bringen infolge wesentlicher Einsprüche von Seiten der* karantanischen Ge­ schichte keine zufriedenstellende Lösung der erörterten Frage. Unser Wissen über die Kroaten in-Karantanien. enthält nach wie vor wenig. Bestimm tes, -, und in derjHistorio- graphie gilt, aus diesem Grund noch immer der Zustand, wie ihn bereits vor dreißig Jahren- B. Grafenaüer festgestellt und zu drei knappen Punkten zusammengefaßt hat. . i : I .. . н . i ,;• ...» . '• Ui ... , ;—.- '* ' -•:"••. -s v.--' ., <* J ..i. • k - :• . . . - V . ' v . ' "'--•' •'. -. : . i• - ;.r c\i\l : • ' J i '"' •' ' . i" " ' . • ••»i ' • . . - . J . ' . - :" . V • •;•• " T '- • . . : • ' i l i . . . . . ' , ; [ • " Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino • Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustri­ rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgo­ dovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire.' »Kronika« ima namen popularizirati zgo­ dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih'knjig, pomembnih ža slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo­ venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­ NE (1956), 72 strani. — Vlado Valencia, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani.