Ob skupščini C. M. D. v Tržiču. Naše demokraško prepričaoje nas dviga na stališče, da v narodnih institueijah, kakor je Sokolstvo in C. M. D. ne sme prevladovati noben stan in da natn je vse narodne institueije ^varov&ti politiško-strankarskih vplivor, medtem ko jih kulturnemu straukarstvu ve moremo odtegniti, posebno če služijo kulturnim namenom naroda. Vsi stanovi imajo biti zastopani v odborih narodno-kulturnih institucij, vendar si je skoro težko misliti enoten in uspešen njihov prospeh če ni vodstvo podrobnega dela poloieno — vsaj zaradi enotnosti — v roke enega stanu, ki vodi stvar do smotrov in realizuje podrobue načrte. V prvi vrati so pa v to poklicani stauovi, v katerih področje sodi kuliurno-narodna Jinstitucija, posebno 6e se krije interes naroda z interesom smotra stanu. In v tem oziru — mislimo — je učiteljsfao v prvi vrsti poklicaoo, da razširja našo narodno obrambo, posebno ker temelji ta danes d» šolstvu in reševaDJu šolskih vprašanj, katerih ioteres in upravičenost reševati Ieži r prvi vrsti učitoljstvu. Že naravna organizacija daje učiteljstvu upravičenost, da se na podlagi organizaeije slovenskega naprednega učiteljstva organizuje naša kulturno-napredna narodna obramba in se na podlagi nje sistematiško uredi, razširi in pokrepi. Te misli so se nam zbudile ob priliki polemike med nSloT. Nar." in BJutrom" v tej tadevi, Na sodelovaDJe narodnim interesom odločno nasprotujoče politiške stranke in nje somišljeniko? nam sploh ni rtflektirati in tudi ne reflektiramo. S tem pa nikakor ne označujemo svojega strankarskega stališča v politiškem smislu, temveč hočemo le poudarjati politiško laslepljenost naših narodnih škodljivcev, ki izza politiške strasti ne vidijo kulturnih smotrov in knlturne rešitve naroda — v katere nasprotni 8meri sme najmanj delovati slovenski uSitelj. Nihče ne more tajiti, da je ravno učiteljstvo že mnogo podrobno delalo in mnogo storilo za narodno obrambo pri nas; nihče ne more tajiti, da je ravno učiteljstTO dalo temelj podrobnemu narodnemu delu, a tudi nihče ue fflore utajiti, da se vse to delo ni vršilo in pospeševalo sistematiško — po čemer bi dosegalo to delo še večje in dalekosežnejše i8pehe. Učiteljstvo je sodelovalo pri narodno°brambnem delu — kakor povečini pri narodno"ocialnem delu — kot zasebnik, ker iniciativo ** to delo ni izhajala iz stanovske organi•"acije — od kjer bi morala — temveč je bila P'od neposredne Jnarodne vzgoje in povsem inuitidualna stvar posameznika. Mnenja smo, da bi učiteljstro moralo •Jelati na narodno-obrambnem polju sta••ovskoorganizoTano kerje maDJ••Jnsko šolsko delo tudi del našega dela sta*-°vskih smotrov iu ker manjšinsko šolsko e'° 6odi tudi v naš program in istotako sodi »njšinsko šolsko vprašanje t našo organi*»cijo. In tedaj šele, kadar bo naša organizaeija °*na organizo?ano izvajati tudi to nalogo, tedaj šele bo aaša stanovska organizacija naroduo-kulturno popolna, Ne da bi prevzela C. M. D. izvedbo vseh načrtov in njih realizovanje ; da prevzame le nalogo, vzgajati sposobnih in zmožnih podrobnih narodno-obrambnih delavcev na podlagi stanovskih organizacij to zadostuje. Napredno u5it*»Ijstvo naj ne deluje pri naši narodno-obrambni instituciji vei kot za-sebnik, temreč kot staD, da v tej instituciji uveljavi svoj stau, zato se Iahko z mirno vestjo o f i c i a I n o izjavimo kot organizae i j a za pripadnike naše nar.-kul. obrambne organizacije (C. M. D.) in gojimo ter rešujemo t organizaeiji nje vprašanja in smotre. Nikakor s tem ne kršimo svojega načela, da kot stanovska organizacija ne amemo pristopati k nobeni drugi nestanovski organizaciji, zakaj načelo je tukaj drugo za politiško in drugo za kulturno organizacijo. Oficialen nastop naše stanovske organizacije h katerikoli politiški stranki se nam kaže kot greh nad samim seboj, ker od naših politiških strank še precej časa nobena ne poatane kulturna, pri načelih stanovske organizacije ne moremo gledati na mala nenačelna nasprotja p o 1 i t i š k i h naziranj posameznikov — če se krijejo kulturna načela in kulturno naziranje večine z interesom stanu. Nasprotno se nam vi-ii pristop stanovske organizacije k narodno kulturni instituciji, ki se krije v načelib in programu 8 stanovsko organizacijo iu katere interesni stnotri se krijejo z interesnimi smotri staoovske organizaeijo neobodno potreben, ker pri kulturnem boju je neobhodna potreba, da družimo vsepovsod moči, da jih koncentrujemo, kjer ni načelnega nasprotstva in da izkušamo odstranjati Tse, kar bi nas v tem slučaju razdvajalo. Narodao manjšinsko delu mora biti tudi na našem programu in se imajo s tem rprašanjera pečati tudi vse naše organizacije, ker poleg vzgajanja učiteljatva za proizvajanje kulturnega boja na šolskem polju ima naša organizacija skrbeti tudi za vzgojo narodno-manjšinskib delavcev med našim stanotn in ima skrbeti, da na podlagi našega stanu pride do sistematiškega dela na tem polju. To vprašanje smo do danes le malo še razmotrivali z ozirom na celokupnost naprednega slovenskega učiteljstva, in vendar je to vprašanje, ki bo stopalo tembolj na dan, čimveč iniciatire za to delo bo prihajalo iz stanovske organizacije. Potreba bo pričeti misliti tudi na to, da se prične učitel.jski naraščaj vzgajati y tem duhu in za to delo, da ne bodo mladi učitelji le yedno začetniki — [v teoretiškem zmislu — pri narodno-manjšinskem obrambnem delu in da se povspne in izpremeni delitantizem učiteljskib posameznikor v dalekopotezno narodno manjšinsko, podrobno delo vseh posameznikor napredne učiteljske organizacije.