ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 22, št. / n-ro 2 maj / majo 2017 Uvodnik Frontartikolo Zaključen je letni ciklus občnih zborov in skupščin naših esperantskih organizacij. Poleg formalnosti pa so bili tudi bolj ustvarjalni dogodki, o katerih poroča ta številka biltena: pobuda Dan za esperanto, uspela 19. konferenca Alpe-Jadran, ponoven obisk na osnovni šoli Ketteja in Murna v Ljubljani itd. Pred nami pa so TVU in Parade učenja ter posvetovanje o prihodnosti esperan-ta na Polževem. Opažamo znatno povečano količino objav v osrednjih in lokalnih medijih, na spletiščih in družabnih omrežjih. Tudi poleti in med počitnicami naše gibanje ne sme spati. Glede na to, da je svetovni esperantski kongres letos v oddaljeni Južni Koreji, bi bilo primerno obeležiti svetovni dan esperanta 26. julij s kakim odmevnim dogodkom pri nas ali v bližnji soseščini. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zapisnik redne letne skupščine ZES, ki je bila 18. marca 2017 v Ljubljani, Štefanova 11. Prisotni: Peter Grbec, Jerneja Jezernik (EDM), Janez Jug (EDL), Karel Kovač (ŽED), Jernej Lindič, Mira Lipičar, Tomaž Longyka (EDL), Ostoj Kristan, Karmen Lešnik (EDM), Roberto Maglica, Anton Mihelič, Reneja Mihelič, Nika Rožej (EDL), Peter Simonišek, Milan Škrlj (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Janez Zadravec (EDL), Vinko Zalezina, Anka Vozlič. Opravičil se je: Edi Zanut K 1. točki Ob 10.00 je predsednik ZES, Janez Zadravec, pozdravil prisotne, predlagal minuto molka za preminulima esperantistkama Fani Rižnar in Milko Maček, ugotovil da se je skupščine udeleležilo potrebno število članov in da je sklepčna ter predlagal sledeči dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev organov skupščine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika). 3. Poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora. 4. Razprava o poročilih in sprejem poročil. 5. Program dela in finančni načrt za leto 2017. 6. Razno (nadomeščanje člana IO do konca mandata, predlog Pravilnika o priznanjih), drugo. Sklep 1: Prisotni soglasno sprejeli predlog dnevnega reda. O sklepčnosti skupščine ni bilo dvoma K 2. točki Predsednik je predlagal delovno predsedstvo skupščine v sestavi: Mario Vetrih – predsednik, Karmen Lešnik in Simon Urh člana, Anton Mihelič - zapisnikar ter Nika Rožej in Milan Škrlj – overitelja zapisnika. Sklep 2: Prisotni so soglasno potrdili predlagano pred-sedstvo skupščine, zapisnikarja in overitelja zapisnika. Skupščino je naprej vodil Mario Vetrih. K 3. točki Poročilo o delu ZES v letu 2016 je podal Janez Zadravec (osnutek je pripravil Anton Mihelič, zaključno inačico pa Janez Zadravec), poročila o finančnem poslovanju za leto 2016 je podal Ostoj Kristan, poročilo Nadzornega odbora Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ in se zanj zahvalil Ostoju Kristanu. K 4. točki Skupščina je po razpravi o poročilih sprejela naslednje sklepe: Sklep 3: Prisotni so soglasno sprejeli Pororočilo o delu ZES v letu 2016, ki ga je podal predsednik Janez Zadravec. Sklep 4: Prisotni so soglasno sprejeli Poročilo o finančnem poslovanju ZES za leto 2016, ki ga je podal podpredsednik Ostoj Kristan. Sklep 5: Prisotni so soglasno sprejeli Poročilo Nadzornega odbora, ,ki ga podal njegov predsednik Janez Jug. Vsa tri poročila so priloga k temu zapisniku. Vmes smo se tudi kdaj zasmejali… K 5. točki Predsednik je podal predlog programa dela ZES za leto 2017, Ostoj Kristan pa predlog Finančnega načrta ZES za leto 2017. Razprava je bila usmerjena predvsem na program dela ZES za leto 2017. Poudarjena je bila potreba po tesnejšem sodelovanju s sorodnimi organizacijami, npr. s Slovensko filantropijo, Esperantskim društvom v Gradcu, z madžarskimi espertantisti v Sombateju itd., pri tem pa bi kompetentne povabili k neposrednim pogovorom, skupnemu oblikovanju stališč in k skupnim nastopom. Nadaljevati je treba z že dokaj utečenimi nastopi na Tednih vseživljenjskega učenja. Predavanja o Almi Karlin Jerneje Jezernik in podobni dogodki, ki se kakorkoli nanašajo tudi na esperanto, zelo koristno vplivajo predvsem na neesperantsko javnost. Pozornost v letošnjem programu dela naj bo usmerje-na predvsem k dogodkom, povezanim z letošnjimi pomembnimi obletnicami v mednarodnem in slovenskem esperantskem gibanju. Ti dogodki so predvsem: Konferenca Alpe-Jadran aprila v Brežicah (osrednja tematika posvečena 130-letnici esperant-skega gibanja in 100-letnici smrti L. L. Zamenhofa), Posvet o razvoju esperanta v Sloveniji meseca maja na Polževem (kje smo in kako naprej). Predsednik Zadra-vec je zaprosil Miheliča, da poda kratko poročilo o pripravah konference Alpe-Jadran. Mihelič je pojasnil, da priprave potekajo tekoče, posebej je zaprosil prisotne, naj delijo vabila svojim znancem, prijateljem, društvom zunaj naših meja ipd. Ravno tako je zaprosil za povzetek predavanja, ki ga bo imel Zadravec na konferenci. To bo veljalo tudi za predavateljici iz Trsta. Tomaž Longyka je predlagal, da se poglavje o priredi-tvah in predstavitvah v poročilu in programu v naslovu dopolni z »Javne in interne prireditve in predstavitve«. Kar zadeva učenje in poučevanje esperanta, je bila po-udarjena koristnost slovenskega spletnega učbenika po »zagrebški metodi« http://learn.esperanto.com/sl/. Vse odkrite napake in pomanjkljivosti je potrebno spo-ročiti Milanu Jarnoviču (milan.jarnovic@gmail.com) ali Zlatku Tišlarju (ztisljar@gmail.com). Mihelič je opozoril na pomanjkanje končnic »i« pri nedoločnikih v slovnici omenjenega učbenika. Tudi Peter Grbec je imel pripombe. Ob pisanju tega zapisnika lahko dodamo, da so omenjene pomanjkljivosti tečaja že odpravljene. Mario Vetrih je opozoril na uporabnost tečaja »Kurso de Esperanto« v obliki računalniškega programa, ki ga je mogoče »sneti« tukaj: http://kurso.com.br/. Burna razprava se je razvila okrog predloga Petra Grbca iz Kopra, da bi v soboto 15. aprila posvetili dogodku »8 ur za esperanto«. Dogodek bi bil namenjen počastitvi 100-letnice smrti L. L. Zamenhofa (14. april). Ostoj Kristan je opozoril na potrebo po realnem na-črtovanju različnih aktivnosti, ne pa, kot se običajno zgodi, da je predlogov veliko, ki se pa potem ne uresničijo. Opozoril je na to, da vsaka aktivnost zahteva precej organizacijskega dela in odrekanja (npr. da je Mihelič prevzel osrednjo organizacijo Konference Alpe-Jadran je junaško dejanje ipd.). Mario Vetrih je smatral, da podan predlog ne zahteva nobenih organizacijskih priprav, razen zagotovitve prostora, ker gre enostavno za to, da bodo prisotni delali (za esperanto) to, kar bi sicer delali doma. Sklenjen je bil dogovor, da bo pred-sednik ZES zagotovil prostor za željen datum. Mihelič je menil, da so pomembne letošnje obletnice: 130 let gibanja za esperanto, 100-letnica smrti Zamen-hofa, 110-letnica esperanta v Sloveniji in 80-letnica Slovenskega esperantskega društva rezporejene čez celo leto in zato ni nujno, da se fiksira samo datum, blizu obletnice Zamenhofove smrti. Nika Rožej je menila, da naj bo »delovni dan« 15. aprila priložnostna generalka za poznejše širše predstavitve aktivnosti za javne medije. Mihelič je menil, da zaradi dela s pripravo Konference »Alpe-Jadran« in vodenja študijskega krožka esperanta v enoti Mestne knjižnice Ljubljana na Fužinah ne bo mogel sodelovati v predlaganih aktivnostih 15. aprila. Skupščina je na osnovi razprave sprejela sledeče sklepe: Sklep 6: Skupščina sprejme program dela ZES za leto 2017 z ustreznimi dopolnitvami. Sklep 7: Skupščina sprejme finančni načrt ZES za leto 2017. Sklep 8: Skupščina sprejme predlog Petra Grbca, da se 15. aprila od 8. ure dalje izvede dogodek »8 ur za esperanto«. Pri tem bodo sodelovali vsi tisti, ki bodo lahko na ta dan prišli na Štefanovo 11, Ljubljana. Dogodek bo vodil Peter Grbec ob pomoči Nike Rožej. Največ časa smo posvetili programu dela K 6. točki Predsednik Zadravec je pojasnil, da je IO ZES že obravnaval odstopno izjavo Ane Ferrer Zadravec glede članstva v IO in predlog, da se za nadomestnega člana do konca mandata imenuje Karla Kovača iz ŽED Maribor. Predlog Pravilnika o podeljevanju priznanj ZES, ki ga je pripravil Anton Mihelič, je bil že nekaj časa v razpravi na IO ZES, zato predsednik Zadravec predlaga njegov sprejem. V razpravi je bila izpostavljena želja, da se ažurira seznam prodajne zaloge knjig ZES in to ustrezno objavi na spletnih straneh ZES. Sklep 9: Skupščina sprejme odstopno izjavo Ane Ferrer Zadravec glede članstva v IO ZES in potrdi nadomestno članstvo Karla Kovača iz ŽED Maribor do konca mandatnega odbobja. Sklep 10: Skupščina sprejme Pravilnik o podeljevanju priznanj ZES, IO ZES pa je zadolžen za njegovo operativno izvedbo. Sklep 11: Skupščina sprejme predlog, da se ažurira seznam prodajne zaloge knjig ZES s pripdajočomi cenami in to objavi na spletišču ZES. Skupščina se je končala ob 12.00. Zapisal: Anton Mihelič Predsenik delovnega predsedstva: Mario Vetrih Overitelja: Nika Rožej, Milan Škrlj Opomba: Predloga poslovnega poročila za 2016 in programa dela s finančnim načrtom za 2017 sta bila tako kot predlog pravilnika o podeljevanju priznanj razposlana z vabilom na skupščino ZES po elektronski in klasični pošti, zato ju tu ne objavljamo ponovno. Morebitne spremembe so razvidne iz zapisnika skupščine. Pravilnik o podeljevanju priznanj Na podlagi 31.čl. v povezavi s 7. čl. statuta Združenja za esperanto Slovenije (v nadaljevanju ZES) je skupščina ZES na redni seji dne 18.03.2017 sprejela PRAVILNIK O PODELJEVANJU PRIZNANJ ZES 1. člen Ta pravilnik določa pogoje, komisijo za podeljevanje priznanj (v nadaljevanju: komisija) in postopek za podelitev Priznanja ZES in Priznanja častnega člana ZES (v nadaljevanju: priznanji). 2. člen Priznanji se podeljujeta v obliki listine. Listini sta dokumenta z ustreznim poimenovanjem listin, z imenom in priimkom ter nazivom dobitnika s kratko utemeljitvijo in podpisom predsednika ZES, žigom in datumom podelitve. 3. člen Predloge za priznanji zbira, ocenjuje in jih daje v dokončno potrditev skupščini ZES posebna komisija za podeljevanje priznanj, ki jo imenuje IO ZES. Kandidate za priznanje lahko predlagajo: esperantska društva in klubi, organi ZES oziroma vsaj 10 individual-nih članov ZES. 4. člen Predloge za priznanji je potrebno podati v pisni obliki, kuverto s predlogi pa nasloviti na predsednika komisije ali na tajnika ZES. Posamezen predlog mora vsebovati: - podatke o predlagatelju, - podatke o predlaganem posamezniku ali organizaciji (individualni in kolektivni člani ZES, drugi posamezniki in organizacije), - pisno utemeljitev predloga za posamezno vrsto priznanja. 5. člen Ocena za dodelitev Priznanja ZES temelji na dosežkih predlaganih posameznikov ali organizacij v gibanju za ideje esperanta v določenem obdobju delovanja organa ZES, društva, kluba, ipd. Ocena za podelitev Priznanja častnega člana ZES pa je zasnovana na posebnih zaslugah za razvoj in vlogo mednarodnega jezika esperanta ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic. 6. člen Priznanji se podeljujeta praviloma na prireditvah ob Dnevu esperanta, na Zamenhofovih dnevih ali na drugih pomembnejših prireditvah v organizaciji ZES in njegovih kolektivnih članov. Ljubljana, 18. 03. 2017 Predsednik ZES: Janez Zadravec l.r. Tago por Esperanto Sabaton la 15-an de aprilo ni omagis al la kreinto de Esperanto D-ro L. Zamenhof okaze de la 100-a datreve-no de lia morto. En la klubejo de Slovenia Esperanto-Ligo en Ljubljana ni arangis "Tagon por Esperanto" alivorte tagon de la malfermita pordo. Dum 4 horoj 14 plenkreskuloj kaj 4 infanoj laboradis au ludadis ion ligitan kun Esperanto. Ni fartis bone. Miksita grupo dum laborado (Foto O. K.) 19-a Konferenco de Alp - Adrio La 19-a Esperanto-Konfe-renco de Alp-Adrio okazis la 22-an kaj 23-an de aprilo en la Junulara Centro en Brežice, Slovenujo. Ceestis pli ol 40 partoprenantoj el Slovenujo, Kroatujo kaj Italujo. La konfe-renca temo estis 130 jaroj de Esperanto-movado, 100 jarigo de la morto de Ludovi-ko Lazaro Zamenhof kaj la estonto de la movado en la Alp-Adriaj regiono. Oni kompletigis diskutojn per multaj kulturaj kaj sociaj eventoj, ekzemple recitajoj, aperoj de kantkorusoj, dancmuziko ktp. La dimancon ni vizitis la bienon Pleteršnik en la vilago Pišece, kie oni povas viziti la muzeon de Maks Pleteršnik, la fama slovena vortaristo. Tiu muzeo estas parto de la regio-na lingvistika lernitinero Krško - Pišece - Mostec. La ekskurso enhavis ankorau du gastronomio-haltejojn por gustumado – vinkelon “Repnica Najger” kaj saumvinbienon Istenič. La eventon bonege preparis lokaj samideanoj, cefe Anton Mihelič kaj lia edzino Reneja. O.K. Dum la promenado en Brežice (Foto N.R.) La prezidantino de ES Ljubljana Nika Rožej esprimis siajn impresojn pri la konferenco: En tre bela urbeto Brežice geedzoj Mihelič kun amikoj preparis kunvenon, kiun ni ne forgesos. Estis tiel agrabla kaj amika etoso, ke ni ankorau foje elkore dankas al ciuj organizantoj kaj deziras al ili daure multajn fortojn por kunlaboro. Je 100 jaroj de morto de dr. L.L. Zamenhof ni kun estimo audis ankau pri sukcesoj kaj malsukcesoj en nia movado en nia pli larga regiono. Ni konstatis, ke ni preparas sufice abundan programon. En estonteco kunlaboro de regionoj plibonigos kaj ni informos unu la alian pri cio (Kalendaro de eventoj). S-ro Morankič atentigis nin, ke ni devas sufice frue agi, car en Europa Unio oni uzos pliajn naciajn lingvojn kaj estas dangero, ke Esperanto ne povos havi sian rolon. Kroatoj ankau klopodas, ke Esperanto estos proklamita kiel nemateriala heredajo. S-ro Zadravec proponis, ke ni esperantistoj ceestu tie, kie estas organizitaj grandaj eventoj kaj ni estu aparte videblaj kaj audeblaj. Tio okazas ciun jaron, kiam la duan dimancon en septembro kunvenas homoj de tri landoj sur la trilimeja monto Peč. Kiel plej eble ni aperu en ciutagaj gazetoj kun novajoj pri nia movado kaj ni ankau kiel organizita societo reagu al okazajoj cirkau ni. Triestanoj ankau či jare organizas konkurson pri pentrajoj, nun por junularo kun titolo »La naturo, fonto de nia vivo«. La interveno de S-ro Morankić (Foto O.K.) Demando: Kiel antauen tamen ne estas simpla. S-ro Pleadin decidis preni rolon de sekvonta organizanto, post kiam li eble ricevos konsenton de sia societo kaj ke Alp-Adria kunveno akompanos iun alian arangon (jus ni ricevis respektivan aprobon de ES Bjelovar). En Bjelovar, Kroatujo, oni ci jare preparas Inter-Fest, kie de la 6-a gis la 12-a de augusto okazos multe. La ceestantoj el tri landoj (foto N.R.) S-ino Doerfler tre bele kolektis kaj prezentis al ni lite-raturon pri la lasta tempo de vivo de Dr-o Zamenhof kaj la ehon en la mondo je lia morto. Ni estas vere respektoplenaj kaj fieraj ke ni apartenas al tia kompanio. Vespera kultura programo, mangado kaj dancado en interesa atmosfero kun amika babilado estis bela esperantujajo. Dimanca turisma programo estis nefogesebla por animo kaj korpo. Jam ce la domo de la lingvisto Pleteršnik ni eksciis interesajojn, ni audis belajn kantojn de koruso kun popola akordeono, kaj ni daurigis kun bongustajoj por la korpo. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Še posvet pred začetkom zasedanja (Foto A.Ž.) Zapisnik rednega letnega občnega zbora Esperantskega društva Ljubljana, ki je bil v ponedeljek, 6. marca 2017, ob 17.30 uri v Ljubljani v sejni sobi MOL – Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Prisotni: Ana Ferrer Zadravec, Janez Jug, Ostoj Kristan, Jernej Lindič, Tomaž Longyka, Christian Moe, Nika Rožej, Milan Škrlj in Andrej Žumer, za tri člane (Metka Duhovnik, Janez Zadravec, Marija Zlatnar Moe) pa so bili pooblaščeni njihovi zakonski partnerji. Kot prijateljica društva je sodelovala v razpravi še soproga Andreja Žumerja. Vsi člani društva so predhodno pravočasno prejeli pisno vabilo in gradivo za zbor po klasični ali elektronski pošti. Ker ob predvidenem začetku občni zbor ni bil sklepčen, ker ni bila navzoča več kot polovica članov s pravico glasovanja, se je začetek odložil za 30 minut, nakar je občni zbor veljavno sklepal v skladu s 25. členom pravil EDL. K 1. točki Redni občni zbor je pozdravila predsednica društva Nika Rožej. V delovne organe so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik – Tomaž Longyka, zapisnikar – Ostoj Kristan, overovatelja zapisnika – Milan Škrlj in Ana Ferrer Zadravec. Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, izvolitev organov občnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora 3. Razprava in sprejemanje poročil 4. Predstavitev programa dela in finančnega načrta za leto 2017, razprava in sprejemanje 5. Delegiranje zastopnikov društva za skupščino ZES 6. Razno K 2. točki Predlog poslovnega poročila o delu društva in o finančnem poslovanju v letu 2016 je bil predhodno poslan z vabilom. Poročilo sta dodatno obrazložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. Poročilo Nadzornega odbora s sestanka dne 20. 2. 2017 je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ. Obe poročili sta prilogi k temu zapisniku. K 3. točki V razpravi o poročilih sta bili poudarjeni dve slabosti dejavnosti društva, to je neizvajanje tečajev esperanta in posledično neuspešno pridobivanje novih članov. Veliko ugotovitev iz razprave je bilo namenjenih izvajanju programa dela v tekočem in naslednjih letih. Izražena je potreba, da o načinu izvajanja učenja esperanta razpravlja izvršni odbor na eni od svojih naslednjih sej. Vsi prisotni so z minuto molka počastili spomin na novembra umrlo bivšo predsednico društva Fani Rižnar. Bila je zavzeta esperantistka, nazadnje članica TEA, sicer pa vse življenje aktivna po vsej Sloveniji, znana po odločnosti, učinkovitosti in požrtvovalnosti. Posebne zasluge ima za ponovno oživitev EDL. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Občni zbor je po razpravi o poročilih sprejel naslednji sklep: Sklep 1: Občni zbor soglasno sprejema Poročilo o delu v letu 2016, Poročilo o finančnem poslovanju za leto 2016 in Poročilo Nadzornega odbora. K 4. točki Predloga programa dela in finančnega načrta za 2017 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. V razpravi o programu dela, ki obsega kar 20 postavk, je bilo ugotovljeno, da je treba določene naloge izvajati projektno tako, da nosilca naloge podprejo še drugi člani in prijatelji društva. Čeprav denarna sredstva niso kritična omejitev, to so namreč aktivni izvajalci, je treba poskusiti pridobiti sponzorje ali subvencije. To zlasti velja za projekte turističnega prospekta Ljubljane v esperantu, izdaje spletnega slovensko – esperantskega slovarja, tečajev esperanta v knjižnicah, medgeneracijskih centrih, Ljudski univerzi ter ob prireditvah kot so EDJ, TVU itd. Ob predpostavki, da izvršni odbor glede na trenutne razmere lahko program dela prilagodi, je bil sprejet sklep: Sklep 2: Program dela ED Ljubljana in finančni načrt za leto 2017 se sprejmeta. Izvršni odbor se pooblasti, da odobri potrebna sredstva za izvedbo projekta izdaje spletnega slovarja iz 11. točke programa dela. Progra-ma dela in finančni načrt sta prilogi k zapisniku letnega zbora. K 5. točki Predlagano je bilo, da zbor glede na število članov društva delegira 5 zastopnikov društva za skup-ščino Združenja za esperanto Slovenije in poravna ustrezno članarino kolektivnega člana v ZES. Zastopniki morajo biti dejavni v organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupščini ZES. Sklep 3: Kot zastopnike ED Ljubljana za skupščino ZES se imenujejo: Janez Jug, Tomaž Longyka, Nika Rožej, Milan Škrlj in Janez Zadravec. K 6. točki Ni bilo razprave. Letni zbor je bil zaključen ob 19.30 uri. Ljubljana, 8. 3. 2017 Delovni predsednik: Tomaž Longyka Zapisnikar: Ostoj Kristan Overovatelja: Milan Škrlj, Ana Ferrer Zadravec Aktivno jedro društva po občnem zboru (Foto A.Ž.) Priloge: - Poslovno poročilo za 2016 - Poročilo Nadzornega odbora za 2016 - Programa dela in finančni načrt za 2017 - Seznam prisotnih Opomba: Poslovno poročilo za 2016 in program dela s finančnim načrtom za 2017 sta bila razposlana z vabilom na občni zbor po elektronski in klasični pošti, zato ju tu ne objavljamo ponovno. Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot območna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvečeno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot območne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Krožek esperanta v Ljubljani V organizaciji Središča za samostojno učenje Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) je v enoti Knjižnica Fužine v času od 16. februarja do 6. aprila 2017 potekal 18-urni študijski krožek osnov esperanta pod naslovom V svet z esperantom, oziroma v esperantu En la mondon per Esperanto. Krožek je vodil mentor mag. Anton Mihelič, esperan-tist z mednarodnim izpitom. V začetku je krožek ob-iskovalo 8 od 13 prijavljenih, vendar se je za resno udeležbo in učenje esperanta odločilo 5 udeleženk in krožek tudi uspešno končalo. Mentor je udeleženkam krožka pripravil začetno gradivo z osnovnimi informacijami o namenu, vsebini in načinu dela ter z ustreznimi navodili za delo, nato pa jim je za vsako srečanje pripravil posebne učne liste z nalogami, navodili za reševanje in spletnimi povezavami na različne elektronske učne pripomočke. Liste so udeleženke vpele v posebno mapico, ki so jo poimenovali »rastoči učbenik.« Poleg učnih listov je mentor udeleženkam krožka po elektronski pošti pošiljal dodatne naloge za delo doma. Poudarek je bil na učenju s pomočjo spletnega tečaja po »zagrebški metodi«, ki je dosegljiv na spletni strani http://learn.esperanto.com/sl/ in s pomočjo učnih pripomočkov in povezav na mentorjevi spletni strani v rubriki Učenje esperanta. Krožek v knjižnici Fužine v Ljubljani (Foto R.M.) Delo pri krožku je bilo zelo intenzivno in sestavljeno iz branja in prevajanja tekstov iz navedenega tečaja, kar so morale udeleženke pripraviti že doma, čemur je sledila mentorjeva povratna informacija po elektronski pošti in ustrezna analiza in diskusija na samih srečanjih. Poseben poudarek je bil dan klepetu o vsakdanjih dogodkih, izgovorjavi, poslušanju zvočnih zapisov posamezni lekcij iz učbenika in drugih pomagal. Udeleženke so reševale tudi vprašalnike v mentor-jevem spletnem tečaju esperanta Zelena sova, objav-ljenem na njegovem FB-profilu, nekateri vprašalniki pa so bili namenjeni zgolj potrebam krožka in poslani udeleženkam po e-pošti. Osvajanje znanja je potekalo tudi v obliki ustreznih iger in celo petja nekaterih v esperanto prevedenih slovenskih ljudskih pesmi. Podelitev priznanj udeleženkam krožka (Foto R.M.) Srečanja so bila prijetna in sproščujoča, čeprav je bilo delo, kot je bilo že zapisano, zelo intenzivno, saj je bilo na razpolago razmeroma skromno število ur. Na za-ključku krožka so se udeleženke predstavile z nekate-rimi svojimi izdelki kot npr. ustni komentarji slikovno-tekstovnih prikazov navedbe datumov, poznavanja ure, koledarja, letnih časov, števil, kratki pogovori ipd. Zaključku sta med drugimi prisostvovala predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Zadravec in svetovalka v SSU MKL Špela Šubic-Zalezina. Udeležen-kam krožka so bila podeljena potrdila o uspešnem obiskovanju krožka in posebne priponke Mi parolas Esperanton. Vzdušje na zaključku je bilo prisrčno, veselo, z izreče-nimi toplimi besedami zahval, čestitk in spodbud za širjenje idej esperanta. Manjkalo ni niti fotografiranja, sladkega prigrizka, napitkov in toplega stiska rok v slovo, z željo, da se kaj podobnega v prihodnje še ponovi. A. M. Organiziranje konference Alpe-Jadran Zakonca Anton in Reneja Mihelič, katerima je vodstvo Združenja za esperanto Slovenije zaupalo organizacijo tega mednarodnega srečanja, sta si zastavila naslednje cilje: - dogodek, ki bo dostojno prispeval k obeležitvi letošnjih pomembnih obletnic v esperantskem gibanju, - čim boljša informiranost in vzdušje udeležencev srečanja, - logistična podpora, ki bo zagotavljala kar se da uspešno izvedbo dogodka, - čim višji nivo usklajenosti med vsemi dejavniki izvedbe konference, - razmerje med uradnimi, kulturno-zabavnimi in izletniškimi deli srečanja, ki bo zadovoljilo pričakovanja kar najširšega kroga sodelujočih, - dogodek, ki se ga bodo vsi radi spominjali. Slediti navedenim ciljem je bil kar velik organizacijski zalogaj. Najprej se je bilo treba sporazumeti z odgo-vornimi osebami, tako v Sekretariatu konferenc »Alpe-Jadran« s sedežem v Trstu, kakor tudi z vodstvom ZES, glede osrednje vsebinske zasnove srečanja. Namreč, treba je bilo zadovoljiti usmeritve v esperantskem gibanju, primerne obeleževanju pomembnih obletnic v letošnjem, tako imenovanem »Zamenhofovem letu«. Esperantisti po celem svetu obeležujemo 130-letnico esperanta in 100-let od smrti utemeljitelja esperanta Ludvika Lazarja Zamenhofa. Slovenski esperantisti praznujemo 110-letnico esperanta na Slovenskem in 80-letnico Združenja za esperanto Slovenije. Potrebno je bilo kar nekaj dopisovanja, da je bila končno obliko-vana ustrezna tematska opredelitev konference, o čemer pa bo govora v posebnem prispevku tistih, ki so za to najbolj poklicani. Izdelan je bil predlog programa srečanja, za tem je sledilo nekajkratno usklajevanje in po nekaj dneh je bil oblikovan končni program, primeren za pošiljanje potencialnim udeležencem. Pri tem je bila upoštevana že ustaljena oblika, ki je veljala v večini tovrstnih konferenc v zadnjem času. Sámo zasedanje se je pričelo z esperantsko himno La espero (računalnik in zvočniki) in ciklično projekcijo prosojnic, ki so napovedovale osrednjo vsebino urad-nega dela konference in program nedeljske ekskurzije. V imenu lokalnega organizatorja je udeležence najprej pozdravil Anton Mihelič, nato pa so sledile besede dobrodošlice predsednika ZES Janeza Zadravca, sekre-tarke Komiteja konferenc Alpe-Jadran Edvige Tantin Ackermann in podžupanje Občine Brežice Katje Čanžar. Sledili so referati Janeza Zadravca, Edvige Ackermann in Elde Doerfler ter seja Generalne skupščine konfe-rence in diskusija o prihodnosti tovrstnih konferenc. Zasedanja se je udeležilo 43 esperantistk in esperan-tistov iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Na žalost organi-zatorja ni bilo nikogar iz Avstrije in Madžarske ter drugih vabljenih držav. V pripravah srečanja je bilo potrebno izdelati prijav-nico, ki je zajemala vse potrebne podatke in omogočala avtomatsko izpolnjevanje. Pred tem sta morala organi-zatorja pridobiti vse potrebne podatke glede kraja in cene prenočišč, zagotoviti najem dvorane z ustrezno tehnično opremljenostjo za izvedbo uradnega dela konference in se pri tem dogovoriti o načinu označe-vanja natančnega kraja konference, dovoljenem trajanju zasedbe dvorane in sami fizični pripravi le-te za uspešen potek zasedanja. V veliko zadovoljstvo organizatorjev se je odzvalo vodstvo in ostalo osebje Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – ZPTM (prej Mladinski center) in zagotovljeni so bili odlični pogoji za izvedbo nameravanega srečanja. Na osnovi več povpraševanj in dobljenih ponudb sta se organizatorja naposled odločila, da bo za vse udeležence zagotovljena topla malica »na žlico«, ki bi naj kar najbolje teknila večini udeležencem. Malico smo postregli med prvim in drugim delom zasedanja v jedilnici ZPTM, ki je blizu konferenčne dvorane. Mestni butik in gostinstvo »Pigi« iz Dobove je to s kateringom po dostopni ceni odlično opravil. Za posladek pa je poskrbela Reneja. Zaradi razmeroma majhne jedilnice so se morali udeleženci razdeliti na dve skupini. Vse je potekalo gladko in po načrtu. Vodenje po Brežicah ni bilo tako preprosto… Kar nekaj ponudb sta morala organizatorja zbrati, da sta se odločila glede lokacije, vrste in cene večerje udeležencev konference ter izbrati ansambel, ki bo pod ugodnimi pogoji in z različno popularno glasbo uspel zadovoljiti visoka pričakovanja prisotnih v zabavnem delu programa srečanja. To je uspelo mladima glasbe-nikoma Aljažu Božiču in Vesni Furlan v ansamblu »DUO POZITIVA«. Organizatorja sta sodelovala tudi v recita-torskem »bloku« večera. Za kulturni program je bil izbran mešani pevski zbor iz Kulturnega društva »Franc Bogovič« Dobova, ki se je že izkazal na prijateljskem srečanju esperantistov Slovenije in Hrvaške pred dve-ma letoma v Brežicah. Tudi tokrat se je bilo potrebno krepko potruditi pri usklajevanju termina nastopov, tako zbora kot ansambla, saj so vsi nastopajoči običajno zelo zasedeni. Večerja in celoten kulturno-zabavni program sta potekala v prostorih Gostilne in picerije »Santa Lucija« v centru Brežic, ki je bila najugodnejši ponudnik tovrstnih storitev. Navedeni pevski zbor je zapel pesmi Naj bo pomlad Slavka in Vilka Avsenika, popevko Sonce pomladi, prirejeno za zbor, Dve beli brezi (avtor Oto Čeru) in v esperanto prevedeno ljudsko Prav luštno je res na deželi (Gojigas min vivo kampara). Zbor je dodal še dve pesmi in sicer ljudsko Tam, kjer teče bistra Zila in Večerni ave, katere avtor je Anton Foerster. Reneja je recitirala pesmi bolgarske lirske pesnice Penke Papa-zove (njen kratek življenjepis je priskrbela esperanti-stka iz Sofije Ginka Dilova) Kampa floro in Esperanto. Anton, ki je povezoval večerni program, je prebral krajši tekst o Zamenhofovem življenju in delu (posla-nica UNESCA ob letošnjih obletnicah) ter na koncu recitiral še Zamenhofovo pesem Ho, mia kor' (O, moje srce). Večer je popestril še Jernej Lindič iz Ljubljane z interpretacijami esperantskih besedil v narečjih različnih držav in dodobra nasmejal udeležence. Posebno mesto v organizaciji dvodnevne konference je pomenila priprava in izvedba ekskurzije s 16 udele-ženci. Za izvedbo prevoza so bile pridobljene ponudbe od 3 prevozniških podjetij. Na koncu sta se organiza-torja odločila za podjetje STEMAT d.o.o. iz Malega vrha pri Globokem, ki je bilo z uporabo dveh kombijev najugodnejše. V programu ekskurzije so bili vključeni Društvo »Pleteršnikova domačija« iz Pišec, »Repnice Najger« v Brezovici na Bizeljskem in Klet penin Istenič v Stari vasi. V Pišecah so udeleženci prisostvovali krajšim prika-zom življenja in dela jezikoslovcev Maksa Pleteršnika in Jožeta Toporišiča. Posebej je bila omenjena lani začrta-na jezikovna pot Pišece-Krško-Mostec, kjer sta poleg že navedenih, ustvarjala še Adam Bohorič in Jurij Dalma-tin (izvajalca Martin Dušič, predsednik Pleteršnikovega društva, in prof. David Križman, predsednik Slavistične-ga društva Posavja). Sledil je ogled muzeja, same domačije in ubrano petje »Pleteršnikovih pevcev« ob harmonikarski spremljavi Lojzeta Ogorevca. V kleti domačije je sledilo druženje ob ajdovem kolaču in jabolčnem zavitku Milene Dušič ter biološko pridelanih vinih Martina Dušiča. Sprejem udeležencev konference v Mladinskem centru V repnicah so udeleženci ekskurzije uživali ob slikovitem in malce hudomušnem prikazu značilnosti tega posebnega, v pesek vkopanega, vinskega hrama, okusnem prigrizku z domačimi dobrotami in pokušino domačih vin. V Isteničevi »Kleti penin« je kratki predstavitvi in pokušini penine Barbara sledil ogled vinske kleti in nekaterih postopkov proizvodnje penin ob nazorni razlagi domačega kletarja. Ob vrnitvi v Brežice se je dvodnevna konferenca zaključila s poslovitvijo udeležencev in organizatorjev. Prikaz organizacijske plati konference pa ne bi bil po-poln, če ne bi navedli še naslednjih aktivnosti, s kate-rimi sta se ukvarjala glavna organizatorja: - naročilo priponk Mi parolas esperanton pri enem od že poznanih izdelovalcev v Postojni, - številčno bogata elektronska in ustna komuni-kacija z esperantskimi organizacijami in posamezniki v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski in celo v Švici, Slovaški in Srbiji, - zbiranje gradiva, zagotovitev ustreznih prevo-dov besedil in komentarjev v esperanto za potrebe »konferenčnega zvezka« in učinkovite predstavitve na ekskurziji (prevod tekstov Tomaž Longyka in komentarji v esperantu Janez Jug), - številni razgovori in korespondenca s sodelujo-čimi organizacijami in posamezniki pri izvedbi konference (rezervacije prenočišč, izbor pre-hrane, nastopi v kulturno-zabavnem programu, govornica iz Občine, prevoz, itd.), - nakup ustreznih map in ovitkov za »konfe-renčni zvezek« in priponk za vse udeležence srečanja, oblikovanje vsebine listkov z nazivom konference, imeni in priimki udeležencev in njihovih držav ter vlaganje le-teh v ovitke, - izdelava in tisk plakatov konference, »konfe-renčnega zvezka«, njegovo vlaganje v mapice, priprava in tisk igre spomin v esperantu, - priprava gradiva, njegov prevod (Tomaž Longyka) in vodenje ogleda mesta - vabljenje novinarjev, ki pa zaradi različnih, predvsem objektivnih razlogov, niso mogli priti, da bi pozneje lahko poročali o srečanju, - izdelava in sprotno posodabljanje spletne strani konference, - priprava domačih zeliščnih sokov in marmela-de kot posebnih daril za posebej zaslužne udeležence srečanja, - neposredna fizična priprava konferenčne dvorane s predhodno zagotovitvijo esperant-skih zastav, kipa in slike Zamenhofa ter napisa »Esperanto-konferenca« na stopnišču pred konferenčno dvorano, - zagotovitev cvetnih aranžmajev, - usklajevanje glede terminov in ponudbe v destinacijah ekskurzije - zbiranje prijav, posebej za prvi in posebej za drugi dan konference, - sprejem udeleženk iz Italije v Hotelu Splavar in sprehod po mestu v petek, 21. aprila, - zagotovitev zanesljivega pobiranja kotizacije in vplačil za večerjo s kulturno-zabavnim progra-mom in ekskurzijo (Edi Zanut in Peter Simoni-šek ob pomoči Reneje), na osnovi vnaprej pripravljenih evidenčnih obrazcev itd. Naj zaključimo prispevek z ugotovitvijo, da je sodeč po zadovoljnih obrazih večine udeležencev, toplih stiskih rok ob slovesu, številnih pisnih in ustnih pohvalah in komplimentih ter po lastnem občutku avtorjev tega prispevka, 19. Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran«, v Brežicah resnično zelo uspela. A. in R. Mihelič Unuamajafesto sur Sankta Vito Ci-jare, dum la unuamaja festo sur Sankta Vito Anton kaj Reneja Mihelič, esperantistoj el la vilago Čatež ob Savi en la sud-orienta Slovenujo, prezentis parton de la aktuala mesago de UNESCO en Esperanto. Ili parolis ankau pri la grava laborado de D-ro Zamenhof kaj pri la rapida disvastigo de Esperanto. La feston ceestis multaj logantoj de proksime kaj pli malproksime, inter ili ankau la urbestro de la municipo Brežice. Organizantoj de la festo estis la Municipo Brežice kaj la Libervola fajrestingista societo el la vilago Sobenja vas, proksime de Brežice. Aldono al la festo en Esperanto – Tone kaj Reneja Anton kaj Reneja en belega festa antautagmezo finis ilian kontribuon per Zamenhofa poemo Ho, mia kor'! A.M. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Esperanto pod Pohorjem V Mariboru se dogaja, čeprav po letošnji skupščini ni bilo večjih esperantskih dogodkov. Nadaljuje se delo pri projektu esperantskega vodnika po mestu in okolici, predvidena je udeležba na Paradi učenja s stojnico in predavanjem v okviru Tedna vseživljenjskega učenja. Sicer pa se predsednik in člani EDM udeležujejo in sodelujejo na skupnih prireditvah v okviru Združenja za esperanto Slovenije, kot so na primer skupščina ZES, Dan za esperanto, konferenca Alpe-Jadran itd. Posebej je živahna in zanimiva spletna stran EDM ter njen FB-profil, kjer je skoraj vsak dan kaj novega. O.K. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Občni zbor društva Člani Železničarskega esperantskega društva Maribor in gosti so se v soboto 11. marca ob 11. uri zbrali v prostorih Mestne četrti Radvanje na Lackovi 43. Predsednik društva Karlo Kovač je vse navzoče pozdra-vil, predvsem tiste iz bolj oddaljenih krajev (Sevnice, Lendave, Gornje Radgone). Odsotnost sta opravičili članici iz Kopra in Ljubljane ter član iz Prevalj. Sklep-čnost je bila zagotovljena, dnevni red soglasno sprejet. Obširno poročilo o delu društva v letu 2016 so člani prejeli skupaj z vabilom, zato so bile prebrane le važnejše točke: – Leto 2016 se je začelo s posredovanjem sporočil podpore našim prijateljem iz Hirošime ob mednarod-nem Dnevu žena 8. marcu. Lanska tema je bila »Pri-hodnost si moramo graditi sami/ Estontecon ni devas konstrui mem«; sestavili ali prevedli in poslali smo pet poslanic. – Na študijskem krožku v Knjižnici Pekre sta Adela K. Lešnik in Kovač decembra 2015 končala predelavo našega učbenika in od januarja 2016 predelujeta učbenik Rudolfa Rakuše I. del. – 9. marca 2016 se je Adela udeležila okrogle mize »Ljubiteljska kultura za kakovost življenja« v prostorih Karantene, Pobreška 20 v Mariboru, kjer je prisotnim razdelila nekaj novih zgibank ZES-a. Dogodek sta organizirala JSKD in ZKD Maribor ob obisku Vlade RS v Podravju. – Sredi aprila sta Adela in Karlo s partnerjema obiskala Zgodovinski arhiv Ptuj, kjer so si ogledali razstavo »Z vlakom čez mejo«. Članek o tem je objavljen na spletni strani društva. – Na željo g. Harada Tsukuru, z esperantskim imenom »Faro« (storitev, dejanje), iz mesta Kumamoto na otoku Kjušu smo mu poslali knjigo Mali princ v slovenščini za njihovo razstavo. – Na prireditvi Parada učenja v okviru Tedna vseživ-ljenjskega učenja (TVU) 2016 sta se 18. maja Adela in Ana pridružili na stojnici EDM v Mariboru. Istočasno in na enaki prireditvi sta Jovan in Karlo na stojnici ŽED-a v Murski Soboti razstavljala E-literaturo. Ob tej priliki smo Knjižnici Murska Sobota podarili izvod našega učbenika. – Junija je bila prenovljena spletna stran društva www.fes.si, ki smo jo postavili leta 2012, in je zdaj še bolj zanimiva in aktualna. – V začetku julija se je Mirkovič udeležil 8-dnevne prireditve Baltski esperanto dnevi BET - 52 v litovskem zdraviliškem mestecu Birštonas; na spletni strani društva je izčrpno poročilo v obeh jezikih. – Konec avgusta smo se petič zapored udeležili tekmovalne prireditve Bogračfest, kjer veliko obiskovalcev dobi osnovne informacije o esperantu na bolj sproščen način. Ob tem je treba omeniti konstantno in dobro sodelovanje z madžarskimi esperantisti in njihovim klubom Juna koro iz Zalaegerszega. – 15. oktobra sta Adela in Karlo na proslavi 40 let ZKD Lendava v prelepi in polni gledališko koncertni dvorani recitirala pesem domače avtorice L. Alt Upanje / Espero v obeh jezikih. – Ob TVU smo sodelovali s predavanjem – Organizacij-ska struktura IFEF. – V sodelovanju s kulturniki iz sosednjega Radkers-burga je naša članica Karmen Jančar iz Gornje Radgone v opuščenih prostorih carine na avstrijski strani meje priredila razstavo zbirke vrečk/sakoj 1981-2016 iz vsega sveta. Program, vabila in otvoritev razstave dne 10.oktobra 2016 je bilo vse trojezično. – Ob Dnevu Zamenhofa sredi decembra smo se udeležili prireditev v Mariboru (ED Maribor) in Ljubljani (ZES in ED Ljubljana). Blagajničarka društva Matilda Grosek je podala finančno poročilo. Predsednik društva je še povedal, da smo lani prenesli bančni račun društva z Ljubljanske banke na Delavsko hranilnico, kar je ugodnejše kot prej. Obe poročili sta bili soglasno sprejeti. Načrt dela ter predlog finančnega načrta za 2017 je podal predsednik društva, oba načrta sta bila soglasno sprejeta. Pod točko Razno je predsednik društva EDM Mario Vetrih predlagal morebitno skupno izdajo prevoda knjige Sonorilo de Bled, ki je bila napisana izvirno v esperantskem jeziku. Prisotni so soglašali, da se predsednika obeh društev dogovorita o izvedbi. Tajnik društva Jovan Mirkovič je opozoril, da je treba izbrati namestnika člana komiteja IFEF in člana termi-nološke komisije IFEF. Povedal je, da sodelovanje v IFEF poteka po elektronski pošti. Za namestnika člana komiteja IFEF je bil imenovan Karlo Kovač, za člana terminološke komisije pri IFEF pa Simon Urh. Predsednik društva Karl Kovač je ob koncu predlagal prisotnega g. Jovana Mirkoviča za častnega predsed-nika ŽED. Oficialno imenovanje naj bi se zgodilo naslednje leto, ko bo 60 letnica društva, s čimer so soglašali vsi prisotni. Govorili smo še o pripravah na TVU 2017. Mirkovič je pojasnil, da Andragoški center Slovenije vabi koordina-torje TVU in vse druge, ki želijo vplivati na snovanje letošnjega festivala, na pripravljalni sestanek na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Udeležba ni prišla v diskusijo. Kovač je prisotne obve-stil, da je ob tej priliki MIZŠ objavil javni razpis za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraževanja odraslih v letu 2017. V točki e) razpisa smo našli možnost za prijavo društva na temo Aktivnosti združenj in društev za izobraževanje odraslih. Po dogovoru med Mirkovičem, Adelo K. Lešnik in Kovačem je predsednik društva v tem tednu na MIZŠ poslal ustrezno prijavo. O tem ni bilo niti diskusije, niti zaključkov. K.K. Iz zgodovine gibanja El la movada historio Iz zgodovine gibanja La fonto de tiu ci serca skribajo estas La Ondo de Esperanto, No. 2, 2017. Slovenigis Milan Škrlj. Pri kio ridis Zamenhof Redaktante la unuan Esperantan gazeton La Esperan-tisto, Zamenhof prizorgis ankau la humuran rubrikon Bagateloj. Evidente li aperigis tiujn sercojn kaj anekdotojn, kiujn li satis. Do, ni vidu, pri kio ridis la 32-jara Ludoviko en la fora jaro 1892-a. Principo Luigantino de cambro: Antau ol Vi enlogigas en mia cambro, mi devas al Vi rimarki, ke mi amas, ke oni akurate pagu la luan pagon. Studento: Tio ci estas ankau mia principo; au akurate au tute ne! Tro granda postulo – For! Al sanaj kaj fortaj mi almozon ne donas. – Kiel Vi volas; pro Viaj kelkaj centimoj mi al mi piedon ne rompos. Teruraj infanoj Onklino parolas kun malgranda nevo, kiu jus venis el la lernejo: - Nu, cu vi lernis aritmetikon? – Certe! – Kion do vi lernis? – Deprenadon. – Aha! Sekve se mi diros al vi, en kiu jaro mi naskigis, cu vi povos diri, kian agon mi havas? – Oho! Tiujn grandajn nombrojn ni en la lernejo ankorau ne lernis! Memfarita homo “Jes miaj sinjoroj”, predikas sinjoro A., trinkante sian glason en gaja kolegaro, “mia devizo ciam estis: La homo mem devas cion al si ellabori. Kiu meme al si helpas, al tiu ankau Dio helpas! La 50 000 frankojn, kiujn mi posedas, neniu al mi donacis kaj ankau de neniu mi ilin heredis, - ne, mi mem ilin gajnis en la loterio!” Bonigo - Fiancino: Diru, cu estas vera tio, kion mia patrino al mi diris? – Fianco: Kion do? - Fiancino: Ke vi edzigas je mi, car mi poste havos grandan sumon da mono. – Fianco: Sed, mia infano, kontraue! Estus al mi ec pli agrable, se vi gin havus jam nun. Kiu scias? – Kian doton do havas Via juna edzino? – Mi ne scias; kiam mi antau la edzigo demandis pri tio ci mian bopatron, li farigis malgentila. – Kaj post la edzigo? – Hm, tiam li farigis ankorau pli malgentila. Kuragulo - “Sinjoro!”, krias unu maljuna fraulino el la vagono al unu sinjoro, kiu volas tien eniri: “Tie ci estas la vagono por sinjorinoj!”. - “Ho!” respondas la sinjoro, enirante kaj dismetante siajn pakajojn, “mi ne estas timemulo!’ Apetito – Kial vi petas almozojn? – Car mi volas mangi, mia bona sinjoro. – Kial do vi ne laboras? – Ha, kiam mi laboras, mi ankorau pli volas mangi. Niatempa amo – Mi Vin amas… - Sed mi estas malrica. – Pardonu, Vi ne lasis min elparoli gis la fino… Mi amas Vin ne tiel, por edzigi je Vi… - Ha, ha, ha! Mi volis nur elprovi Vin, mi havas grandegan kapitalon! – Pardonu, Vi tamen ne lasis min fini. Mi amas Vin ne tiel, por edzigi je Vi pro Via mono. Plukis Halina Gorecka Zamenhof-strato en Roterdamo, Nederlando (foto M.K.) Čemu se je smejal Zamenhof Prevedel Milan Škrlj Pri urejanju prvega esperantskega časopisa La Esperantisto je Zamenhof skrbel tudi za zabavno rubriko Drobnarije. Seveda je objavljal tiste šale in anekdote, ki so mu bile všeč. Torej poglejmo, čemu se je smejal 32 letni Ludovik v daljnem letu 1892. Princip Lastnica stanovanja: Preden se vselite v mojo sobo, vam moram omeniti, da rada vidim da se mi točno plača najemnina. Študent: To je tudi moj princip, vendar ali natančno ali pa sploh ne. Prevelika zahteva - Zgini! Zdravim in močnim ne dajem miloščine. - Kakor hočete, zaradi vaših nekaj centov si ne bom lomil nog. Strašni otroci Teta se pogovarja z malim nečakom, ki je pravkar prišel iz šole: - No, ali sin se učil aritmetike? - Seveda! - Kaj si se torej učil? - Odštevanje. - Aha! Torej, če ti bom povedala katerega leta sem se rodila, mi boš lahko povedal koliko sem stara? - Oho! Tako velikih številk se pa v šoli še nismo učili! Samostojen človek »Da, moji gospodje«, pridiga gospod A., pijoč svoj kozarec v veseli družbi, »moje pravilo je vedno bilo: Človek mora sam sebi vse pridelati. Kdor si sam pomaga, njemu tudi bog pomaga! 50 000 frankov, ki jih imam, mi ni nihče dal in mi jih tudi nihče ni zapustil, – ne, sam sem jih dobil na loteriji!« Bogastvo - Zaročenka: Povej, ali je res, kar mi je povedala moja mama? - Zaročenec: Kaj pa? - Zaročenka: Da se boš poročil z menoj, ker bom potem imela veliko denarja. - Zaročenec: Toda otrok moj, nasprotno! Bilo bi mi še bolj drago, če bi ga imela že sedaj. Kdo ve? - Kakšno doto bo imela vaša mlada nevesta? - Ne vem; ko sem pred poroko vprašal o tem mojega tasta, je postal neprijazen. - In po poroki? - Hm, takrat je postal še bolj neprijazen. Junak - »Gospod!«, kriči stara gospodična v vagonu na gospoda, ki je hotel tja vstopiti: »Tukaj je vagon za dame!«. - »Oh!« odgovori gospod med vstopanjem in odloži prtljago, »nisem strahopetec!« Apetit - Zakaj prosite miloščino? - Ker želim jesti, moj dobri gospod. - Zakaj potem ne delate? - Ha, ko delam še bolj rad jem. Ljubezen našega časa - Ljubim vas… - Toda jaz sem reven. - Oprostite, niste me pustili povedati do konca … Ne ljubim vas tako, da bi se poročila z vami… - Ha, ha, ha! Želim vas le preskusiti, imam namreč veliko bogastvo! - Oprostite, vendar me niste pustili končati. Ne ljubim vas tako, da bi se poročila z vami zaradi vašega denarja. Zbrala Halina Gorecka Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Sciigo de la OeNB, Vieno Okaze de la 100-a morto-datreveno de Ludoviko Zamenhof ni skanis kaj publikigis 19 originalajn kore-spondajojn de Ludoviko Zamenhof. Ili estas libere kaj senpage legeblaj sur la retejo de la Esperantomuzeo kaj de la Kolekto por Planlingvoj. Leteroj de Ludoviko Zamenhof: https://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/arkivajoj/ Laupove ni estontece skanos kaj publikigos pluajn malnovajn arkivajojn el la Esperantomuzeo en Vieno. Korajn salutojn kaj bondezirojn, Bernhard Tuider Inter-Fest Bjelovar Od 5. do 12. avgusta 2017 organizirajo štiri hrvaške esperantske organizacije iz Bjelovarja, Djurdjevca in Zagreba raznolik kulturni festival, ki omogoča v času kislih kumaric za zmerne stroške veliko esperantskega druženja in zabave. Tudi daleč od morja se da prijetno dopustovati in biti hkrati ustvarjalen ter družaben. Za Slovence je v Bjelovar le en skok z avtom. Oglejte si z vsemi potrebnimi podatki bogato opremljen bilten festivala na povezavi http://www.esperanto-bjelovar.hr/festival/index.html. O.K. Dankesprimo de Mira Lipičar Al komitatanoj de SIEL! Elkore mi dankas por la sendita libro Doberdo. Estas samtempe bela memoro pri familio de Voranc. Kun lia filino Mojca Kuhar ni estis kunlernantinoj en lernejo en Ljubljana. En la jaro 1943 ni ambau estis en arestejo en Ljubljana kaj de tie ni estis kune kun aliaj transportitaj al internejo en Germanujo. Ni revenis fine de julio 1945. Vere bela kaj ne facila traduklaboro. Gratulojn al s-ro Vinko Ošlak. Korajn salutojn Mira Lipičar Koper, 28-an de marto 2017 Fani Rižnar (1939 – 2016) Estas malfacile kapti cefajn vivotrajtojn de tiel vigla persono, kiel Fani estis. Ec sia forpaso apartenas al tiu nekutima vigleco. Tamen ni unue diru, ke si kiel junulino el la cirkauajo de Ptuj baldau devis mem-starigi pro la familiaj cirkon-stancoj. Post la administra lernejo si baldau venis al Ljubljana kaj tie laboris gis emeritigo cefe en la entre-preno Ilirija. Jam en la jaro 1955 si lernis esperanton en la kurso de Josip Domajnko kaj ek de tiam sencese estis aktiva kiel kursgvidantino, kunlaborantino de Mica Petrič ce la preparo de la vortaro, kun Jože Kozlevčar ce la preparo de la literaturlibro, kiel sekretariino kaj poste prezidan-tino de Esperanto-societo Ljubljana, kaj ankorau restas multaj aktivecoj kiel ekzemple Alp-Adriaj konferencoj ktp. Tre sukcesa estis sia orientigo de la societo al turis-ma kampo kaj agado. Si ankau persiste gardis ekziston de la Esperanto-societo Ljubljana dum la plej hontinda ago de tiama prezidantino D.G. kiu trompe vendis unu-solan propran ejon de esperantistoj. Dum tiu sesjara jura batalo Fani helpis al mi reteni ekziston kaj vivon de nia societo en Ljubljana. Apartan atenton meritas sia kuraga batalo kun la mal-sano. Sed kiel ni ciuj pli au malpli frue perdas tiun bata-lon, tamen postrestas nia laboro. Kaj si sendube kun sia vigla vivo kaj sindona laboro restos en nia danka memoro. J.Z. Še nekaj objav v slovenskih medijih Pismo v Dnevniku Dnevnik je 21. februarja v rubriki Mnenja – Odprta stran objavil daljši prispevek Materni jezik je kot materino mleko?, ki ga je napisal predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Zadravec ob Mednarodnem dnevu maternega jezika. S klikom na naslov članka vas povezava popelje v arhiv časopisa. Članek v Družini Tednik Družina je v rubriki Razve-drilo dne 2. aprila na strani 27 objavil celostranski članek o esperantu. Novinar Andrej Praznik je z izdatno podporo mag. Janeza Juga lepo predstavil nastanek, razvoj in pomen esperanta. Članek, opremljen z dvema slikama, najdete v arhivu časopisa s spletno povezavo http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/je-nikogarsnji-zato-bi-bil-lahko-od-vseh. Članek o konferenci Alpe-Jadran v biltenu EEU Nika Rožej je poslala prispevek v esperantu o 19. konferenci Alpe-Jadran v Brežicah 22. in 23. aprila za Europa Bulteno. Objavljen je bil v številki 169 (marec-april 2017) na straneh 8 in 9 in opremljen z dvema fotografijama. Članek si lahko ogledate s povezavo http://www.europo.eu/en/documentloader.php?id=465&filename=eb-169-2017-03-04.pdf. Oddaja na Valu 202 radia Slovenija V zelo ugodnem času ob 8. uri zjutraj dne 14. aprila je bila v stalni informativno-razvedrilni rubriki Jezikanje oddaja o esperantu. Povod zanjo so bile številne letošnje okrogle obletnice, pomembne za esperantsko gibanje. V kratki in jedrnati oddaji je sodeloval mag. Janez Jug, novinarji pa so pred živilsko trgovino tudi povprašali mimoidoče, če razumejo določene esperantske izraze za prodajane pridelke ter v katerem jeziku so ti izrazi. Uravnotežen in za esperanto pozitiven posnetek, ki traja 10 minut in 40 sekund, lahko poslušate s povezavo v arhiv RTVS http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikanje/174466087. Članek iz bloga Zlatka Tišljarja V La Ondo de Espe-ranto (2017, Nr-o 4, Lo 270) je objavljen malo prirejen članek iz bloga Zlatka Tišljarja, sekretarja EEU, o tem, kako sta ZDA in Velika Britanija s pomočjo angleščine zasužnjila ves svet. Urednik revije poziva bralce h komentiranju, zato se splača članek prebrati in sprem-ljati potek komentiranja. Za pokušino reproduciramo prvi in zadnji odstavek članka: »La brita imperio dum kelkaj jarcentoj regis super perforte akiritaj kolonioj, sed iom post iom la britoj estis devigitaj rezigni pri la rekta regado kaj devis malkolonii siajn koloniojn. Sed restis tie ilia lingvo, per kiu britoj kaj Usono daure influas al la tieaj elitoj per siaj filmoj, novajoj kaj kulturo, rekte modulante la cerbojn kaj publikajn opiniojn en ci tiuj landoj.« »Por venki kaj lingve sklavigi ankau Europajn statojn la Unuiginta Regolando en 1973 aligis al la Europa Komunajo, kaj la angla igis unu inter la oficialaj lingvoj. Post kvardek jaroj ciuj en EU uzas nur la anglan kaj la internaciajn novajojn el usonaj kaj britaj fontoj. La celo estis atingita. EU estas lingve koloniita, same kiel ciuj aliaj, kaj igis spirita sklavo de Usono. Nun la rolo de Britio finigis kaj gi povis foriri. La EU-landaro ne plu povas rezisti al usonaj ordonoj.« Članek v Gorenjskem Glasu Nika Rožej je na Go-renjski Glas poslala predlog članka o 87-letnem kranj-skem esperantistu Ivanu Csipö-ju, ki je že leta 1948 pri ED Ljubljana opravil izpit na tečaju pod vodstvom Deziderija Mizerita po metodi CSEH. Leta 1955 je sodeloval pri ustanovitvi ED Kranj. Uredništvo GG pa se je odločilo za intervju z gospodom Csipö-jem, obiskala ga je novinarka Suzana P. Kovačič. Celostranski članek, ki je izšel 5. maja na 20. strani, krasi barvna slika intervjuvanca. V elektronskem arhivu časopisa si lahko ogledate članek s pomočjo naslednje povezave: http://www.gorenjskiglas.si/article/20170508/C/170509817/1039/jezik--ki-je-v-lasti-vseh-narodov. O.K.. Predstavitev na OŠ Ketteja in Murna Podobno kot pred enim letom so nas tudi letos pova-bili na osnovno šolo Ketteja in Murna v Ljubljani, da učencem in učenkam devetih razredov predstavimo esperanto. Ti razredi so tik pred nacionalnim preizku-som znanja in pridobivajo dodatne informacije, ki jim bodo pomagale pri testih in izbiri šolanja v bodoče. Esperanto smo jim 10. maja predstavili s pomočjo standardne PowerPoint-prezentacije ZES in s komen-tarji, prilagojenimi njihovim potrebam ter trajanju ene šolske ure. Vseeno je ostalo še malo časa za dve vprašanji, ki sta se nanašali na razvoj jezika esperanta v sedanjih časih in na željo, da bi slišali pogovor v esperantu v živo. O.K. Predavanje v avli osnovne šole (Foto N.R.) Metka Duhovnik (1958 – 2017) Nekaj dni pred zaključkom redakcije te številke našega biltena je po hudi bolezni umrla dr. Metka Duhovnik, članica IO Esperantskega društva Ljubljana. Metka se je zadnja leta kljub številnim službenim zadolžitvam vestno učila esperanta, najprej sama s pomočjo učbenikov, nato pa s spletno aplikacijo Duolingo. Aktivno je sodelovala pri delu ljubljanskega društva in ZES. Značilno zanjo je bilo, da je takoj prešla od besed k dejanjem in je bila zato dobrodošla osvežitev v naših vrstah. Njeno strokovno znanje s področij ekonomije, financ, računovodenja in upravnih postopkov je bilo koristno za izvedbo raznih projektov in akcij društva. Njena prezgodnja smrt je za nas vse težek udarec. O.K. Napoved dogodkov Opozarjamo vas na datume dogodkov v Sloveniji in bližnji soseščini v naslednjih mesecih, ki se jih lahko udeležite ali sami prispevate k njihovi izvedbi: - 12. maj do 30. junij - Teden vseživljenjskega učenja (TVU) z množico dogodkov po vsej Sloveniji – glej http://tvu.acs.si/predstavitev/ - 20. maj – Posvetovanje ZES na Polževem - 4. junij – letna skupščina EEU v Freiburgu (med kongresom Nemške esperantske zveze) - 26. julij – Svetovni dan esperanta - 5. do 12. avgust – Inter-Fest Bjelovar - 26. avgust – Bogračfest v Lendavi - 10. september – tromeja Peč - 26. september – Evropski dan jezikov. Članarine ZES in EDL Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Članarino ali prosto-voljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi septembra 2017, so predvidena predvsem poročila o poletnih dogodkih, o prireditvah okoli Dneva esperanta, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in vesti o dogodkih in dokumentih: - posvetovanje o prihodnosti esperanta na Polževem - pobuda za skupno deklaracijo o jeziku članic EEU - popis strokovne knjižnice ZES - o zgodovini našega biltena - priprave na Evropski dan jezikov - napoved dogodkov v zadnjem četrtletju 2017 - in še kaj. Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, pred-loge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0