Politiški pregled. * Sklicanje deželnih zboror. BNarodni Listy" poročajo, da bodo deželni zbori se^ernih pokrajin sklieani za 16. septembra. Deželni zbori alpskih in južnih pokrajia, ki se morajo po novih volitvah šele konstituirati, bodo sklieani takoj po odgojenju držarnega zbora. * Poročllo proračanskega odseka za leto 1910. Skupna potrebščina znaša 2.406,554.543 E, tej nasproti stoji pokritje Ą z n e s k u 2.404,647.582 E, kaže se torej defieit y znesku 1,907.061 E. Potrebščina je narasia Ą primeri s prejšnjim letom za 2575 mil., pokritje pa z 255*5 milijonoĄ. — DržaĄni dolgoĄi, ki so znašali 1. 1908. 10.118 milijonoĄ, so narasli lotos na 10.543 milijonoY, pomnožili so se torej Ą poldrugem letu za 425 mil. V to pomnožiteĄ treba všteti približno 100 mil. za nakup Severne železnice, od nadaljnih 200 milijonov za železniške inveaticije moramo pa odšteti samo en del od te Ysote. Za o b r e s t o Ą a n j e d r ž aĄ n i h d o 1 • g o Ą plačuje Avstrija 356 milijonov, za amortizacijo 55 mil., skupaj torej 411 mil. kron; za obrestovanje in amortizacijo držaynih dolgoĄ gre torej Ąes dohodek d i r e k t n i h darkov in davkanapivo. Potrebščina za v o j s k o in mornarico jo silno narasla. L. 1902. so delegacije dovolile 371 mil, za haubice, topničarski materiai, za vojsko in mornarico, zaradi politiških dogodkoĄ v zadnjem času so pa nastale nove potrebe, in vojna uprava je že prijavila, da bo sta^ila noĄe zahte^e. * V proračnnskl debati je goĄoril tudi ministrski predsednik Bienertb. 0 Jugoslovanih je kratko rekel, da jim vlada posveča sĄojo skrb in naklonjenost in da to pričajo razna dejanja. Eaka dejanja so to, ;o tem je Bienertb. molčal. Jugoslovani so te njegove besede sprejeli — s posmehom. * Italijansko vseučilišče. Italijanski poslanci be pogajajo z drugimi strankami, da bi jib pridobiji za ustanovitev italijanske praĄne fakultete v Trstu. Eakor zatrjujejo, so pridobili zase vse velike stranke razen nSlovanske enote". V proračuaskem odseku in Ą zbornici bodo baje glasovali za ustanovitev italijanske praĄQ6 fakultete y Trstu nemške svobodomiselne stranke, socialni demokratje, Malorusi, zionisti, nekaj divjakov in večina krščanskih socialcev. rPoljski klub" o svojem stališču napram temu vprašanju še ni sklepal, vendar pa je Ąeč poljskib poslanceĄ izjavilo, da se bodo absentirali, ako bi klub zavzel stališče proti italijanski praĄni fakulteti Ą Trstu. Spričo teh dejstev so italijanski poslanci prepričani, da bo zbornica sprejela njih predlog, da se doloži Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Nemško-nacionalna zveza je imela sejo, na kateri je razpra^ljala o Yprašanju, kje se naj ustanovi italijansko vseučilišče. Večina člauov se je izrekla za Trst kot sedež b o d o čega i t a 1 ijanskega vseuči1 i š č a. * Mohamed V. pojde na potoranje. Turški sultan Mohamed V. se poda jeseni na potoĄanje, da obišče različne evropske d^ore. y začetku decembra pride na Angleško. * Vellkl izgredi v Li^erpoolu. Iz verskih razlogov je prišlo med irskimi katoliki in protestanti do hudih izgredoĄ, pri čemer je bilo Yeč hiš razdejanih in ena zaigana. Polieija na konjih se je večkrat zagnala proti demonstrantom, a je bila vsakikrat sprejeta s kamenjem.