Leto IX
Hrastnik, 7. 6. 1973
St. 6
Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973).
MLADI V MESECU MLADOSTI
Mesec maj je mesec mladosti. To je praznik vseh mladih širom Jugoslavije. Najlepši in najpomembnejši dan v tem mesecu pa je vsekakor 25. maj, dan mladosti, dan, ko naš predragi tovariš Tito praznuje rojstni dan.
ne. Tudi mladi Hrastničani se zavzemamo za to. Naj omenimo, da smo sprejeli Titovo štafeto in Kurirčkovo pošto. Priredili smo številna športna tekmovanja. Mladinci Steklarne smo se s svojimi ekipami borili na več športnih
Org. sekretar TKZK FRANJO KRSNIK predaja knjižno nagrado JO' ZETU MEJAČU članu sekretariata ZM Steklarne.
Številne so kulturno-zabavne in športne manifestacije, prirejene v tem mesecu ravno v ta namen. Prirejene so po vseh mestih in večjih krajih širom naše domovi-
področjih z ekipami drugih kolektivov v okviru naše občine.
Ob našem prazniku nas je — mladince Steklarne — pozdravil in nam čestital tudi tov. direktor.
ŽELEZNIK VOJKA org. sekretar tovarniške konference ZM prejema knjižno nagrado iz rok direktorja.
Povabil nas je na razgovor dne
24.	5. 1973, in to ravno na predvečer dneva mladosti, Razgovoru so poleg njega prisostvovali še Mlinar Anton in predstavnik ZK, Krsnik Franjo ter člani predsedstva TK ZMS Steklarne.
V uvodnem delu nam je tov. direktor povedal nekaj splošnih misli ob našem prazniku oziroma nasploh mesecu mladosti. Dejal je, da smo ravno mladi tisti, ki se moramo udejstvovati na vseh področjih, da bomo lahko kasneje nadomeščali naše predhodnike, ko se bodo umaknili in nam prepustili mesto. Na nas naj bi se gradilo vse, od nas bo odvisno vse delovanje na kateremkoli področju življenja. Morali se bomo resno aktivirati, kjerkoli se bomo pojavljali, je poudaril, in dajati svoja mišljenja in širiti napredne ideje in misli. Posebno pa bomo morali pristopiti k delu sedaj, ko se bodo pričele ustanavljati
Istočasno pa so mlad} fa razgovor izkoristili za to da so povedali nekaj najbolj perečih problemov v zvezi s svojim delovanjem. Problemi so številni, če pogledamo na kadre, nezainteresiranost mladih in še podobno.
Večkrat je že bilo s strani starejših članov kolektiva nakazano vprašanje, zakaj se mladi ne vključujejo v pevski zbor, godbo na pihala, to je društva, ki delujejo v okviru našega kolektiva. Omenili so, naj povemo vzroke za to. Menili so, da je vzrok ali v nezainteresiranosti, ali v tem, da sami ne znajo dovolj pritegniti mlade ljudi v ta društva. Zato so apelirali na nas, naj poskusimo zbrati svoje mlade talente za delo na tem področju. Teh gotovo ne manjka, le pravilno je treba pristopiti k njim in jim vliti veselje do dela.
Tudi mladi se zavedajo, da so na kulturnem področju v zadnjem
Najbolj aktivni člani mladinske organizacije v podjetju so prejeli
knjižne nagrade.
TOZD v našem kolektivu, je o-menil. Kljub vsem nalogam, ki nas obvezujejo vnaprej, moramo priznati, je dejal tov. direktor, da se mladina danes pojavlja in deluje na raznih področjih in to nekje celo s precejšnjimi uspehi. Zato lahko nekaj zaslug pripisujemo tudi njej.
V obliki knjižnih daril je tov. direktor nagradil nekatere najaktivnejše mladince v zadnjem času v Steklarni. Obenem pa je z njimi tudi ostale vzpodbudil za nadaljnje še uspešnejše delo.
Mladi so se zahvalili tov. direktorju za prejeta darila in izkazano pozornost ob njihovem prazniku.
času povsem popustili, posebno če pogledamo na nekdaj zelo živahno dramsko dejavnost, ki je v zadnjem času sploh ni čutiti med nami.
Nekoliko več pa so pokazali na športnem področju, česar se tudi zavedajo.
Na koncu razgovora je tov. direktor povedal, da bo v prihodnje vsekakor potrebno še resneje in pa množično se angažirati na vseh področjih, posebno tam, kjer so popustili.
Razgovor je bil za vse prav prijeten in mladi so ga bili zelo veseli.
Železnik Vojka
REZULTATI POSLOVANJA ZA APRIL 73
Stanje zaposlenih
Z letnim planom smo predvideli, da bomo imeli 1820 zaposlenih. Stanje zaposlenih zadnjega aprila 1973 pa je 1.795. Povprečno za obdobje januar—april je 1785 zaposlenih, od tega 916 moških in 869 žena. V obdobju januar—april je podjetje zapustilo 72 zaposlenih, na novo pa se je zaposlilo 43 oseb. Tako velika fluktuacija ima vsekakor vpliv na proizvodne rezultate, saj odhajajo ljudje, ki imajo določene delovne izkušnje prihajajo pa večinoma ljudje brez delovnih izkušenj. Vsako izobraževanje terja določene stroške.
Proizvodnja
Z letnim planom smo predvideli, da bomo proizvedli 20,038.790 kg steklenih izdelkov, ali mesečno 1.669^899 kg. V mesecu aprilu smo proizvedli 1,522.801 kg, kar je 91,18 % od 1/12 letnega plana in 94,17 % od operativnega plana za april. V obratu 301 smo z operativnim planom za april predvideli, da bomo proizvedli 696.370 kg, dejansko pa smo proizvedli 740.503 kg, kar je 106,34 % od predvidenega z operativnim planom. V obratu avtomatske proizvodnje smo predvideli, da bomo v aprilu proizvedli 920.760 kg, dejansko pa smo proizvedli 782.298 kg in operativni plan dosegli le s 84,96 %.
Prodaja v kg
Z letnim planom smo planirali, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali, to je povprečno 1,669.899 kg steklenih izdelkov na mesec. Dejansko smo v aprilu prodali 1,435.629 kg, kar je 85,97 odstotka mesečnega povprečja: Operativni plan za april pa smo dosegli v obratu 301 z 98,37 % in v obratu avtomatske proizvodnje z 80,33 %..
Povprečne prodajne cene
Povprečne prodaje cene za kg prodanega stekla v mesecu aprilu so dosežene s 102,59 % od planiranih z letnim planom 1973. V obratu ročne in polavtomatske proizvodnje smo povprečno prodajno ceno v mesecu aprilu dosegli s 94,95 %, v obratu avtomatske proizvodnje pa s 102,19 %. Na doseženo povprečje prodajnih cen v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje je vplivalo razmerje prodaje na tujem in domačem trgu. Glede na to, da je povpraševanje na domačem trgu občutno padlo, smo v primerjavi s planiranimi povečali prodajo na tujem tržišču, in sicer’ asortimana iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje, zato so dosežene neto prodajne cene v tem obratu nižje, kot sp bile planirane.
Izvoz
Z letnim planom smo predvideli, da bomo izvozili za
2,950.817,35	dolarjev steklenih izdelkov, ali mesečno za 245.901,45 dolarjev. V aprilu smo izvozili za
296.010,28	dolarjev in tako mesečno povprečje dosegli s 120,38 %. V obdobju januar—april smo izvozili za 1,220.302,07 dolarjev, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je to za 39,24 % več.
Lom — proizvodni odpadek
Na podlagi dokumentacije o izdelanih komadih je razvidno, da
smo tudi na tem področju naredili korak naprej, saj smo v večini proizvodnih skupin odpadek zmanjšali v primejavi s planiranim in doseženim v obdobju januar—marec. Zelo pomembno je to za tiste skupine, kjer se proizvaja največ komadov in katerih cene so ugodne.
RDBO
MDR
Plan
21,34 % 18,55 %
Dose I,—III.
21,28 % 12,98 %
eno
april
20,36	%
15,38	%
Realizacija v dinarjih
Z letnim planom smo predvideli, da bomo prodali za 180,534.497 din, ali mesečno za 15,044.541,40 din. Z operativnim planom smo za mesec april predvideli, da bomo prodali za 14,287.569,85 din, dejansko pa smo prodali za
13,270.183,25	din, to je 88,21 % mesečnega povprečja in 92,88 % od operativnega plana. V celotnem obdobju januar—april smo operativne plane dosegli z 99,69 %.
Dosežena stopnja rentabilnosti (razlika med prodajno ceno in lastno ceno) v aprilu znaša
19.10	%.
Planirana stopnja rentabilnosti znaša 15,20 %, povprečno dosežena za obdobje januar—april pa
15.10	%.
Izplačani osebni dohodki
Predvidena masa osebnih dohodkov v letnem planu na osnovi meril samoupravnega sporazuma znaša 60,006.292 din, ali mesečno
5,000.524,33 din. V mesecu aprilu smo izplačali 4,897.698,75 din bruto osebnih dohodkov. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v aprilu znaša 1,932,84 din, ali 103,71 % od planiranega.
Lastna cena za kg
Na višino lastne cene vpliva višina vloženih stroškov, vkalkuli-ranih osebnih dohodkov in fizični obseg proizvodnje.
S planem za leto 1973 smo predvideli, da bo lastna cena za kg stekla znašala 7,65 din, in sicer 4,66 din poslovnih stroškov in 2,99 din osebnih dohodkov. Dosežena lastna cena v aprilu pa znaša 7,37 din ali 96,32 % od planirane, poslovni stroški znašajo 4,16 din ali 89,20 % od planiranih in osebni dohodki 2,21 din ali 107,40 % od planiranih. Povprečna lastna cena dosežena v obdobju januar— april znaša 7,39 din, ali 96,53 % od planirane.
Razdelitev celotnega dohodka
K realizaciji stekla v aprilu prištejemo realizacijo uslug, trgovskega blaga, materiala in odpadkov ter izredne dohodke in dobimo celotni dohodek, ki znaša
13,544.038,15	din. Od celotnega dohodka odštevamo realizirani del porabljenih sredstev v višini
5,953.242,65	din, pogodbene in zakonske obveznosti, kar predstavlja skupne poslovne stroške v višini 6,585.450,61 din. Ko sedaj od celotnega dohodka odštejemo poslovne stroške, Robimo dohodek za razdelitev v višini 6,958.587,54 din.
Po delitvi, ki jo je sprejel delavski svet, odpade na osebne dohodke 68,88 % ali 4,793.075,09 din, in na bruto sklade 31,12 % ali
2,165.512,45	din.
Realizirani del osebnih dohodkov, oziroma osebni dohodki, ki jih moramo pokriti glede na prodane količine v aprilu, znašajo
4,371.184,69	din, tako da je v aprilu ostalo na razpolago 421.890,40 din osebnih dohodkov. Ker smo v obdobju januar—marec imeli za
343.365,59	din nepokritih osebnih dohodkov, je za obdobje januar— april ostalo na razpolago 78.524,81 din -osebnih dohodkov.
Od bruto skladov v višini
2,165.512,45	din pokrijemo skupni rezevni sklad, rezervni sklad podjetja, posojilo za nerazvita področja, ostane 1,659.625,70 din za neto sklade. V celotnem obdobju
Terjatve od kupcev Obveznosti do kupcev Terjatve od dobaviteljev Obveznosti do dobaviteljev.
januar—april smo ustvarili
6,487.840,71	din neto skladov.
Razmerje delitve celotnega dohodka znaša po planu 1973 51,74 % poslovni stroški in 48,26 % dohodek, doseženo v aprilu 48,62 poslovni stroški in 51,38 dohodek, doseženo v obdobju januar—april 51,93 % poslovni stroški in
48,26	% dohodek.
Iz podanega je razvidno, da so doseženi rezultati v aprilu zelo ugodni in nas ne smejo uspavati, ampak nas morajo vzpodbujati za doseganje še boljših rezultatov. Tudi na področju stanja obratnih sredstev sledimo pozitivne premike.
Stanje 31.3. 1973 41,362.450,19 — 5,205.683,28 2,597.063,57 — 14,396.238,88
30.	4. 1973
38.233.224,22
—	8,301.579,01
3,714.546,12
—	9,337.890,03 Franjo Kersnik
Invalidi so postavili vprašanje
Na ponovnem sestanku, ko smo obravnavali primerjavo skupin, so bila postavljena nekatera vprašanja, kakor je določeno v novem statutu skupnosti in ker niso bili vsi invalidi na sestanku, dajemo na vprašanja kratko obrazložitev.
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu gre delovnemu invalidu če i-ma na delovnem mestu na katerega je napoten, manjši osebni dohodek kot bi ga imel na delovnem mestu na katerem je delal pred nastankom invalidnosti.
Osnova za odmero tega nadomestila je razlika med povprečnim osebnim dohodkom ki so ga delavci skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini v katero je delovni invalid napoten na delo. Nadomestilo znaša 100 % osnove, če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, sicer pa 90 % osnove.
Tako odmerjeno nadomestilo se invalidu izplačuje v letu, v katerem je postal invalid, naslednja leta pa se nadomestilo povečuje za odstotek, za kolikor se je v organizaciji, v kateri invalid dela, v povprečju povečal osebnj dohodek vsem delavcem. Invalid ima pravico tudi do nadomestila, če dela skrajšan delovni čas, če je njegov osebni dohodek v tem delovnem času manjši kot bi bil na prejšnjem delovnem mestu za e-nak delovni čas. Nakazano je bilo, da se odmerjeno nadomestilo vsako leto usklajuje po gibanju osebnih dohodkov, vendar skupnost lahko določi, da se ta nadomestila na novo odmerijo vsem delovnim invalidom v skupnosti ali v posamezni delovni organizaciji. To bo pač odvisno od tega, kako različno se bodo gibali osebni dohodki na prejšnjih in novih delovnih mestih.
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se izplačuje za dneve, za katere je delovni invalid dobil osebni dohodek, razen tega pa tudi za dneve, ko delavec dobiva nadomestilo osebnega dohodka (čas letnega dopusta, iz-
redno plačan dopust) in za dneve, ko je delovni invalid začasno zadržan od dela in prejema nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. To je novost, ki velja in se uporablja od 1. 1. 1973 dalje in je precejšnja ugodnost v primerjavi s prejšnjo ureditvijo.
V zvezi z nadomestili je že v prehodnih in končnih določbah določeno, da se nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, priznana in odmerjena za čas do 31. 12. 1972, na novo odmerijo v skladu z določili, ki smo jih navedli za ugotovitev osnove, upoštevajoč osebne dohodke, dosežene v letu 1972. Ob določilu, da se na novo odmerjena nadomestila izplačujejo od 1. 7. 1973 dalje in da se nadomestila, priznana in odmerjena za čas do
31.	12. 1972, izplačujejo za čas od 1. 1. 1973 do 30. 6. 1973 in ker ni to določeno kot akontacija, pomeni, da pridejo nova nadomestila v poštev komaj s 1. 7. 1973 in da se ne bodo obračunavala glede na postavljeno vprašanje po revalorizaciji, ker ga praktično za razliko osebnega dohodka po revalorizaciji, ki je bila priznana s 1. 1. 1972 na podlagi ugotovitev osebnih dohodkov iz leta 1971, se o-pravičeno postavlja vprašanje, zakaj se ne bi izvršil obračun s 1. 1. 1973, še zlasti glede na določilo, da se nadomestilo izplačuje letno. Kakšno bo tolmačenje glede tega določila, bomo invalide seznanili še naknadno.
Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro (invalidnino), nastalo med zavarovanjem, in sicer za telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če le-ta znaša najmanj 30 %, ne glede na pokojninsko dobo, ter za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša le-ta najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare ustrezno pokojninsko dobo. Telesne okvare pa se razvrščajo v 8 stopenj. To pomeni, da ima vsakdo pravico zahtevati invalidnino za telesno okvaro, če znaša ta 30 %, če je posledica nesreče pri delu in spada v 8. stopnjo, in če znaša 50 % kot posledice poškodbe izven dela, ki , (Dalje na 6. strani)
OBLIKOVANJE POKOJNINSKE OSNOVE IN ODMERA POKOJNIN
Glede na predpis statuta skupnosti je že za aktivne člane zelo zanimivo, kako se oblikuje pokojninska osnova in kako se bo vršila odmera pokojnin, ker ni več le osnova osebni dohodek, temveč so še druga merila, ki se morajo upoštevati pri odmeri.
Tako je s statutom določeno, da se za izračun pokojninske osnove vzamejo osebni dohodki, doseženi od 1. januarja 1966 dalje. Kot mesečno povprečje se vzamejo v o-snovo osebni dohodki, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih desetih letih zavarovanja, pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerih koli desetih letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. To pomeni, da pa bodo tisti zavarovanci, ki bodo odšli v pokoj preden jim poteče 10-letna doba, ki se vzame v poštev, imeli pač krajšo dobo kot 10 let, ker je začetni rok 1. 1. 1966. Osebni dohodki iz preteklih let se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju povprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti. Skupnost mora po posebnem določilu objaviti najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov za posamezne skupine od leta 1966 do leta 1972. Valorizacijske faktorje za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let določi skupnost v začetku vsakega koledarskega leta. Ti količniki so enotni za vse osebne dohodke ne glede na njihovo višino. Osebni dohodki iz prejšnjih let se valorizirajo glede na raven povprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. To pomeni, da se zadnji dve leti vzameta’^v nominalnem znesku brez valorizacije.
Za izračun pokojninske osnove se šteje osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel z delom, za delovne uspehe v polnem delGvnem času na svojem delovnem mestu, kar je prejel za svoje tekoče in minulo delo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Za izračun pokojninske osnove se šteje tudi osebni dohodek, ki gà je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil dolžan delati dlje kot poln delovni čas, vendar morajo biti v takem primeru izpolnjeni pogoji zakona in izdane odločbe.
Kljub ugotovitvi osebnega dohodka se za izračunavanje pokojninske osnove zavarovanci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnem aktu delovne organizacije, na katerih so zavarovanci delali, za- vsako od teh skupin pa določi skupnost najvišji in najnižji osebni dohodek, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. To pomeni, ko se sešteje in dobi . povprečni osebni dohodek zavarovanca, se ga glede na kvalifikacijo, delovnega mesta uvrsti v ustrezno skupino in v primeru, da ima delavec višji povprečni o-sebni dohodek kot je za to skupino določen gornji znesek, se le-ta ne upošteva pri odmeri. V nasprotnem primeru, če pa ima zavarovanec nižji osebni dohodek kot je določen nižji mejni znesek, se ne upošteva za izračun osnove osebni dohodek, temveč mejni znesek.
Zavarovanci se ne glede na dejansko strokovno izobrazbo razvrstijo:
Skupina:	najnižj: zmamiš za	najvišji povečat za
I.	30 %	100 %
II.	35%	90%
III.	40 %	80 %
IV.	45%	70%
V.	50 %	60 %
VI.	55 %	60%
S tem spadajo:
V	I. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija.
V	II. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic.
V	III. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se zahte-
Na seji delavskega sveta in sestankih osnovnih organizacij sindikata je bilo na račun periodičnih zdravstvenih pregledov postavljeno vprašanje, za kaj zdravstveni pregledi, če delavcev ne obvestijo o njihovi bolezni in če se ne vrši nadaljnje zdravljenje.
Vsekakor je osnovni smisel vsakega zdravstvenega pregleda, ugotavljati bolezni in delovne sposobnosti v tem, da se po ugotovitvah, v kolikor je to predloženo, nadaljuje zdravljenje. Nesporno je, da imamo mnogo primerov, da so nekateri člani ravno iz razloga, ker ni bilo zdravljenje nadaljevano, postali delovni invalidi. Delovna organizacija je za zdravstvene preglede delavcev plačala precejšnja sredstva, zato je verjetno edino pravilno, da se ugotovljeni rezultati upoštevajo pri ugotavljanju delovne sposobnosti in zdravljenju.
Res je, da je medinica dela v telegrafskem stilu poslala temeljne ugotovitve bolezni in podala predlog za nadaljevanje zdravljenja ali uporabe zaščitnega sredstva, vendar se ni vedelo, kdo je obvezno tisti, ki mora sprožiti, da se ne obstane na tem nivoju, temveč da se pristopi k realizaciji predloga. V ta namen je delovna organizacija stopila v stik z zdravstvenim domom in sklicala sestanek s člani, za katere je bilo ugotovljeno, da bi jih bilo potrebno nadalje zdraviti. V začetku smo bili mnenja, da bodo nekateri člani odklanjali nadaljnje zdravljenje, ravno zato smo hoteli dobiti enotno mnenje vseh prizadetih članov, ki pa so izrazili mnenje, da ima delovna organizacija ali skupnost zdravstvenega zavarovanja obveznost, da omogoči delavcu nadaljnje zdravljenje, če je taka potreba ugotovljena. Ravno iz tega razloga bomo po zaključku analize predložili na podlagi diskusije na navedenem sestanku predlog, kako postopoma poslati člane k pristojnemu zdravniku glede nadaljnjega zdravljenja, kako izplačevati nadomestilo, kako bo s stroški zdravljenja itd., kar bo predloženo tudi skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Delovna organizacija bo vsekakor prispevala del sredstev za nadaljnje zdravljenje, vendar bo morala tudi skupnost zdravstve-
va poklicna šola po zakonu o o srednjem šolstvu.
V	IV. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če šolanje traja najmanj tri leta in na delovnih mestih, za katera se zahteva izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
V	V. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe.
V	VI. skupino: če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno pri-
nega zavarovanja sodelovati pri financiranju tega zdravljenja, delavec pa bo moral v zvezi z zdravljenjem postopati po navodilih pristojnih zdravstvenih služb ali zdravnika, ker bo v nasprotnem primeru nosil disciplinsko in materialno odgovornost. Vsakega člana bomo posebno obvestili o rezultatih pregleda in ga tudi obve-
znana specializacija ali pridobitev doktorata znanosti.
Skupnost ugotovi povprečni o-sebni dohodek tako, da za vsako posamezno skupino upošteva dosežen dohodek v preteklem koledarskem letu. Na tej podlagi se bo od tako izračunanega povprečnega osebnega dohodka lahko za vsako posamezno skupino povečal ali zmanjšal za že navedene u-strezne odstotke, kar predstavlja mejne zneske za izračun pokojninske osnove.
Ko bo skupnost ugotovila povprečne mesečne osebne dohodke za posamezne skupine in jih objavila, jih bomo objavili tudi V našem glasilu ter si bo lahko vsakdo izračunal, kje je njegov mejni znesek, ker bomo istočasno z mejnimi zneski objavili tudi to, v katero skupino se opredeljujejo posamezna delovna mesta po našem pravilniku.
Sušin Viktor, dipl. pravnik
stili, kdaj se mora priglasiti pristojnemu zdravniku. Vsakdo pa ima tudi pravico, da se osebno zglasi v kadrovsko-pravni službi ali službi varstva pri delu, kjer bo v zvezi s svojim pregledom dobil na vpogled dokumentacijo glede njegovega zdravstvenega stanja.
Sušin Viktor, dipl. pravnik
KOMISIJA SKLADA ZA ŠTIPENDIJE OBČINE HRASTNIK
RAZPISUJE
štipendije za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1973/74.
Pogoji za dodelitev štipendije:
a)	za šolanje na srednjih šolah:
—	kandidati, ki bodo vstopili v I. letnik srednje šole in so končali 8. razred osnovne šole z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom ter imajo odlično oceno iz vedenja;
—	kandidati, ki že obiskujejo srednje šole in imajo v zadnjem šolskem letu odličen ali vsaj prav dober učni uspeh ter odlično oceno iz vedenja;
b)	za študij na višjih in visokih šolah:
—	kandidati, ki bodo vstopili v I. letnik višje ali visoke šole in so končali ustrezno srednjo šolo z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom in imajo odlično oceno iz vedenja;
—	v izjemnih primerih lahko kandidirajo za podelitev štipendije — na posebno priporočilo srednje šole, katero so kandidati končali — tudi prosilci, ki so dosegli dober učni uspeh ;
—	kandidati, ki že študirajo na višjih in visokih šolah in so v letošnjem študijskem letu dosegli vsaj dober splošni uspeh.
Za podelitev štipendije lahko zaprosijo dijaki in študenti, katerih starši imajo v občini Hrastnik stalno prebivališče. Stipendija se lahko podeli tistim prosilcem, pri katerih povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 700 din. Štipendije bodo podeljene po določilih statuta komisije in družbenega dogovora o štipendiranju.
Kandidati za štipendije morajo dostaviti naslednje dokumente:
—	vloga (obrazec DZS »prošnja za štipendijo«- št. 1,65),
—	overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdila o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o vpisu v šolo (če vpisa na ustrezni šoli še ni bilo, se potrdilo lahko dostavi naknadno),
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o višini povprečnih mesečnih osebnih dohodkih v družini za čas od junija 1972 do vključno maja 1973.
—	potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in potrdilo o drugih rednih in izrednih dohodkih staršev in članov družine.
Prošnje z vsemi dokumenti kandidati vložijo do 15, julija na naslov: Komisija za štipendiranje občine Hrastnik.
Komisija sklada za štipendije občine Hrastnik
DELAVCI SE BODO ZDRAVILI
OBISK MILANSKEGA VZORČNEGA VELESEJMA »FIERA Dl MILANO«
Milano je glavno mesto Lombardije ter center kulturnega in ekonomskega življenja Italije severno od Apeninov. To večmilijonsko mesto ima dolgo zgodovino, saj je bilo osnovano okoli leta 400 pred našim štetjem. Nekaj nadaljnjih za Milano najvažnejših letnic pa je:
Leta 222 pred našim štetjem so ga osvojili Rimljani in ga imenovali Mediolanum. Bilo je najvažnejše mesto severne Italije.
Leta 1162 je Friderik Barbarosa uničil mesto, ki pa je leta 1167 ponovno zraslo.
V	15. stoletju za časa Lodovica il Mora je Milano eden od centrov evropske civilizacije.
Leta 1859 pride Milano po porazu Avstrije v sestavo Italije.
V	umetniški dediščini Milana se čitajo vsa zgodovinska dogajanja, istočasno pa ti spomeniki spadajo med vrhunske stvaritve evropske kulture. Najstarejša je cerkev S. Lorenzo iz VI. stoletja. Najimpozantnejša pa je katedrala Il Duomo. To gotsko katedralo so začeli graditi leta 1386, končana pa je bila leta 1809.
Med pomembne spomenike spada, cerkev Santa Maria delle Grazie (1482) ; v posebnem prostoru samostana te cerkve se nahaja »Poslednja večerja« Leonarda da Vinci ja. V '18. stoletju je nastalo poznano gledališče »Teatro alla Scalla.« V »stilu 1900« pa je zgrajena železniška postaja Stazione Centrale.
Nove poti v arhitekturi so po drugi svetovni vojni nakazale mnoge poslovne zgradbe (Società Montecatini, nebotičnik Pirelli), in sicer gre za izrazito funkcionalno usmerjenost. Te zgradbe so spremenile silhueto mesta, v katerem je do nedavnega dominiral visok stolp katedrale il Duomo.
Z razvojem industrije je bilo pogojeno industrijsko oblikovanje. To se posebno odraža na milanskih trienalih in pa tudi na vsakoletnih velesejmih »Fiera di Milano«. Sicer pa zavzema Milano ravno na področju designa e-no vodilnih mest v svetu.
In zdaj nekaj več o samem obisku sejma:
Milanski vzorčni sejem »Fiera di Milano« spada med tradicionalne prireditve te vrste v svetu, saj je letošnji sejem že 51. po vrsi. Vsebinsko predstavlja prikaz
italijanskih dosežkov na različnih področjih gospodarstva, ki so na sejmu razdeljena na sedem grup. Sejem je dokaj obširen in zanimiv. Moje mišljenje je, da ga v našem kolektivu premalo poznamo ali z drugimi besedami, ne bilo bi zgrešeno, če bi razen oblikovalca sejem obiskal še kdo iz drugega področja.
Glavna pozornost mojega obiska je bila posvečena razsvetljavi; le- ta je bila deloma razstavljena kot sama razsvetljava, deloma pa skupaj s pohištvom. Ta zadnja postavitev se mi zdi pravilna in zanimiva, saj je tako u-stvarjen naraven odnos svetila do ambienta in je dana smiselna o-snova za oceno oziroma mišljenje o svetilu.
Glede na vso razstavljeno blago dobi človek najprej vtis raznovrstnosti, saj so kot materiali zastopani steklo, akril, druge mase, kovina itd., oblikovno pa so rešitve temu primerne. Natančnejši pregled poda bolj precizno sliko in sicer vidimo kot prvi material še vedno steklo. Plafonjer, tulp oziroma stekel s strukturami tu res skorajda ni bilo predstavljenih, vendar pa je veliko rešitev v gladkih izvedbah, predvsem v takoimenovanem »opali-nu«. Gre za stoječa, namizna in viseča svetila, ki. so tudi oblikovno zanimiva in posebej študirana za »opalin« izvedbo. Glede na količino in kvaliteto te zvrsti izdelkov sem se spomnil tudi leipzi-škega sejma, kjer je bilo tudi dovolj opalina. Vse to da misliti,,da bo te podatke potrebno preanali-zirati pri nas in sprejeti primerne zaključke.
Kar zadeva nesteklene izvedbe svetil oziroma akril in ostale mase, delujejo nekako skromnejše in je večinoma možno že na prvi pogled ugotoviti material, čeprav gre dostikrat za želeno imitacijo videza steklenega svetila. -
Pri izvedbah iz; akrila, itd. so zaradi. gretja montirane običajno žarnice. šibke svetlobe ali neon in to pogojuje izgled svetila. Mišljenja sem, da tudi razne izvedbe (včasih so to cele skulpture, ki naj bi bila viseča svetila) nimajo pravega razloga za obstoj, in so večinoma same sebi namen. Očitno je, vsaj po mojem mišljenju, da steklo je in ostaja pravi material za razsvetljavo. Tudi podane rešitve (od stoječih in namiznih
Mlano Via Pirelli — upravni center
svetil do lestencev itd.) so potrjevale tako mišljenje, saj so bile ravno te steklene izvedbe dostikrat skrbno oblikovane z očitno sistemsko zasnovo. Tu sem dobil tudi določeno spodbudo za program, ki ga sicer pripravljam na področju razsvetljave in je njegov osnovni moto, dati pravo vrednost steklenemu izdelku.
Omenim lahko še, da je bilo zastopanih dovolj lestencev s
kristalnimi obeski ter seveda nekateri tipi klasičnih lestencev, ki pa so zaradi cene in oblike zelo oddaljeni od osnovnih principov oblikovanja.
Sicer pa velja pripomniti, da so bili posamezni razstavni prostori primerno projektirani, s tem pa tudi progami ustreznih firm sistematsko forsirani.
Marčen Alojz
DEJANJE V MENZI
Posebna komisija, ki je bila i-menovana, da ugotovi stanje v menzi glede na sum, da je Gnji-dič Jožica storila kaznivo dejanje' ponareditev listin ih poneverbe ter si S tem istočasno pridobila protipravno premoženjsko korist, je pregledala celotno dokumentacijo poslovanja bifeja in pri tem ugotovila, da obstoji dokumentacija od 5. 9. 1967 dalje. Od tega dne naprej so ugotovljena kazniva dejanja, za nazaj od tega dne pa ni mogla ugotoviti, ker ne obstoji ustrezna dokumentacija za primerjavo. V navedenih primerih od leta 1967 dalje gre za primere, ko so popravljene številke v blagajniški knjigi, da so popravljeni blagajniški prejemki, da so izvršena-nepravilna odštevanja, kar je omogočilo prisvajanje razlik in to vedno v škodo o-menjene enote. Popravki in odštevanje so v večini primerov takega značaja, ki kažejo na zavestno dejanje, ker je skoraj v vseh primerih odštevek tak, da je ostala
čista gotovina, ki je bila prisvojena in je znašala v zadnjem obdobju po zaokroženi celoti 1.000 din. Iz spiskov za vsako posamezno leto je to popolnoma točno razvidno, poleg tega pa še kaže na načrtno prisvajanje denarja, ker se je taka prisvojitev zgodila tudi do trikrat mesečno. Vsekakor gre za dejanje, ki si ga nihče ni predstavljal ali zamišljal, v celoti pa gre za precejšnjo vsoto, o čemer je že spregovoril odbor za izrekanje ukrepov, zadevo pa bo obravnavalo pristojno sodišče,
Vprašujemo se, če se splača na kakršenkoli način na protipraven odvzem okoriščati z družbenimi sredstvi, ker končno vsak storilec enkrat le naredi napako, tedaj pa so krive vse okoliščine in obstaja vrsta razlogov, toda jemati sredstva svojih sodelavcev je v našem družbenem sistemu vsekakor take vrste kaznivega dejanja, ki ga bo obsojal sleherni član delovne skupnosti.
USPEŠNOST NAŠIH GASILCEV
Dne 22. maja .1973 ob 12. uri je med člani' delovne skupnosti avtomatske proizvodnje in tistimi, ki; delajo v podpečju, nastal preplah, ker se je naenkrat pojavil močan požar v podpečju 40-ton-ske banje. Močan požar se je začel širiti in Obstojala je nevarnost, da se razširi še .drugam, kar bi lahkò povzročilo katastrofo v podjetju. Gasilci in ostali, , ki so bili še na dopoldanski izmeni, so takoj pristopili, k omejevanju požara, kakor tudi k njegovi zadušitvi. Uporabili ; so vsa gasilna sredstva in v kratkem času jim je uspelo; da so požar pogasili in obvarovali podjetje pred veliko premoženjsko škodo. Goreli so električni kabli, klinasti jermeni, usnjene manšetne in druge stvari. Ogenj se je zelo hitro širil, ker so stvari
delno prepojene z oljem. Čeprav je vzdrževanje v redu, čeprav se kabli redno pere j o, to ni preprečevalo širitve požara. Gasilci in drugi člani iz avtomatske proizvodnje, kakor tudi inženirji so poskrbeli, da se je požar pogasil. Obstala je sicer poizvodnja, vendar so člani iz avtomatske proizvodnje ostali v podaljšanem delovnem času in kmalu usposobili proizvodnjo na 40-tonski banji, tako, da ni bilo zastoja in ni bilo večje škode v' proizvodnji.
■ Menimo, da se lahko v imenu vseh članov delovne skupnosti, kakor tudi v družbenem imenu zahvalimo za požrtvoalnost in u-spešnost vsem tistim, ki so sodelovali pri pogasitvi požara in ki so sodelovali pri delu za čimprejšnjo obratovanje.
Kdo je imel zopet dolge prste
Kljub izrečenim ukrepom, odpustitvam in kazenskemu pregonu še še vedno pojavljajo tatovi in vlomilci.
Verjetno je dne 3. 4. 1973 storilec, ki zelo dobro pozna skladišče gotovih izdelkov, potem ko je vlomil, nasilno odstranil obešenko, odnesel precejšnjo količino steklenih izdelkov MP obeski. Trenutno storilec še ni izsleden, vendar smo mnenja, da je moral tatvino in vlom izvršiti eden izmed članov delovne skupnosti, ki razmere v skladišču zelo dobro pozna.
' Po izvršeni inventuri je bilo u-gotpvljeno, da je bilo verjetno odvzeto 8:894 komadov, iz česar
se lahko napravi 44 lestencev. Po okoliščinah izgleda tako, da ni bil to samo en storilec, da so se zadeve pripravljale in da se je kradlo v ustreznih presledkih. Želimo, da bi storilca izsledili, ne glede na to, kje so sedaj ti lestenci.
Tudi dne 21. 4. 1973 je nekdo vlomil v prostore vzdrževalne skupine avtomatske proizvodnje in odnesel vrsto novega orodja. Tako je bilo ukradeno kladivo, merilo, kovinski meter, okasti ključ, klešče kombinirke, škarje za pločevino, pila in morda še kaj drugega. Vlomilec je vdrl tako, da je pokvaril obešenko.
Sprašujemo se, kakšni so nekateri do svojih sodelavcev.
SEZNANJANJE MLADIH S TOZD
Da bi tudi po mladinski liniji seznanili maso mladih delavcev z ustavnimi dopolnili ter z ustanavljanjem TOZD, kar je v zadnjem 'času zelo aktualno, smo 5. in 6. maja organizirali dvodnevni seminar. Kljub prizadevanju, da bi se seminarja udeležilo kar največ mladih, se je od predvidenih 60 zbrala le dobra tretjina mladih. Imeli smo vnaprej posebej sestavljen program, po katerem naj bi seminar potekal. Seveda smo ga morali nekoliko spremeniti na željo nekaterih predavateljev, ki so bili zavzeti.
Tako nas je prvi tov. Vidovič seznanil z organiziranostjo ZM v Steklarni po ustanovitvi TOZD, za katere se pripravljamo že nekaj časa. Namreč mladi bomo potem morali v isti sistem organizacije kot TOZD. Tako naj bi vsaka TOZD, če seveda ima toliko število mladih, imela samostojen mladinski aktiv in iz njegove sredine izvolila vse potrebne organe in funkcionarje. Nekaj funkcionarjev in članov vsakega mladinskega aktiva naj bi po novem volili ali predlagali v dosedanje predsedstvo TKZM ali skupščino ZM Steklarne, kot bi se ta imenovala. Sredstva, s katerimi bo razpolagala, bo dobivala od posameznih aktivov, ki ji bodo prispevala del svojih sredstev, pridobljenih na osnovi priloženega predračuna. Se pravi, da se bo organizacijska shema nekoliko spremenila. Seveda bo za. vse to potrebno še precej časa in truda, da bomo to uresničili in po tem delovali.
V	popoldanskem času nam je tov. Dagmar Šuster iz Ljubljane podrobneje obrazložil ustavna dopolnila. Z zanimanjem smo ga poslušali in mu zastavili tudi nekaj vprašanj, na katera nam je vselej zadovoljivo odgovoril.
Naslednji dan smo že ob 9. uri pričeli z delom. Tov. Mlinar Martin nas je seznanil s TOZD v Steklarni sami. Najprej je naštel vse enote, ki bodo združene spadale v krog ene TOZD. Tako bomo pri nas šteli 6 TOZD, ki bodo vsaka zase predstavljale samostojno pravno osebo im nekakšno podjetje v miniaturi, če ga lahko tako imenujemo, zastopal pa jo bo direktor kot predstavnik TOZD. Nadalje nam je obrazložil predmet poslovanja vsake TOZD, sestavo vodstva, samoupravno strukturo, način ugotavljanja in delitve dohodka. Vse to je podrobneje opisano in nakazano v tezah za TOZD, ki smo jih prejeli vsi zaposleni v kolektivu, izdelala pa jih je komisija, ki je zadolžena za pripravo ustanovitve TOZD. Mladi smo mu zastaviti nekaj vprašanj v zvezi s tem, saj nas je zanimalo precej stvari neposredno iz proizvodnje. Tam se srečujemo z raznimi problemi, in sedaj razmišljamo ali se bodo ponavljali tudi potem, po novi organizaciji v TOZD ali se bodo določene stvari izboljšale ali ostale take kot doslej.
V	popoldanskem času pa smo dobro uro namenili še sklepni konferenci, ki naj bi prinesla določene sklepe — zaključke s tega seminarja, ali vsaj naše predloge o bodoči organizaciji ZM po TOZD, kot si to sami zamišljamo.
1. ZM Steklarne Hrastnik aktivno podpira ustavna dopolnila, delavska dopolnila, katera dajejo delovnemu človeku možnost u-
pravljanja s svojim presežnim delom in odločanja o decentralizirani samoupravi.
2.	ZM Steklarne predlaga na podlagi predlogov komisije za pripravo o organiziranju TOZD v našem kolektivu naslednje aktive ZM:
—	aktiv v TOZD — 301
—	aktiv v TOZD — 101
—	idejna jedra — TOZD skupne službe
3.	Na nivoju TOZD Steklarne Hrastnik se ustanovi — imenuje — skupščina ZM Steklarne kot naj višji predstavniški organ ZM Steklarne.
4.	Skupščina ZM Steklarne naj bi imela naslednje organe:
—	komisijo za idejna vprašanja
—	komisijo za vprašanja vajenske mladine
—	komisijo za kulturno-zabav-no področje
—	komisijo za športno dejavnost
—	kadrovsko komisijo, katera bi bila skupna za vse družbenopolitične organizacije v Steklarni Hrastnik vključno SZDL.
Za usklajevanje spornih vprašanj med aktivi ZM Steklarne i-ma skupščina ZM svojo arbitražo, ki je sestavljena iz enega člana skupščine in po enega člana spornih strank.
Na čelu skupščine naj bi bil predsednik skupščine ZM Steklarne.
Skupščina naj bi imela še:
—	organizacijskega sekretarja' skupščine ZM,
—	političnega sekretarja skupščine ZM,
—	blagajnika skupščine ZM.
Financiranje skupščine ZM
Steklarne Hrastnik naj bi se izvedla po ključu,katerega sprejmejo aktivi ZM Steklarne, ki bodo odvajali sredstva za delovanje skupščine ZM. Financiranje aktivov opravljajo TOZD, v katerih so aktivi formirani in tudi delu-
jejo na osnovi predloženih programov. Tam kjer so organizirana samo idejna jedra, se ne predlaga samostojen program, zato se tudi ne vrši dodeljevanje sredstev.
Aktivi formirani po TOZD, naj bi poleg članov volili še predsednika aktiva, organizacijsko političnega sekretarja in blagajnika.
Predlog organizacije aktivov v Steklarni Hrastnik je osnovan na tem, da se aktivi združujejo v skupščini ZM Steklarne, kateri 'odstopajo pravico nastopanja v smislu pravne osebe.
Mislim, da so mladi na tem dvodnevnem seminarju pridobili vsaj nekaj osnov o bodočih TOZD, njihovemu sestavu, načinu poslovanja, delitvi dohodka ter o istočasnem ustanavljanju mladinskih aktivov znotraj posameznih TOZD in njihovi organizacijski shemi.
Vojka Železnik
Republiško tekmovanje pionirjev in mladincev v Hrastniku
V soboto, 26. maja 1973 se je na stadionu v Hrastniku zbralo 70 gasilskih enot pionirjev in mladincev, ki so se na predtekmovanjih priborili pravico nastopa na republiškem tekmovanju.
Tekmovalni komisiji se je prijavilo 25 desetin pionirjev skupine A (do 10 let starosti) in 24 desetin pionirjev B (od 10—14 let), dalje 17 desetin mladincev in 4 desetine mladink.
Republiško tekmovanje gasilskih desetin pionirjev in mladincev v Hrastniku, 26. 5. 1973.
Vodja tekmovanja tov. Ivan Pa-sero, član štaba operative gasilske zveze Slovenije je s svojim štabom republiških sodnikov zadovoljivo opravil svojo nalogo. Po tekmovanju so prejeli najboljši zlata, srebna in bronasta odličja.
Rezultati tekmovanja: Pionirji A: Notranje gorice zlato značko; srebrne značke: Ravne, Pernica in Slivnica pri Celju; bronaste značke: Stara Loka, Berkovci, Ljubečna, Zadobrova in Šempeter v Sav. dolini.
Pionirji B: Hajdina (zlato značko), Muta, Krška vas in Prebold (srebrne značke), Oplotnica, Pod-' nanos, Kotlje, Grosuplje in Srednja vas (bronaste značke).
Mladinke: Kozje (zlato), Ravne (srebro) in Boštanje (bron).
Mladinci: Drešinja vas (zlato značko), Dob in Ravne (srebrni znački), Sečovlje, Ljubečna in Dornberk (bronaste značke).
Odličja je tekmovalnim desetinam podelil zastopnik republiške gasilske zveze tov. Vili Spat, ter se vsem nastopajočim in organizatorjem zahvalil za sodelovanje. Nato je bila predana najboljši desetini Notranje gorice prehodna zastava republiške gasilske zveze, ki jo je od prejšnjega leta imela desetina iz Kotelj.
Na zaključnem delu smo na tribuni pogrešali zastopnike družbenopolitičnih organizacij občine Hrastnik, ki bi morali dati domačim gasilcem kot organizatorjem tega pomembnega tekmovanja malo spodbude za njihovo delo.
DOPISUJTE V NAŠ LIST
V »A« skupini je tekmovala tudi desetina pionirjev iz Turja pri Dolu.
VLOGA SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA SPLOŠNI
LJUDSKI ODPOR
Zakon o splošnem ljudskem odporu v svojem 1. členu govori, da SR Slovenija v skladu s svojim ustavnim položajem v okviru e-notnega jugoslovanskega sistema obrambe države, na podlagi zveznih predpisov in na podlagi tega zakona organizira in pripravlja splošni ljudski odpor na svojem ozemlju. Pripravlja organizacijo in delo v vojnih razmerah za u-deležbo v oboroženem boju in v drugih oblikah odpora, organizira varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni ter opravlja druge naloge, ki imajo pomen za obrambo dežele. V 3. členu zakona nadalje piše, da občina organizira splošni ljudski odpor v okviru e-notnega sistema obrambe Slovenije ter pri tem na svojem območju pripavlja in organizira delo v vojnih razmerah za udeležbo v splošnem ljudskem odporu, organizira varstvo in reševanje prebivalstva. Občina med vojno vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. V 5. členu zakona pa je napisano, da delovne in druge organizacije ter njihovi odbori za splošni ljudski odpor delujejo v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti v pripravah splošnega ljudskega odpora ter skrbijo, da se kar najbolj izkoristijo vse njihove sile in sredstva za potrebe splošnega ljudskega odpora ter za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Naša socialistična neuvrščena država se odločno zavzema za mir in enakopravnost med narodi. Hkrati pa priznavamo za opravičene samo narodnoosvobodilne vojne zasužnjenih narodov zoper osvajalce ter obrambne vojne napadenih dežel zoper napadalca. Obramba pred napadom in boj zoper okupatorja je neodtujljiva pravica vsakega naroda in vsake dežele. Mir, enakopravnost in socialno varnost pa bomo obvarovali, če bomo enotni in v vsakem trenutku , sposobni braniti pridobitve naše revolucije. Koncepcija splošnega ljudskega odpora, ki jo osvajamo, nam to zagotavlja.
Nikomur ne grozimo, v vsakem trenutku pa smo pripravljeni braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe in graditve samoupravne socialistične družbe. Za naš splošni ljudski odpor je značilno zlasti:
—	pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka, da se bojuje za ohranitev svoje svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti dežele,
—	pravica in dolžnost _ vsake delovne in druge organizacije, da mobilizira vse svoje pripadnike in vse materialne sile za obrambo svojih delovnih ljudi in dobrin za opravljanje obrambnih nalog vse skupnosti.
Iz tega sledi, da smo dolžni posvetiti največjo pozornost razvijanju in krepitvi obrambnih moči naše države, da bi obvarovali svobodo in neodvisnost naših narodov.
Zveza sindikatov Jugoslavije in s tem tudi Zveza sindikatov Slovenije kot najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda mora odigrati pomembno vlogo v pripravah na splošni ljudski odpor in se vanj aktivno
vključiti kot mobilizator delavskega razreda, kot idejno-politič-na sila samoupravljavcev. V sindikatih se moramo zavedati, zahtevati in dati svoj delež, da so naš celokupni notranji razvoj, politični odnosi, obrambne potrebe in obrambne sposobnosti najtesneje povezani. Ko se zavzemamo za u-činkovit splošni ljudski odpor, moramo imeti vedno pred očmi, da je to borba za človeka-delav-ca in proizvajalca, za njegovo boljše življenje, za uveljavljanje samoupravnih pravic na vseh področjih. To pa je tudi osnovni interes delavskega razreda. Da bi se sindikalne organizacije uspešneje lotile organiziranega dela v pripravah na splošni ljudski odpor, bi morali delo usmeriti predvsem v naslednje:
— Zavzemati se morajo, da postanejo zadeve vseljudske obrambe sestavni del aktivnosti in dela delavskih svetov. Člani sindikata, ki delajo v delavskih svetih, se morajo zavzemati, da samoupravni organi obravnavajo delovanje organizacije v pripavah na vseljudski odpor.
Osveščenost in krepitev zavesti članov sindikata za obrambo domovine in čuvanje našega samoupravnega sistema je stalna naloga sindikalnih organizacij ; to pa pomeni delati z ljudmi, da se zavestno odločijo za aktivno delo v pripravah na splošni ljudski odpor. To nalogo bomo sindikati uspešno opravljali, če se bomo zavzemali za uresničitev akcij-skega programa, ki ga je sprejel plenum Republiškega sveta ZSS. Ta program med drugim predvideva: uveljavljanje ustavnih sprememb in nadaljnji razvoj samo-upravnih odnosov, gospodarsko stabilizacijo, usmerjanje delitve dohodka, življenjski standard, delovne pogoje in varnost pri delu, zdravstveno, invalidsko in po-kojninsko zavarovanje, varstvo zena in mladine, stanovanjsko področje, izobraževanje in druge naloge.
— Obrambno zavest bomo gradili tudi s tem, če bomo odločno odpravljali očitne napake in krivice, ki se jih dostikrat povzroča delavcem v delovnih organizacijah. Odločno moramo odprav-Ijati tudi očitne socialne razlike.
V	sindikalnih organizacijah moramo biti spodbudniki, da se čim-več naših članov aktivno vključi v razna telesno-kulturna društva. Se posebej pa je treba spodbujati člane sindikata, da se vključijo v razna športna tekmovanja za vzdrževanje telesne kondicije, ker nam bo prav ta v danem primeru najbolj potrebna.
Sindikalne organizacije morajo aktivno sodelovati z odbori splošnega ljudskega odpora v delovnih organizacijah in se zavzemati da delavec postane subjektivni faktor v pripravah na splošni ljudski odpor, ne pa samo objekt.
V	organizacijah, kjer še nimajo odborov splošnega ljudskega odpora, naj bodo sindikati spodbudniki, da se taki odbori takoj u-stanovijo.
Zavedati se moramo, da bo v primeru napada najtežje v času prehoda iz mirnega v vojno stanje. Že sedaj je potrebno delavce pripravljati na tak prehod in jih
vzgajati v duhu patriotizma in e-notnosti v akciji proti sovražniku.
Morali se bomo organizacijsko in progamsko usposobiti za delovanje v ilegalnih pogojih dela sindikata. Manevri »Svoboda 71« so opozorili na posamezne probleme in pomanjkljivosti delovanja sin-
dikatov v splošnem ljudskem odporu. V pripravah na splošni ljudski odpor se ne smemo bati javnosti dela. Sleherni delavec bi moral biti seznanjen s tem. Seveda pa moramo pri konkretnih nalogah splošnega ljudskega odpora zagotoviti tudi ustrezno tajnost.
Predlog okvirnega programa praznovanja občinskega praznika občine Hrastnik -3. julij 1973
Letošnje praznovanje naj bi potekalo v dneh 30. junija, 1., 2.,
3. in 4. julija 1973, in sicer:
športne igre invalidov — kegljaški troboj
v sejni dvorani delavskega doma in v avli delavskega doma otvoritev razstave Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Hrastnik športna tekmovanja v streljanju, šahu in kegljanju — sodelujejo pripadniki enot JLA kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja
ob 18. uri v delavskem domu Hrastnik osrednja proslava Zasavskih premogovnikov ob 3. juliju — dnevu slovenskih rudarjev
ob 8. uri na ploščadi pred delavskim domom v Hrastniku promenadni koncert godb na pihala Svobode I in II Hrastnik
— ob 9. uri v delavskem domu slavnostna razširjena seja Skupščine občine Hrastnik— podelitev letošnjih občinskih priznanj »Zaslužnemu občanu«
II. varianta	— ob 17. uri v delavskem domu slavnostna
razširjena seja Skupščine občine Hrast-• nik — podelitev letošnjih občinskih priznanj »Zaslužnemu občanu«
---po slavnostni seji koncert združenih
pevskih zborov
sreda, 4. julija — praznovanje dneva borca — srečanje na Kalu in proslava 80-letnice obstoja Planinske zveze Slovenije in 25-letnice delovanja Planinskega društva Hrastnik.
URAD TAJNIKA
sobota, 30. junija nedelja, 1. julija
ponedeljek, 2. julija
torek, 3. julija I. varianta
Invalidi so postavili vprašanje
(Nadaljevanje z 2. strani) spada v 6. stopnjo. Višino določa skupnost s posebnim sklepom o nominalnih zneskih za telesne okvare, ki so posledica nesreč pri delu ali poklicnega obolenja, za telesne okvare, ki so posledica bolezni, pa znašajo 70 % od zneska za telesno okvaro iz naslova nesreče pri delu glede na stopnjo okvare.
V razmerju invalidi in beneficirana delovna doba je določeno tako, da se zavarovalna doba šteje s povečanjem zavarovancev, ki so v Jugoslaviji prebili skugaj najmanj 5 1st na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani ali delali poln delovni čas kot: zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 % (4. stopnja), vojaški invalidi prve do 6. skupine, slepi, osebe bolne
za distrofi jo ter sorodnimi obole-' nji ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 % v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. V tem primeru se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela za 15 mesecev zavarovalne dobe. To pomeni, da invalidi, ki nimajo priznane telesne okvare z najmanj 70 % ali te o-kvare sploh nimajo priznane, čeprav morda obstoji, nimajo pravice do štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Višino odstotka telesne okvare za izgubo okončin, telesnih poškodb ali poklicnih o-bolenj, kar povzroča slabše zdravstveno stanje in psihofizične in druge napore pri delu, določa poseben seznam telesnih okvar in poklicnih obolenj.
Sušin Viktor, dipl. pravnik
TEKMOVANJE JE USPELO
Po zaporedju tretjih občinskih tekmovalnih ekip prve pomoči, ekip civilne zaščite iz delovnih organizacij in ekip prve pomoči pri štabih krajevnih skupnosti in demonstracijski nastop ekip pod-mladkarjev je lepo sončno nedeljo, 13. maja tekmovanje uspelo proti vsem pričakovanjem.
Srečanje ekip prve pomoči na tekmovalnem področju je doseglo svoj namen. Tekmovalni duh nastopajočih je bil skoraj pri vseh ekipah izredno visok. Opazili smo znatni napredek v znanju in veščinah v primerjavi z lanskoletnimi dosežki posameznih ekip, Tudi organizacija sama je bila znatno boljša kot prejšnja leta. Saj se je čas tekmovanja skrajšal od 8 ur v prvem letu na dobre 4 ure. v letošnjem letu. Nastopajoči so imeli medtem skoraj celo uro odmora.
Da je tekmovanje potekalo tako ugodno,- je prav gotovo posledica pravočasnih priprav ekip in tehnične priprave, katere so potekale precej dlje kot prejšnja leta. Organizatorja tekmovanja, oddelek za narodno obrambo in Skupščina občine Hrastnik in Občinski
in resen pristop skoraj vseh nastopajočih je tudi pripomoglo k uspešnemu tekmovanju.
Na razpisano tekmovanje se je prijavilo 12 ekip iz delovnih organizacij in 12 ekip iz krajevnih skupnosti ter 4 ekipe podmlad-karjev.
Tekmovanje je začela in pozdravila nastopajoče predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo in varstvo družine tov. Bevc Justina. Po žrebanju so tekmovalci opravili najprej teoretični del tekmovanja, pri čemer so morali rešiti v 10 minutah 30 zastavljenih testnih vprašanj. Zanimivejši del tekmovanja je bil nastop ekip, razdeljenih po dve trojki pri oskrbi poškodbe na manekenu. Na tem mestu moramo poudariti prizadevnost), resnost, in pokazano znanje večina ekip. Izračunani rezultati kažejo, da je odnos v doseženih točkah nasproti lanskemu letu znatno manjši med posameznimi ekipami. Ker so kriteriji za točkovanje isti kot lansko leto, so pa tudi enotni za vso Slovenijo, pa so skoraj vse ekipe dosegle od možnih 120 točk znatno več kot prejšnja leta.
Ekipe prve pomoči civilne zaščite, ki so zastopale kolektiv Steklarne Hrastnik na občinskem tekmovanju
odbor rdečega križa, sta se na izkušnjah prejšnjih let lahko dobro pripravila. Strnjeno delo ocenjevalcev, zadostno število manekenov, hitro računanje rezultatov na osnovi predhodno pripravljenih pripomočkov, predhodno izdan informativni bilten z vsemi navodili, predvsem pa disciplina
Na tem mestu smo dolžni dati priznaje vsem tistim, ki so delali v pripravah ekip, tako v krajevnih skupnostih kot v podjetjih, prizadevnost tovarišice Groznikove, medicinske sestre za pripravo ekip podmladkarjev in še posebej člane teh ekip. Dolžni pa smo o-pozoriti tudi na to, da so jemali
v nekaterih podjetjih in tudi v krajevnih skupostih zelo neresen in malomaren odnos, tako v pripravah kot tudi za sam nastop na tekmovanju. Ugotovili pa smo tudi to, da se je ta neresnost pokazala v tem letu pri istih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zaradi takega ponašanja so prišle na tekmovanje nepopolne
Ekipa prve pomoči krajevne skupnosti terena II
ekipe iz Komunalno obrtnega podjetja in Sijaja ter iz krajevnih skupnosti Prapretno in Kovk. Vsi ti so sicer po sklepu tekmovalne komisije lahko nastopili, vendar izven konkurence. S tem je ta tekmovalni organ odločil pokazati znanje vsaj tistim tekmovalcem, ki so disciplinirano prišli na tekmovanje, da pa so lahko posamezne ekipe prišle nepopolne, pa so krivci in nosijo vso odgovornost vodstva podjetij in krajevnih skupnosti.
Za primer tem podjetjem in krajevnim skupnostim so bili lahko tekmovalci osnovnih šol — u-čitelji. Njihovo prizadevanje, tako v pripravah kot na nastopu, je pokazalo, da se da z voljo in resnim delom doseči dober rezultat. Toda prav zaradi prizadevanja v pripavah so se te ekipe razvrstile pred ekipami z daljšimi izkušnjami.
Največje število točk 119 od 120 možnih je dosegla ekipa civilne zaščite Rudnik I, katera si je s tem tudi pridobila pravico za nastop na republiškem tekmovanju.
Na osnovi doseženih rezultatov
so se ekipe razvrstile:
1.	Rudnik I	119
2.	Osnovna šola	Dol	112
3.	Osnovna šola	Center	110
4.	Steklarna II	108
5.	Steklarna I	103
6.	STP II	103
1.	Teren I a ekipa	108
2.	Teren I b ekipa	103
3.	Teren II	96
4.	Dol	92
5.	Podkraj	85
6.	Marno	73
Tekmovalna komisija je odločila, da razdeli ekipe pri ocenjevanju v dve skupini, in sicer v e-kipe iz podjetij in ekipe iz krajevnih skupnosti. Iz obeh razpredelnic je razvidno, da so bile e-kipe terenskih organizacij krajevne skupnosti zgornji del zelo dobro pripravljene, saj se njihova prva in druga ekipa lahko primerjajo z ekipami iz zgornjega dela razpredelnice ekip.
In za zaključek še to: menimo, da bomo morali utrjevati znanje nenehno, tako bodo ostala občinska tekmovanja le še pregled obvladovanja znanja in veščin, s tem bomo vzbujali pri članih e-kip težnjo po še boljšem značaju. Taka tekmovanja naj razvijajo med prebivalstvom, člani rdečega križa, pripadniki civilne zaščite v delovnih in drugih samoupravni skupnostih zanimanje za prvo pomoč, da bi bili tako kar najbolj pripravljeni za primer, če nas prizadene kakršnakoli naravna ali druga nesreča. Od hitre in učinkovite prve pomoči je v takšnih okoliščinah odvisno mnogo življenj v miru in v vojni.
Ekipe reševalcev so imele dovolj
dela z »ranjenci«
Prikaz praktične vaje pri reševanju ranjencev je pokazal, da so ekipe precej napredovale od prejšnjega leta
Ekipa terena I, je nastopala za krajevno skupnost Rudnika
Novi medsebojni odnosi v delovni organizaciji
Z zveznim predpisom so nanovo določene medsebojne pravice in obveznosti v združenem delu in sicer tako, da se delavci v vseh TOZD medsebojno sporazumejo in sprejmejo te pravice in obveznosti in le te pravice pričnejo veljati na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma.
Vse do izdaje tega zakona so se pravice iz delovnega razmerja v delovni organizaciji urejale z zakonom o delovnih razmerjih, deloma s statutom podjetja, v glavnem pa s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Taka koncepcija urejanja delovnih razmerij pa ni več v skladu z načelom, da je delovna pravica in obveznost neodtujljiva pravica delovnega človeka, da pač mora delavec v združenem delu sam samostojno odločati o obveznostih in pravicah iz delovnega razmerja. V tem primeru gre za uskladitev z že navedenimi ustavnimi amandmaji in je ravno zaradi tega temeljni zakon o delovnih razmerjih razveljavljen, razen nekaterih posameznih določil, ki se bodo uporabljali do sprejema republiških zakonov, najdalje pa do 31. 12. 1973.
Temeljna značilnost novega predpisa se nanaša na urejanje medsebojnih odnosov. V tem smislu je posebno naglašeno, da delavec sam urejuje medsebojne odnose in uveljavlja pravice in obveznosti v svoji temeljni organizaciji združenega dela. Svoje medsebojne odnose, ki izvirajo iz združenega dela, urejujejo delavci s samoupravnim sporazumom, na ta način je sistem normativnega urejanja medsebojnih odnosov zamenjan izključno s samoupravnim sporazumom. Ta akt pa se razlikuje od statuta in drugih splošnih aktov, ki so jih sprejeli organi upravljanja s tem, da ga delavci sami sprejmejo neposredno in s pismeno izjavo sprejemajo pravice in dolžnosti, ki so navedene v takem sporazumu. Predlog sporazuma pripravi delavski svet TOZD. V tem smislu se mora omogočiti udeležba delavcem v vsaki organizaciji, kakor tudi sindikalnim organizacijam. Sporazum se smatra za sprejet, če dve tretjini delavcev v vsaki osnovni organizaciji dasta pismeno izjavo, da sprejemata tak sporazum. V tem smislu pa torej velja tak sporazum tudi za tiste delavce, ki ne dajo izjave o sprejemu takega sporazuma. S samoupravnim sporazumom lahko delavci na enoten način določijo skupne osnove in merila za urejanje pravic in obveznosti na osnovi solidarnosti in po drugih okolnostih glede na socialno gotovost, sprememb dela v drugih organizacijah, način volitev za vodilna delovna mesta, kakor tudi glede na druga vprašanja skupnega interesa v medsebojnih odnosih v združenem delu.
V zakonu so določene osnovne pravice in obveznosti delavca. Tudi po novih predpisih se svojstvo delavca pridobi le pod pogojem, da je izpolnjena starost 15 let in da so izpolnjeni ustrezni zdravstveni pogoji. Vsa prosta delovna mesta, za katere se odloči, da se bodo dosegla, jih je potrebno razpisati, vodilna delovna mesta pa se popolnjujejo po javnem natečaju. Za vsa vodilna delovna mesta se vsako leto vrši preizkuševanje realizacije ciljev, ki jih mora delavec doseči na ta-
kem delovnem mestu. Enaka so določila v zvezi z izvolitvijo kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta. Novost je tudi v tem, da se svojstvo delavca doseže z dnem, ko delavec podpiše izjavo, da sprejema pravice in obveznosti, določene s samoupravnim sporazumom. Pred tem podpisom nima svojstva delavca. Slična so določila glede razporeditve za določen čas, prerazporeditev, kakor tudi zaposlovanja pripravnikov. Delovni čas je določen v višini 42 ur tedensko. Razpored tega delovnega časa pa mora biti izpeljan tako, da je potrebno delati najmanj 5 dni v tednu. Glede določil delovnega časa, odmorov in odsotnosti ni posebnih sprememb, razen da ima delavec v enem koledarskem letu pravico do letnega dopusta najmanj 18, največ 30 dni. Delavec pridobi
Kot vedno, bo tudi ta pot v šolo podobna kot doslej vsem drugim, si rečem.
V mrzlični naglici se umijem, oblečem, po vrhu vsega tega pa še kozarec vročega mleka, za kaj več pa tako ni več časa. Ko po dolgem iskanju končno najdem luknjo v ključavnici, nastopi nova težava, ključ se mi vedno zatakne in ne morem odkleniti. Toda to pot ni bilo tako. Z lahkoto sem odklenila in sprva niti nisem mogla verjeti in sem nekaj časa nezaupljivo gledala v ta moj nagajivi ključ, ki se mi je, kot se mi je zdelo, posmehoval na dlani. Pomislila sem na osnovno šolo, kjer so nas še kot prvošolce učili, da so stvari mrtve in strah je odšel. Odprla sem vrata in vame je planil svež jutranji zrak, pomešan s sajami. Stekla sem po kratki, asfaltirani cesti do avtobusne postaje. Jezna sem bila nase, ker sem spet tako pozno vstala in zopet ni bilo časa, da bi se dokončno uredila. Zopet sem si potisnila kos bluze za pas, ki sem ga v naglici pustila zunaj ; saj pravim, to je moja naglica. O saj če pa je tako lepo zjutraj spati in sanjariti.
To jutro so mi misli venomer uhajale k šoli, čeprav moja navada to ni, da navsezgodaj mislim že na šolo. Mislim in upam, da mi bo sreča le naklonjena. Tako rada bi zadovoljila očeta in mamo z dobro oceno in tudi jaz bi se že rada čimprej znebila tega strahu in treme. Ali sem se dosti naučila, ali znam dovolj? Žal mi je, ker se nisem učila oziroma vsega naučila, le površno sem pregledala snov. Toda kaj, moram počakati in potrpeti, saj se bo kmalu pokazalo, koliko znam. Oh, tako sem si želela iti na sobotni ples. No, sedaj pa i-mam sobotni ples. Od vsega veselja mi je ostala le prazna glava. Ob teh mislih sem se že znašla med klopmi. Nekaj jih je že bilo na tem našem zbirališču in vsi zaspani, zdelo se mi je, da niso niti opazili mojega prihoda, ki je povečal število zaspancev. Marjana me komaj vidi in mi ni pozabila povedati, da bi še tako rada spala. Samo pokimam in v i-stem trenutku se prepičam, če je moja mesečna na svojem mestu.
pravico do letnega dopusta po neprekinjenem delu v organizaciji 6 mesecev. Delavcu, mlajšem od 18 let, se ne sme odrediti, da dela v noči od 22. ure do 6. ure naslednjega dne. To se lahko odredi, če zahtevajo splošni interesi zaradi izrazito težkih okolnosti. V samoupravnem sporazumu se določajo tudi medsebojni odnosi glede na delovna mesta, delovnega časa, odmora in odsotnosti, zaščite žena in mladine ter invalidov, odgovornost za delovne obveze, prestanka svojstva delavca, zaščite pravic delavcev, osnove in meril za delitev osebnih dohodkov, pravice iz naslova minulega dela, solidarnosti v združenem delu, pravice in obveze na strokovnem u-sposabljanju, zaščite pri delu in drugih vprašanj.
Delovna organizacija mora do konca leta 1973 urediti medseboj-
Da, vse je v redu. Taka trema se ponavlja vsako jutro, vsak dan. Takoj zatem je prišlo še nekaj vozačev, z njimi tudi naša Ema, ki vsa zadihana pove, da bi kmalu zamudila, čeprav smo sami to o-pazili. Toda kaj pa naj bi rekla v tem zgodnjem času. Postavili smo se vsi že v obvezen krog in začel se je jutranji pogovor. Vsak je hotel čimprej kaj povedati, kajti upal je, da se bo tako prebudil iz svoje zaspanosti in mogoče pa se je bal, da bi takšen kot je, izpadel smešno. Nekaj fantov, pogumnih fantov, vsaj tako se kažejo pred dekleti, razpravljajo o tekmah, ki so se odigrale te dni. Kritizirajo, hvalijo, se strinjajo in se ne strinjajo... in še in še. Toda dekleta ne ostanemo pri poslušanju, ampak tudi med nami kmalu izbruhne prijeten, včasih tudi pust pogovor. Začne se razprava o kakšni dobri knjigi ali morda reviji, filmu, plesu, modi... Včeraj sem si kupila nove čevlje, tiste punce, ki so bile zadnjič naslikane na hrbtni strani Jane... oja, takšne sem pa že videla lansko leto, sploh niso več aktualne... poslušaj, včeraj na plesu sem spoznala takega tipa, takšne oči je imel hmm, a tisti, enkrat sem celo plesala z njim . .. Ni konca teh pogovorčkov, včasih kar malce predrznih. Kaj vse se je zgodilo v času prostih dni,
Mnogo tradicionalnih obredov počasi izumira, mnogi pa se kljub večstoletni starosti še ohranjajo in med njimi tudi kresovanje.
Fantje so se odločili, da bodo postavili kres. Ko se je zmračilo, smo odšli h grmadi, pripravljeni, da jo zažgemo. Posedli smo okrog kresa in počakali, da je na zemljo legel mrak. Potem je les zagorel. Prasketanje ognja, ki se je dvigal visoko v nebo, so spremljale raznobarvne rakete, ki so osvetljevale okolico. Ozrli smo se po hribih. Naš ogenj je vzpodbudil tudi druge na sosednjih hribih in kmalu so se pokazali še trije kresovi. Za vsakega smo vedeli, kdo ga je postavil in bili smo veseli, da naš
ne delovne odnose. Če tega ne napravi ali ne napravi v skladu z zakonom, so predvidene stroge kazni za organizacije združenega dela in odgovorne osebe. Čeprav je novi zakon že v veljavi, vse dotlej dokler delavci ne urede svoje medsebojne odnose v skladu s tern zakonskim predpisom, se u-porabljajo še obstoječi akti, vendar tista določila, ki določajo posamezne pravice na delu in iz dela, se pa uporabljajo neposredno. Tako na primer ima pravico na ugovor in delovni spor delavec, ki se sprejema na delo na podlagi oglasa (kar doslej ni bilo). Najmanjši letni dopust ne more biti krajši od 18 dni. Pravica do letnega dopusta se pridobi po 6 mesecih neprekinjenega dela, itd.
Sušin Viktor, dipl. pravnik
samo dveh dni oddiha, pa bi lahko napisala že cel roman. Oh, končno se primaje naša stara škatla, ki jo moramo imenovati avtobus, čeprav je • bolj podobna šibični škatli. Spet ni bilo opaziti niti malo prostorčka med ljudmi, ki. so bili natrpani v avtobusu kot sardele. Le kako se bomo spet zrinili vanj. »Pozor, škatla je polna, sardele malo bolj v ozadje!« kriči naš dobri »razumevajoči« sprevodnik. Ko smo tudi mi končno v avtobusu, nas največkrat napadejo z raznimi opazkami, češ, kaj se rinemo gor, če ni prostora. Nekaj ostrih ovinkov in že smo na cilju. Tudi to pot smo srečno prišli v šolo. Spet mislimo na šolo, res je najlepše takrat, ko greš v šolo s polno glavo znanja. Ob tej misli zagledam šolo, o-gromno stavbo, ki se nam bo zdaj maščevala, ker smo šli raje na ples, namesto h knjigam. Toda premagala sem strah in korajžno stopila skozi ogromna šolska vrata in sama sebi sem zaželela srečo. Da, tako se mi je zgodilo to jutro. Bila sem nepripravljena za šolo, to se zgodi. Toda čeprav takrat sovražim šolo, verjamem v rek, ki pravi, da je najlepše takrat, ko hodiš v šolo. To drži, najlepša so študentovska leta.
Vaša hvaležna štipendistka
Seničar Mira
ni bil ravno med najmanjšimi. Opazovali smo ogenj in se pogovarjali o vsem mogočem. Ugibali smo, kam bi odšli na prvomajski izlet in vmes je bilo povedanih mnogo zanimiv šal.
Ko je ogenj počasi pojenjal, so mnogi začeli odhajati. Podjet-neži, ki so sodelovali pri postavljanju kresa, pa so se že pogovarjali, kje in kako bodo zakurili kres naslednje leto. Bil je lep večer in čeprav pozno zvečer, smo težko zapustili zabavni prostor, vendar v upanju, da se bo naše veselo razpoloženje nadaljevalo naslednjega dne nekje v hribih.
Jasna Kosm Hrastnik-Podkraj 91
ZJUTRAJ V SOLO
KRESOVANJE
Analiza poslovnega uspeha delovnih organizacij v občini Hrastnik za obdobje januar-marec 1973
Tudi letošnja analiza gibanja gospodarstva v občini Hrastnik je izdelana na podlagi periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za obdobje januar—marec 1973, obenem pa vsebuje tudi primerjavo podatkov s prvim tromesečjem leta 1972.
Gospodarstvo občine Hrastnik je v I. tromesečju leta 1973 doseglo 135.845,045 din celotnega dohodka, kar je nasproti celotnemu dohodku, ki ga je gospodarstvo doseglo v I. tromesečju leta poprej več za 14,7 %. Da pa bi dobili čimbolj realno sliko o doseženem bruto rezultatu v občini, smo k finančnemu rezultatu gospodarskih organizacij s sedežem v občini Hrastnik priključili še ustrezen del doseženega rezultata Zasavskih premogovnikov, ki se nanaša na obrat rudnika Hrastnik in ustrezen del Kmetijske zadruge Trbovlje—Hrastnik. Pri rudniku Hrastnik se je celotni dohodek s primerjalnim obdobjem povečal za 8,2 %, pri Kmetijski zadrugi Dol pa za 6,6 %. Ostale gospodarske organizacije v občini so v primerjavi s I. tromesečjem leta 1972 dosegle naslednje povišanje celotnega dohodka, in sicer: steklarna za 13,5 %, tovarna kemičnih izdelkov za 26,3 %, Sijaj za 25,4 %, KOP za 4,7 %, stanovanjsko podjetje za 10,1 %, STP za 15,1 °/o, Združene brivnice za 5,1 %, gostinsko podjetje »Jelka« za 24,7 % in SGP za 2,2 %.
Takšno povečanje vrednostnega rezultata v merilu občine je dokaj ugodno, glede na to, da je treba poudariti dejstvo, da je bil omenjeni rezultat dosežen s skoro neizpremenjenim številom zaposlenih. Poprečno število zapo-, slenih se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalo le za 1,3 %.
V strukturi celotnega dohodka za občino kot celoto je še vedno odločilnega pomena Steklarna Hrastnik, saj je udeležena v strukturi celotnega dohodka z 31,7 %. Za udeležbo steklarne sledi obrat rudnika Hrastnik z 22,2 °/o, nato pa tovarna kemičnih izdelkov z 19,5 %. Bolj kot se je povečal celotni dohodek v merilu občine so povečale celotni dohodek naslednje delovne organizacije: TKI za
26,3	%, Sijaj Hrastnik za 25,4 %, STP za 15,1 % in Gostinsko podjetje »Jelka« za 24,7 %.
Vrednost materialnih stroškov vsebovanih v plačanih proizvodih in storitvah, torej vrednost materialnih stroškov, ki se nanaša na ustvarjeni celotni dohodek se je v primerjavi s I. tromesečjem leta 1972 povečala za 19,1 %. V primerjavi s povečanjem CD za občino kot celoto so se materialni stroški povečali za 4,4 %>. Pri takšnem povečanju materialnih stroškov se čuti predvsem vpliv cen. ki se ne odraža samo pri materialnih stroških, temveč vpliva tudi na realizacijo posameznih podjetij. Pri pregledu materialnih stroškov je iz številčnih podatkov, ki jih prikazuje tabela, razvidno, da Stanovanjsko podjetje, KOP in Gostinsko podjetje »Jelka« prikazujejo zmanjšanje teh stroškov. Največji porast pa beležimo pri TKI in sicer za 39,8 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 1972 in pri Sijaju za 34 %. Obenem pa zasledimo pri obeh ome-
njenih podjetjih največje povečanje amortizacije; tako se je pri TKI zvišala glede na enako obdobje leta 1972 za 21,9 %, pri Sijaju pa celo za 41,2 %. V merilu občine brez deleža rudnika je bila amortizacija dosežena v višini 4,620.230 din, kar predstavlja le
2,2	% povešanje v primerjavi z doseženo amortizacijo v I. tromesečju 1972. Tako se je tudi njena udeležba v porabljenih sredstvih zmanjšala od 6,2 % na 5,4 %. Če bi v podatkih zajeli še ustrezen del amortizacije rudnika Hrastnik, bi bil ta odstotek nedvomno višji.
Hitrejše naraščanje porabljenih sredstev od celotnega dohodka je vplivalo tudi na višino dohodka, ki znaša v I. tromesečju 1973 50.771.687 din in je za 9,1 % višji kot v I. tromesečju 1972.
Opozoriti velja, da Združene
brivnice poslujejo v tem letu z izgubo.
Dohodek na zaposlenega v I. tromesečju 1973 v merilu občine znaša 12.548 din, to pomeni, da se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za
7,7	%.
Bruto osebni dohodki gospodarskih organizacij so se povečali za 13,5 %. Poprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu (vključno s poslovalnicami, ki imajo sedež podjetja izven občine) znaša 1.993 din in je glede na I. četrtletje leta 1972 višji za
10,9	%.
Pri analiziranju posameznih kategorij poslovnega uspeha je treba posebej omeniti izvoz. Kot izvozniki v občini nastopajo Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov in Sijaj Hrastnik. Vsa tri podjet-
ja izvažajo predvsem na konvertibilno območje. Skupna vrednost dosežene realizacije z izvozom znaša 1,133.120 USA dolarjev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani več za 42,1 °/o. Najmočneje je pri izvozu zastopana Steklarna Hrastnik, saj je bil pri tej delovni organizaciji dosežen izvoz v višini 924.292 dolarjev.
Ob zaključku lahko torej ugotovimo, da so umirjenejša gospodarska gibanja, zamrznitev cen in zaostreni predpisi na področju finančnega poslovanja vplivali, da je bila stopnja povečanja gospodarske rasti bolj umirjena in tudi realna in da so doseženi rezultati v skladu s smernicami, postavljenimi v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Hrastnik v letu 1973.
PODATKI O DOSEŽENIH PROIZVODNIH REZULTATIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
T , Naziv gteK- delovne organizacije	I,—III. 1972 I,—III. 1973	Celotni dohodek	Indeks	,, , . , . Doseženi Materiidni Indeks družbeni strosK1 produkt			T , , Amor-Indeks tizacija		Indeks
L Steklarna Hrastnik	1972	38.123.574 1973	43.291.034		113,5	18.657.152 21.028.658	112,7	19.466.423 22.262.376	114,3	2.194.397 1.901.648	86,6
2. TKI Hrastnik	1972	20.949.570 1973	26.468.158		126,3	13.742.236 19.219.498	139,8	7.207.334 7.248.660	100,5	1.576.137 1.922.389	121,9
3. Rudnik Hrastnik	1972	27.898.000 1973	30.190.000		108,2	13.452.000 15.102.000	112,2	m podatkov		ni podatkov	
4. Sijaj Hrastnik	1972	9.092.790 1973	11.403.047		125,4	6.093 413 8.192.464	134,4	2.999.377 3.210.583	107	130.789 184.757	141,2
5. KOP Hrastnik	1972 1973	3.701.797 3.878.505	104,7	1.977.525 1.943.219	98,2	1:724.273 1.935.286	112,2	118.094 132.078	111.8
6. Stanov, podjetje	1972 1973	580.446 639.580	110,1	318.933 314.113	98,4	250.695 307.640	122,7	163.978 183.737	112
7. Združene brivnice	1972 1973	115.314 121.287	105,1	25.952 27.656	106,5	89.362 93.631	104,7	1.716 1.933	112,6
8. STP Hrastnik	1972	9.557.788 11C;1 1973	11.0011.943 110,1			8.180.540 9.276.628	113,4	1.377.248 1.725.315	125,2	109.000 108.873	99,8
9. SGP Hrastnik	1972 1973	5.542.824 5.667.805	102,2	2.796.935 3.038.004	108,6	2.745.889 2.629.801	95,7	136.800 146.111	106,8
10. GP »Jelka« Hrastnik	1972 1973	1.264.751 1.578.313	124,7	786.337 708.871	90,1	478.414 869.443	181,7	26.707 27.271	102,1
11. KZ Trbovlje Hrastnik	1972 1973	1.505.406 1.605.373	106,6	1.256.971 1.336.090	106,2	248.449 269.282	108,3	63.025 11.933	18,9
SKUPAJ	1972	118.332.260 1973	135.845.045		114,7	67.287.994 80.187.201	119,1	36.587.464 40.552.017	110,8	4.520.643 4.620.230	102,2
Tek. Delovna št. organizacija	Dohodek	Indeks	Ostanek dohodka	Indeks j	Bruto OD	T , , Izvoz Indeks v j			Indeks
1. Steklarna Hrastnik	17.272.026 20.360.728	117,8	3.175.492 4.828.216	12.641.316 10 ,U 14.490.427		nič 616.965 114,0 924.292		149,8 1781	100,7
2. TKI Hrastnik	5.631.197 5.326.271	94,5	1.605.622 1.073.595	„ 3.189.299 00,8 3.522.906		1in. 145.648 110,4 137.516		94 4 ^67 ’ 393	107,0
3. Rudnik Hrastnik	14.446.000 15.088.090	104,4	1.2224)00 1.957.000	1fin 1 10.686.000 DU’ 11.531.000		107,9 —		943 916	97,1
4. Sijaj Hrastnik	2.868.588 3.025.826	105,4	1.182.624 882.135	74,5	L.536.833 1.970.002	ioni 34.563 1Z0>1 71.312		206,3 244	111,9
5. KOP Hrastnik	1.606.178 1.803.208	112,2	285.000 329.555	115,6	1.210.000 1.324.101	109,4 —		161 165	102,4
6. Stanov, podjetje	86.717 , 123.904	142,8	17.220	—	86.867 97.515	112,2 —		9 9	100
7. Združene brivnice	87.646 91.698	a 16.522 104,6 izguba 929		—	75.767 85.060	112,2 —		16 16	100
8. STP Hrastnik	1.268.248 1.616.442	127,4	290.660 430.764	148,2	847.412 971.576	114,6 —		106 106	100
9. SGP Hrastnik	2.609.089 2.483.691	95,1	341.136 27.833	„ „ 2.092.336 2.670.176		127,6 —		335 346	103,2
10. GP »Jelka« Hrastnik	451.707 594.570	131,6	100.369 119.197	118,7	309.446 426.181	137,7 —		58 55	94,8
11. KZ Trbovlje Hrastnik	185.424 257.349	138,7	38.587 117.929	305,6	76.073 104.057	136,7 —		13 15	115,3
SKUPAJ	46.512.820 50.771.687	8.258.012 ’ 10.783.443		32.751.349 00,0 37.193.001		797.176 110,0 1.133.120		149 1 3994 14‘J,i 4046	101,3
Po poteh partizanske Ljubljane
Vsako leto se zbere množica mladih in tudi starejših v glavnem mestu Slovenije. Vsi ti ljudje počastijo spomine na čase, ko je bila Ljubljana pod okupatorjem in obdana z bodečo žico, ki je že sama kazala na vse tegobe, strahote in trpljenje tistega časa, s tradicionalnim pohodom o-koli Ljubljane.
Letos dne 12. maja sem se tudi jaz udeležila tega velikega pohoda. V šoli smo se prijavili tisti, ki smo želeli, da sodelujemo pri tem pohodu. V soboto smo se z avtobusom odpeljali ob šestih zjutraj proti Ljubljani. Bilo je deževno in tako smo morali vzeti s seboj dežnike, kar pa nam ni bilo všeč. Ko smo potovali, smo se novinci pohoda spraševali, če bomo zmogli pot dolgo 10 km. Tisti, ki pa so že bili na tem pohodu, so nam govorili, da po pohodu nisi preveč utrujen. Končno smo le prispeli v Ljubljano, kjer nas je čakal vodič oziroma vodička in pa predstavnik POČITNIŠKE ZVEZE SR Slovenije. Vodič nam je že v avtobusu razložil posamezne stvari in nam dal zadnje napotke. Po teh kratkih navodilih in pa razporejeni po skupinah, v katerih nas je bilo po 5, smo zapustili avtobus, seveda z dežniki v rokah. Dobili smo startne številke, ki smo si jih pripeli na prsi. Vodja posameznih skupin pa je še dobil pisemsko ovojnico, v kateri je bil spisek celotne skupine.
Vsi smo se kmalu zbrali v Tolstojevi ulici, kjer je bil kot vsako leto start. Vodje skupin so še oddale pisma in prevzele nekakšen listek, s katerim smo kasneje na cilju dvignili lepe značke, ki smo jih dobili kot prelep spomin na to nepozabno soboto, ki mi bo vedno ostala v lepem spominu. Po kratkem pozdravu smo pričeli našo pot. Med prijetnim pogovarjanjem smo puščali za sabo kup prehojenih ulic, dolgih, kratkih, znanih in skritih. Med drugim smo prehodili mali klanec, kjer je živalski vrt, lepo Rožno dolino in kmalu prišli na cilj, ki je bil na Trgu revolucije. Sploh nisem imela občutka, da sem prehodila 10 km, nisem mogla verjeti, da sem na cilju. Med potjo je bilo nekaj mladincev s prvo pomočjo, ki niso imeli nobenega dela, le natakali so osvežujočo vodo, ki se je vsakomur prilegla, čeprav ni bilo vroče, saj je med potjo nekoliko deževalo. Na tem pohodu je bilo zelo veliko vojakov, ki so trenutno služili Vojaški rok v Ljubljani. Bila sem zelo vesela, ko sem zvedela, da je prva na cilj prišla ena izmed naših skupin iz ekonomske srednje šole v Trbovljah.
Na Trgu revolucije je bila zaključna slovesnost, kjer je zbranim udeležencem pohoda in drugim govoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Poudaril je, da prek pohoda po poteh partizanske Ljubljane iz roda v rod prenašamo ponos naših prejšnjih generacij, ki so se borile za našo domovino, za obstoj, za demokracijo in za kulturni in gospodarski napredek. Po tem odličnem govoru smo se odpeljali na Urh, kjer smo si ogledali spomenik, posvečen žrtvam, ki so padli pod udarci krutih in neusmiljenih domačih izdajalcev, ki so se razpasli po hribu Urh. Urh je zelo lep. Kamor pogledaš,
te spremlja gozd, lep gozd brez konca. Ko opazuješ vso to čudovito naravo s ploščadi, na kateri stoji prelep spomenik, si ne moreš misliti, da so bila ta drevesa nekoč mučilni stebri, na katerih so trohnela trupla naših ljudi, ki so jih zverinsko pokončali. Neka domačinka nam je pripovedovala o vseh teh grozotah in nam pokazala tudi notranjost zvonika, v katerem lahko iz slik razberemo vse trpljenje tistega časa. Nekoliko potrti smo zapustili ta hribček, na katerem je še osalo mnogo skrivnosti. Kmalu smo se odpeljali na malico, ki so nam jo pripravli nekaj kilometrov ven iz Ljubljane. Tam smo se tudi malo zavrteli ob raznovrstni glasbi. Plesali smo in se zabavali, toda ure so tekle in kmalu smo se morali posloviti ; toda ne za dolgo,
Skupina petih učencev iz našega razreda se je odločila, da gremo na orientacijski pohod na Kal. Ko smo se zbrali, smo se kmalu odpravili.
Bili smo dobre volje in opazovali smo, kje bomo zagledali prvo postojanko, da bi izvršili določene naloge. Nalogo s kompasom smo dobro izvedli in določiti smo morali tudi velikost nekega poslopja. Mladinec, ki je bil na
1.	kontrolni točki, nam je zapisal vse možne točke in to nas je spodbudilo, da smo hojo še pospešili. Da nam ne bi bilo preveč dolgčas, smo zapeli. Pot se nam ni zdela prav nič dolgočasna in kmalu smo imeli za sabo prav vse kontrolne točke. Pred seboj smo zagledali kalsko kočo. Tam nas je čakalo streljanje. Nekaj časa smo se smejali, potem pa smo le vzeli vsak svojo puško in pomerili v tarčo. Za nami so kas-
drugo leto ob istem času se bomo spet srečali v naši prelepi Ljubljani. Nekako s težkim srcem smo se poslovili od prijateljev, ki smo jih lahko ob tej priliki spoznali. Vsi so spremljali z očmi naš avtobus, ki se je kmalu 'zgubil za ovinkom.
Da, ta sobota mi bo še dolgo ostala v spominu. Tega tradicionalnega pohoda se je udeležilo rekordno število udeležencev. Počastitev naših ljudi, ki so darovali življenje za svobodo, je bila veličastna in enkratna, kajti še nikoli prej ni bilo toliko prisotnih ob tem pohodu. Pohod po poteh tovarištva in spominov je bila pot, dolga 5 in 10 km. Letošnja prireditev je privabila rekordno število udeležencev, in sicer 40.585.
Seničar Mira
nejp prišle še druge skupine in skupaj smo odšli v kmečko sobo kalske koče. Najprej smo se o-krepčali, potem pa nas je predsednik ZM Hrastnik seznanil z rezultati tega pohoda. Prvi so bili mladinci iz Steklarne. Naš razred — 8. b je zasedel 4. mesto Bili smo kar zadovoljni s tem mestom, saj se z mladinci iz delovnih organizacij nismo mogli kosati. Prve ekipe so dobile diplome. Nato pa smo sklenili, da se skupaj odpravimo še na Mrzlico.
To je bil zame čudovit dan in želim si še več takih zanimivih pohodov. Zdelo se nam je le škoda, da resnejšega sodelovanja ni bilo, saj se je orientacijskega pohoda od' dvajset prijavljenih ekip udeležilo le sedem, ki pa so vse prišle na cilj.
Jasna Kosm
Hrastnik — Podkraj 91
Mali leksikon samoupravljanja
V tem podlistku, ki bo izhajal v nekaj zaporednih številkah našega glasila, hočemo pomagati sa-moupravljalcem in vsem zainteresiranim, ki se z nekaterimi pojmi, ki se nanašajo na ekonomiko, poslovanje gospodarskih organizacij in samoupravljanje, vsakodnevno srečujejo pri svojem delu in večkrat ostanejo v dvomih glede njihovega pravega pomena.
Poskušali bomo po abecednem vrstnem redu pojasniti le tiste izraze in pojme, ki se najpogosteje uporabljajo v vsakodnevnih razgovorih v gospodarskih in drugih organizacijah. Pri tem smo se naslanjali na specializirane publikacije, Gospodarski leksikon in »Informator« ter druge vire.
Članek bo izhajal tako, da si ga bo lahko vsakdo iz vsake številke izrezal in si po želji sestavil mali leksikon samoupravljanja.
ADMINISTRATIVNO
VODENJE
GOSPODARSTVA
Upravljanje in vodenje gospodarstva po državnih organih. V administrativnem sistemu so bila podjetja državna, njihovo delo pa so vodili državni organi prek administrativno-ope-rativnih vodstev. Podjetja so dobila plan proizvodnje in delitve, ker sta se proizvodnja in delitev čvrsto planirali. Na podlagi določenih planskih nalog so morala podjetja sklepati pogodbe z vnaprej določenimi proizvajalci in potrošniki. Tudi cene proizvodov so bile predpisane in gospodarske organizacije niso mogle svobodno nastopati na tržišču. Oskrba prebivalstva je bila zajamčena.
Takoj po osvoboditvi je bilo gospodarstvo v Jugoslaviji pogojeno z nizom o-koliščin: s potrebo določenega posega države v gospodarstvo, ki je bilo nerazvito in upostošeno od vojne, in ki ga je bilo treba obnavljati in ustvarjati pogoje za industrializacijo in elektrifikacijo, s pomanjkanjem strokovnih kadrov itd. Z jačanjem materialne baze, zavesti širokih slojev in socialističnih sil so se polagoma izgubljali pogoji, ki so diktirali takšen sistem vodenja gospodarstva, zato ga je bilo treba postopoma ukiniti — predvsem zaradi nevarnosti birokratizma, ki vsebuje ta sistem. Že v 1949. letu je prišlo do sprememb v gospodarskem sistemu. V letu 1950 je bil sprejet Zakon o upravljanju državnih . gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih in drugi predpisi, in tako z zakonom usmerjen nadaljnji razvoj socialističnih sil in proizvodnih odnosov.
(Dalje na 11. strani)
Vili Zupanc invalidsko upokojen
Delavci in delavke obratnih delavnic so se pred nedavnim poslovili od dolgoletnega in priljubljenega sodelavca Vilija, ki je odšel v invalidski pokoj: ob tej priložnosti so ga tudi obdarili in mu zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let. Za slovo pa še skupni posnetek s sodelavci.
ORIENTACIJSKI POHOD
NOV UTRIP SRCA PLANINCEV
Mali leksikon samoupravljanja
AKUMULACIJA
Zbiranje ali grmadenje sredstev z določenim ciljem (gomilanje bogastva, ustvarjanje rezerv za razne cilje in razširitev proizvodnje). Razlikujemo individualno in kolektivno akumulacijo. Individualna prevladuje v družbenem sistemu, ki temelji na privatnem lastništvu sredstev za proizvodnjo. Z odvzemom in porabo dela narodnega dohodka omogoča akumulacija razširjeno reprodukcijo.
AMORTIZACIJA
V prenesenem pomenu i-ma amortizacija več pomenov: 1. preklic dokumentov; 2. zmanjšanje in brisanje dolga; 3. brisanje hipotekarne terjatve; 4. dotrajanost osnovnih sredstev in prenos dela njihove vrednosti v proces reprodukcije na proizvode, s kalkulacijo v ceni itd. Amortizacija se kot potrošnja sredstev za delo zaračunava v ceno proizvoda. Sestavljena je iz dveh komponent: ene, ki je namenjena za zamenjavo posameznih občutljivih delov sredstev za delo, da bi se podaljšala doba njihovega trajanja; druge, ki je namenjena za zamenjavo celega sredstva za delo, ko se to iztroši. Njena višina je odvisna od: nabavnih stroškov (nabavna cena, stroški prevoza in instalacije), sredstev za delo in dobe njihovega trajanja. Načeloma mora biti v direktnem razmerju z izdatki (fizičnimi in ekonomskimi) sredstev za delo, ki se a-mortizirajo. V praksi se vedno odstopa od tega razmerja: prvič, ker ne vemo za stvarne izdatke sredstva za delo, temveč se operira z domnevami ; s koriščenjem raznih metod amortizacije za isti objekt prihaja v istih obdobjih do raznih amortizacij.
ANUITETA
Vsota, s katero se redno (običajno letno ali polletno) odplačuje dolgoročno ali amortizacijsko posojilo. Sestavljena je iz dela, ki odpade na določene obresti (obrestna kvota) in dela, s katerim se zmanjšuje dolg (odplačana kvota). Lahko je vedno enaka, tako da se postopoma zmanjšuje njena obrestna in povečuje odplačna kvota. Lahko je tudi v opadanju, tako da njena odplačna kvota ostaja ista, obrestna pa se zmanjšuje, s tem pa tudi sama anuiteta. Če se odplačna kvota povečuje bolj kot pri fiksni anuiteti, je to anuiteta v porastu.
Naše Planinsko društvo s sedežem na Dolu pri Hrastniku je z izvolitvijo novega predsednika društva, tovariša Jožeta Klanška, zaživelo tako, kot smo si vedno želeli.
2e občni zbor društva in njegovi sklepi so pokazali, da se je v društvu oziroma med članstvom nekaj premaknilo. Ta nekaj pa postaja že v prvih tednih po občnem zboru, delo, ki je aktiviralo in potegnilo za seboj precejšen del članstva.
Planinci aktivisti so storili o-gromen napredek glede pridobivanja novega članstva, predvsem med mladino in pionirji na šoli. Po sedanjih izgledih lahko računamo na 60 in več odstotno po-
večanje članstva. Progam dela, katerega je sprejel občni zbor, se izvršuje in rezultati so zelo dobri.
Na področju izletništva, katerega smo doslej najbolj pogrešali, je storjenega največ. Vsaka nedelja pomeni pohod članov in mladine društva po poteh Zasavske planinske poti od Kumrovca do Kuma, katero želimo končati do otvoritve novega doma zasavskih planincev na Čemšeniški planini, ki bo 24. junija letos. Zaenkrat hodi po tej poti 96 članov društva, med katerimi je pretežni del mladine, kar je posebej razveseljivo. Krog mentorjev se je povečal in zato ni bojazni, da bi nam
zmanjkalo vodnikov, ki so se pripravljeni angažirati za vodenje po planinskih poteh.
Ustanovljen je bil tudi odred mladincev »Vitka Jurka«, ki ima dve grupi, in sicer eno na Dolu, drugo pa v kolektivu Steklarne Hrastnik. Člani vodstva odreda so aktivni, žal pa pogrešamo več aktivnosti med mladinci v kolektivu našega podjetja. Pričakujemo, da bodo tudi mladinci, katerim je poverjeno delo v Steklarni, zaživeli in aktivirali svojo okolico v duhu planinstva, kar želimo dokazati ob centralni proslavi mla-dincev-planincev, ki bo za celotno Zasavje v Gorah, kjer bodo mladinci razvili prapor odreda »Vitka Jurka«.
Po gospodarski plati beleži društvo tudi uspehe, kakor smo si jih želeli. Storitve v našem domu so postale kvalitetne in cenene, tako da našim članom ni potrebno več skrbeti, kaj bodo jedli in kako bodo postreženi, ko bodo prišli v svoj dom. Upravnik ima vedno na razpolago široko izbiro jedil in domačih pijač po dostopnih cenah, saj stane pri današnji draginji kompletno kosilo le 20 — 22 din. Članom društva dajemo tudi 50 % popust pri prenočninah, tako da tudi ta izdatek ne prizadene družinskih izdatkov.
Na koncu želimo planinci poudariti, da bomo s takim delom nadaljevali, da bó trud, ki so ga
člani kolektiva Steklarne Hrastnik in planinci Dola vlagali v našo priljubljenojzletniško točko v Gorah, tudi poplačan.
Člane in nečlane tudi obveščamo, da ima Planinsko društvo Dol vsak četrtek ob sedmih zvečer v klubskih prostorih na Dolu »PLANINSKI VEČER«, na katerega vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo razgovorov in kjer lahko dobite tudi vse informacije o delu društva.
NASVIDENJE V GORAH!
Prvomajska
tekmovanja
V okviru praznovanja letošnjega 1. maja, praznika dela, je komisija za šport in rekreacijo pri OBSS organizirala tekmovanja v kegljanju, streljanju in nogometu.
Tekmovanje v kegljanju se je odvijalo na štiristeznem avtomatskem kegljišču na Rudniku. Nastopilo je kar 16 ekip, ki so se pomerile v borbenih partijah. Vsaka ekipa je štela 6 članov. Zmagala je ekipa TKI s 532 podrtimi keglji pred II. ekipo Steklarne s 492 in I. ekipo Invalida s 478 podrtimi keglji.
Streljanje z vojaško puško se je odvijalo na novem žal še nedokončanem strelišču Steklarne na Diermajerjevem hribu. Nastopilo je devet štiričlanskih ekip. Zmagala je III. ekipa Steklarne s 196 krogi, pred I. ekipo Steklarne, ki je dosegla 191 krogov, tretje mesto pa so zasedli strelci Rudnika Dol s 185 krogi. Pri tem moramo omeniti nešportno potezo e-kipe Rudnika, ki ni hotela na start, ker ji organizator ni dovolil nastopa z lastnimi puškami. Organizator je priskrbel novo orožje, s katerim so nastopile vse ekipe. S tem so bili dani enaki pogoji vsem nastopajočim. Zato vsekakor ne bi bilo prav nasproti vsem ostalim, da bi ena ekipa nastopila s svojim orožjem.
Tekmovanje v nogometu se je odvijalo po turnirskem sistemu. Najprej so nogometaši Steklarne premagali moštvo KOP s 3:0, nato paekipa Sijaja ekipo Rudnika z 1 :9. V borbi za 3. mesto s» nogometaši Rudnika premagali moštvo KOP s 3:2. V finalnem srečanju so nogometaši Sijaja presenetljivo gladko odpravili moštvo Steklarne s 3 :1.
Vse zmagovalne ekipe so prejele diplome, ravno tako II. in
III.	uvrščene.
Ob koncu poročila bi radi navedli samo eno osnovno misel vseh športnih nastopov: »Važno je sodelovati in ne zmagati.«
Če je to geslo v okviru rekreativnih dejanj in ob praznovanju takega praznika kot je 1. maj, potem mora biti ta zavest še toliko bolj prisotna. Ne nazadnje pa se moramo zavedati, da je rekreacija prepotrebna, da smo pri nas še pionirji v razvoju te zvrsti in da nam še kako primanjkuje organizatorjev. Če pa jih že imamo, potem jim moramo kar najbolj pomagati.
Prvega izleta na začetek Zasavske planinske poti se je udeležilo 97
članov društva
Člani društva na izletu pred Jurkovo kočo na Lisci
J. P.
Peteroboj 73 - športne igre gumarjev,
Kolektiv Steklarne je bil pretekli mesec,
13.	maja domačin in organizator VI tradicionalnih iger gumarjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev. Letošnjih iger se je udeležilo okrog 300 športnic in športnikov z Jesenic, Kranja, Ljubljane, Žalca in Hrastnika. S tem se je pričel drugi krog peteroboja. Steklarna je bila namreč organizator prvih športnih
Direktor Steklarne dipl. inž. MAKS MRCINA otvarja športne igre gumarjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev
iger leta I960. Poleg, že tradicionalnih tekmovalnih panog kot so: namizni tenis, streljanje, šah, kegljanje, odbojka, rokomet in orientacijski pohod so organizatorji vključili v program iger tudi ekshibicijski nastop brodarjev na Savi.
Letošnje športne igre so potekale v duhu prijateljstva in fer športnih borb. Pripomb skorajda ni bilo, če izključimo nekaj posa-
Godbeniki DPD »Svobode II.« in udeleženci peteroboja 73 med otvoritvijo
meznih primerov, ki pa so se v glavnem vsi sporazumno rešili. Sama organizacija iger je bila zelo dobro pripravljena in izpeljana, tako da so organizatorji dobili splošno priznanje vseh nastopajočih, tako tekmovalcev kot vodij posameznih ekip. Pripomniti pa velja, da je nemajhen delček k vsemu prispevalo tudi izredno lepo vreme, katero je bilo kot nalašč za tako športno manifestacijo.
Športnice in športniki Steklarne najuspešnejši na športnih igrah
Tudi samo tekmovanje je vzbujalo precej zan'.manja med člani našega kolektiva, saj je tekmovanje v posameznih panogah spremljalo kar precejšnje število gledalcev. Poročila o tekmovanju pa so objavili tudi posamezni časopisi in ljubljanska televizija. Preden vas seznanimo s posameznimi rezultati, ne moremo mimo tega, ker je »Steklar« pač naše gla-
silo, da pohvalimo športnice in športnike našega kolektiva, ki so vse nas presenetili z zelo dobrimi rezultati in osvojitvijo skupnega naslova zmagovalec Peteroboja 73.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Ekipno moški
Krogov	Točk
1.	Steklarna Hrastnik	1012	5
2.	Litostroj Ljubljana	991	4
3.	Železarna Jesenice	965	3
4.	Sava Kranj'	910	2
5.	Ferralit	751	1
Posamezno
Krogov
1.	Krošelj Vlado, Litostroj	265
2.	Brglez Vinko, Steklarna	261
3.	Vidmar Vili, Steklarna	256
Ženske ekipno
Krogov	Točk
1.	Steklarna Hrastnik	692	5
2.	Železarna Jesenice	606	4
3.	Sava Kranj	551	3
Posamezno
Krogov
1.	Verač	Milka,	Steklarna	240
2.	Grohar Ivica,	Steklarna	227
3.	Kralj	Majda,	Železarna	225
Kot kažejo rezultati, je tekmovanje v streljanju potekalo v popolni dominaciji naših strelk in strelcev. Prav je, da ob tej priliki pohvalimo naše strelke in strelce, ki že vrsto let nazaj doseggjo zelo dobre rezultate in odlične uvrstitve na športnih igrah gumarjev,
Odlična ekipa strelcev nas tudi letos ni razočarala; najboljša mesta so »rezervirali zase«
železarjev, kovinarjev in steklarjev. Prav gotovo pa je letošnji uspeh še toliko večji, če vemo, da imajo vse moči oprte v čimprejšnjo dograditev strelišča, tako da treningi niso bili tako intenzivni, kot bi lahko bili. Vsekakor pa so takšni uspehi plod vestnega dela.
NAMIZNI TENIS Moški	Točk
1. Železarna Jesenice	5
2. Sava Kranj	4
3. Steklarna Hrastnik	3
4. Litostroj ^Ljubljana	2
5. Ferralit Žalec	1
Rezultati naše ekipe: Sava 2:3, Ferralit 3:0, Železarna 0:3. Ženske	Litostroj 3:1, Točk
1. Steklarna	5
.2. Železarna	4
3. Litostroj	3
4. Sava	2
Rezultati naših predstavnic: Železarna 3:1, Litostroj 3:0, Sava 3:0.
Igralke so ponovile uspeh iz lanskega leta ter prepričljivo osvojile prvo mesto. Fantje so bili nekoliko slabši, vendar moramo pripomnit. da so nastopili brez najboljšega igralca. Zalaznika, ki je dan poprej zbolel.
KEGLJANJE Ekipno 6 X 100 lučajev
Kegljev	Točk
1.	Železarna	2609	5
2.	Steklarna	255,3	4
3.	Litostroj	2491	3
4.	Sava	2431	2
5.	Ferralit	2413	1
Posamezno 100 lučajev
Kegljev
L Železnikar Stane, Železarna	456
2.	Čakič Ljubo, Steklarna	451
3.	Kolšek Anton, Steklarna	449
Naši v borbi z odličnimi Jeseničani niso mogli doseči kaj več, kot da so prepričljivo osvojili 2. mesto v ekipni konkurenci. Uspeh med posamezniki je vsekakor razveseljiv, še posebno zaradi tega, ker bi Kolšek z malo več športne sreče lahko prepričljivo osvojil prvo mesto.
ROKOMET
Moški
1.	Steklarna
2.	Železarna
3.	Litostroj
4.	Sava
5.	Ferralit
5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
Rokometaši Steklarja so prijetno presenetili z osvojitvijo I. mesta brez poraza
Rezultati :
Litostroj :	Steklarna	10:11
Steklarna	: Sava	11:4
Steklarna	: Železarna	12:8
Ferralit :	Steklarna	13:20
Naši fantje so nas. prijetno presenetili. Čeprav smo upali na dobro uvrstitev, pa le nismo pričakovali štirih gladkih zmag.
ODBOJKA
Moški
1.	Sava
2.	Železarna
3.	Ferralit
4.	Steklarna
5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
Odbojkarji so si rezervirali svoje tradicionalno IV. mesto
Rezultati naših: Sava 1:2, Ferralit 1:2, Železarna 0:2, Litostroj 2:0. Naši odbojkarji so osvojili svoje »tradicionalno« 4. mesto, vendar moramo pripomniti, da bi z malo več medsebojnega razumevanja v igri lahko dosegli še kakšno zmago.
SAH
Ekipno moški:
1.	Litostroj
2.	Železarna
3.	Sava
4.	Ferralit
5.	Steklarna
5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka
, kovinarjev in
Zadnje mesto naših šahistov je za marsikoga mogoče neuspeh, vendar je samo odraz stanja, kakršno vlada med šahisti.
Šah v Hrastniku že dolgo ne predstavlja tisto. kar je pred leti. Čeprav so se naši zelo borili niso mogli proti odličnim nasprotnikom nikakor doseši kaj več od zadnjega mesta.
ORIENTACIJSKI POHOD
Steklarna Hrastnik zmagovalec peteroboja 73. Pokal v rokah tehničnega vodje
Za najboljše udeležence je bilo mnogo priznanj
Končni vrstni red se je dobil na osnovi doseženih točk v posameznih panogah. Če ekipa ni nastopila, ni prejela nobene točke.
1.	Steklarna
2.	Ferralit
3.	Litostroj
4.	Železarna
5.	Sava
429 točk 321 točk 311 točk 276 točk 250 točk
Naši so bili mnogo boljši v vseh pogledih ter prepričljivo in zasluženo osvojili prvo mesto.
KONČNI VRSTNI RED PETEROBOJA 73
1.	Steklarna Hrastnik
2.	Železarna Jesenice
3.	Litostroj Ljubljana
4.	Sava Kranj
5.	Ferralit Žalec
35 točk 35 točk 24 točk 24 točk 13 točk
Dolgoletni predsednik odbora za šport in rekreacijo tovariš CVELBAR prejema spominsko plaketo iz rok tov. Vidoviča
Vodja in tehnični vodja tov. PREMEC in VIDOVIČ sta bila ob koncu Peteroboja 73 najbolj zadovoljna
steklarjev
Ker sta ekipi Steklarne in Železarne osvojili enako število točk, potem po propozicijah odloča o uvrstitvi več osvojenih prvih mest v posameznih panogah. V tem primeru ni bilo nobenega dvoma, saj so naše športnice in športniki osvojili kar 5 prvih mest, Jeseničani pa dve prvi mesti. Isti primer je bil med ekipami Litostroja in Save, vendar je v tem primeru odločalo šele več osvojenih tretjih mest v posameznih panogah. Prvih in drugih mest so imeli oboji enako število. Po tekmovanju je bil slavnostni zaključek športnih iger v dvorani TVD Partizan.
Zmagovalci v posameznih panogah, pa tudi drugo in tretje uvrščeni, so prejeli pokale v trajno last. Zmagovalec Peteroboja 73, ekipa steklarne pa je prejela, izredno lep prehodni kristalni pokal, ki bo vsaj eno leto naša last.
Na predlog članov odbora za športno rekreacijo so dobili ob tej priliki posebno spominsko priznanje — plakete za večletno požrtvovalno delo na področju razvoja rekreacije in športa v našem kolektivu kakor tudi v občini vsi trije dosedanji predsedniki odbora za športno rekeacijo. Prvi Cvelbar Stane, . drugi Grčar Karli in sedanji Premec Jože.
Po zaključku, razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj so vsi udeleženci peteroboja kakor tudi gostje še nekaj časa ostali skupaj v prijetnem razpoloženju. Žal ob zaključku tega poročila ne moremo mimo dejstva, kako smo v Hrastniku revni, kar se tiče prostorov za take prilike. Dvorana Partizana je vse prej kot ustrezna za take prilike. Poleg tega, da je premajhna, pa je še v takem stanju, da bi se odgovorni slej ali prej morali pošteno zamisliti nad njenim stanjem in usodo. Organizatorjem peteroboja je'z največjim naporom uspelo, da so jo spravili v kolikor toliko ustrezno stanje.
Ob slovesu so si vsi klicali: NASVIDENJE PRIHODNJE LETO NA JESENICAH NA 7. TRADICIONALNEM PETEROBOJU GUMAR-JEV, ŽELEZARJEV, KOVINARJEV IN STEKLARJEV — PETEROBOJ 74.
Po podelitvi priznanj je bilo razpoloženje še boljše
Zasavsko prvenstvo v atletiki
Na stadionu šole je bilo prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Tekmovanje je potekalo brez zastojev. Uvodno besedo je imel tovariš ravnatelj.
Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v sedmih disciplinah, in sicer v teku na šestdeset, tristo in štiri sto metrov, metu krogle, skoku v višino in daljino, ter štafeto štirikrat šestdeset metrov. Pri metu krogle so dečki metali 5 kg težko kroglo, dekleta pa 3 kg težko kroglo.
Najdlje jo je vrgel učenec iz Trbovelj in sicer 13,39 metra. Dosežen je bil tudi rekord na šestdeset metrov za deklice. Ko so tekli dečki na. šestdeset metrov, pa je prišlo do prerivanja. Najprej je bilo objavljeno, da je zmagal učenec iz osnovne šole heroja Rajka, potem pa so rekli, da je zmagal učenec iz Trbovelj, ki je na cilju padel in so sodniki mislili, da ga je spodbil učenec iz Hrastnika, ki pa je bil zaradi tega diskvalificiran. V skoku V daljino je največ skočil. Kajzar; pet metrov tride-
set, vendar pa je tekmoval izven konkurence. V teku na štiri sto metrov je zmagal Ofentavšek pred Kirnom, oba iz Hrastnika. Tekmovanje je bilo prekinjeno pri štafeti štirikrat šestdeset metrov zaradi dežja.
To tekmovanje je bilo dobro
pripravljeno, zagodel pa jo je dež. Doseženih je bilo tudi nekaj lepih rezultatov. Tekmovalci so bili dobre volje in so si prizadevali, da bi dosegli čim lepše rezultate in s. tem tudi dobre uvrstitve.
Branko Bradaševič lit. nov. krožek
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
«•
♦
♦
♦
*
S
♦
♦
♦
♦
♦
ZAHVALA
Ob priliki uspešno izvedenih športnih iger gumarjev, železar-jev, kovinarjev in steklarjev pod nazivom »PETEROBOJ 73« se v imenu organizacijskega odbora lepo zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri sami organizaciji in pripravi za izvedbo iger!
Tehnični vodja iger:
Franc Vidovič 1. r.
♦
♦
♦
*
%
♦
♦
:
. Vodja iger: Jože Premec 1. r.
FINALE POKALA MLADOSTI V ROKOMETU ZA ŽENSKE V MARIBORU
BRANIK : STEKLAR 13:10
Rokometašice ŽRK »Steklarja« so se ponovno uvrstile v republiški finale pokala mladosti ter tako ponovile lanskoletni uspeh. Letošnji finale je bil v Mariboru, lanski pa kot se še dobro spominjamo na predvečer Titovega 80. rojstnega dne v Hrastniku.
Lanskoletne finalistkinje so se letos ponovno srečale v zaključnem delu tekmovanja. Organizator letošnjega finala je bil RK Branik, ki letos praznuje 25-let-nico uspešnega delovanja.
Stadion Branika v Ljudskem vrtu, gledalcev 500, sodnika Ži-bret in Jekuš iz Trbovelj.
Steklar: Pavlič, S. Bratuša, Kolšek, Dornik 1, Nena Bratuša 7, Vretič, Bajda. Pintar, Jelčič, Mlinarič 2, Krajnc.
Branik: Žuran, Predan 1, Ra-muta, Stoparh. Efer 11, Dobnik, Hvala, Halužan, Marolt 6, Sabol, Grum.
Igralke Steklarja so šle v to srečanje s samo eno željo da ne izgube srečanje s preveliko razliko. Sam potek tekme pa je poka-
zal povsem drugačno sliko. Naša dekleta so v tem srečanju prekosila sama sebe. Tekmo z renomi-ranimi nasprotnicami bi lahko z malo več sreče odločile celo v svojo korist.
Prvi del igre se je končal s tesno razliko enega zadetka v korist domačih igralk. V tem delu igre sta sodnika razveljavila kar dva zadetka igralkam Steklarja zaradi prestopa. Posebno je treba v tem delu pohvaliti vratarko Pavličevo, ki je branila kot v svojih najboljših dneh. Slika se tudi v drugem delu ni spremenila. Ob koncu srečanja sta ga sodnika polomila, ko sta določila dve sedemmetrovki v korist domačink, ko za to ni bilo nobene osnove. Poglavje zase je bila na tem srečanju najboljša igralka na terenu Nevenka Bratuša. V prvem delu je dosegla vseh pet zadetkov, v drugem pa še dva. S svojo igro je dokazala, da je trenutno ena najboljših igralk v Sloveniji.
Ekipi Steklarja za odlično igro in uvrstitev v finale naše najiskrenejše čestitke.
OBČINSKA SINDIKALNA TEKMOVANJA HRASTNIK 73
Letošnje sindikalne igre bodo odigrane v dveh delih, spomladanskem in jesenskem.
Slovesna podelitev pokalov in priznanj bo 22. decembra ob priliki proslave Dneva JLA v kinodvorani na Rudniku. Vsa tekmovanja so tudi krajevno razdeljena. En del na Rudniku in drugi v Steklarni. S tem želi organizator, komisija za šport in rekreacijo pri Ob SS Hrastnik, ugoditi željam vseh nastopajočih in jim obenem nuditi realno tekmovalno vzdušje.
Odločitev komisije je vsekakor hvale vredna in je v smislu sodelovanja in tovariških odnosov med hrastniškimi delovnimi organizacijami edino pravilna.
Komisija je izdelala obširen in natančen program tekmovanj, katera so se pričela 19. maja in naj bi se končala predvidoma 23. 6. t. 1.
Prvi so startali nogometaši.
NASTOPILO JE
Kegljaški klub »Hrastnik« je organiziral I. memorialni turnir »Srečka Kordona in Vinka Hrib-ška«. Omenjena tovariša sta bila kegljača KK »Hrastnik« in sta se smrtno ponesrečila v rudniški nesreči.
Na turnirju je sodelovalo v borbenih partijah kar 16 ekip, to je skupaj 96 kegljačev. Nastopili pa sta tudi dve ekipi Steklarne Hrastnik. Turnir je glede masovnosti in organizacije zelo uspel.
Doseženi rezultati :
		Podrtih kegljev
1.	KOP Hrastnik	537
2.	Sijaj Hrastnik	513
3.	Steklarna I Hrastnik	489
4.	KK Hrastnik	484
Tekmovanja v malem nogometu, ki v prvem delu poteka na igrišču za Savo, se udeležuje 9 moštev.
Rezultati I. kola
Steklarna I : Steklarna II 9:2
KOP : Sijaj II 4:2
Rudnik : Prosveta občina 3:0 p. t.
SGP : TKI 1:5
prost Sijaj I
Ostala tekmovanja se vršijo še v naslednjih panogah:
—	odbojka. 4 ekipe, igrišče za Savo
—	šah, 8 ekip, Konzum
—	namizni tenis, 8 ekip, uprava rudnika,
—	streljanje z vojaško puško, 10 ekip, rudniški nasipi,
—	rokomet, 6 moških in 2 ženski ekipi, igrišče na Rudniku,
—	kegljanje v borbenih partijah. tekmuje 16 moških in 6 ženskih ekip, kegljišče na Rudniku.
J. P.
96 KEGLJAČEV
5.	TKI Hrastnik	463
6.	ŠD Invalid I Hrastnik	456
7.	DOL	444
8.	OSRD Hrastnik	431
9.	Sindikat Rudnika Hr.	430
10.	ŠD Invalid Hrastnik	408
11.	Steklarna II Hrastnik	402
12.	Občina Hrastnik	380
13.	STP Hrastnik	362
14.	Prosveta I Hrastnik	345
15.	Ekipa ZM Hrastnik	333
16.	Prosveta II Hrastnik	275
Glede na to. da so kegljači prvega moštva KK »Bratstvo« Hrastnik prav ta čas nastopali na prvenstveni tekmi v Murski Soboti, so za ekipo Steklarne I nastopali: Vidmar Jože, Kavzar Peter, Koritnik Bojan, Deželak Stane, Keber Blaž in Rodošek Franc. Za
drugo ekipo Steklarne pa so nastopali: Volfand Fredi, Stopinšek Franc, Delpin Edi, Krsnik Franjo, Brečko Friderik, Sršen Edi in Po-
gačnik Alojz. Za organizacijo nastopa naših dveh ekip je skrbel Krsnik Franjo.
Strgaršek Janez
Tovariš urednik!
Dolgo časa je že, odkar sem vam nazadnje pisal. Danes se o-glašam in se vam zahvaljujem za »Steklarja«. Sedaj sem se preselil iz Kruševca v Kosovsko Mi-trovico ter vas prosim, da mi pošiljate sedaj na novi naslov. Lepo vas pozdravljam in vam želim srečno in veselo novo leto 1973. Vojak
Vili Kostanjšek V. P.7796 38220 Kosovska Mitrovica
Dragi Vili!
Hvala za čestitke in lepe želje. Seveda ti bom z veljem pošiljal »Steklarja« še naprej na tvoj novi naslov. Ti se pa še kaj oglasi. Lep pozdrav od urednika
*
Spoštovani urednik!
Prvič se vam oglašam kot vojak iz Raške, tu namreč služim vojaški rok. Tukaj sem šele nekaj dni pa sem že okusil red in disciplino. Prosim vas, če bi mi lahko pošiljali »Steklarja« tako, da bom seznanjen tu, kaj se novega dogaja v kolektivu.
Lep pozdrav celemu kolektivu, posebno pa še elektro delavnici. Vojak
Dušan Pustišek V. P.3972/19 36350 Raška
Zdravo Dušan!
Tudi ti si držal besedo in si mi takoj pisal iz Raške, časopis ti bom pošiljal z veseljem, ti se pa le še oglasi iz armije.
Te pozdravlja urednik
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Karlovca, kjer služim vojaški rok. Ker sedaj nisem na tekočem, kaj se dogaja v podjetju oziroma kako poslujete, vas prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«. Že v naprej se vam za uslugo zahvaljujem.
Lepo pozdravljam celoten kolektiv, posebno pa še ključavničarsko delavnico z delovodjem Hudi Viktorjem, kjer sem delal pred odhodom v JLA.
Vojak Košič Franc V. P.2805/13 47002 Karlovac
Dragi Franci!
Hvala za pismo, v katerem mi obširno pišeš o svojem novem delokrogu v JLA. Razumeti moraš, da vsega nisem mogel objaviti, saj se vas je veliko oglasilo in vsakemu moram dati malo prostora v »Steklarju«. Tudi jaz te lepo pozdravljam in ti želim, da bi ti čas v armiji hitro mineval.
Urednik
*
Uredništvo je prejelo novoletne čestitke še od naslednjih vojakov: Volaja Borisa, Majdiča Brankota, Lipovška Janeza, Ermana Viktorja, Jovana Viktorja in Jamška Bogomira.
Novoletne čestitke smo poslali vsem zaposlenim v Steklarni pa jim v imenu vseh zaposlenih enako želim vse najlepše v letu 1973 in da bi se kmalu vrnili med nas.
Urednik

Vojaki in oficirji iz kasarne Heroja Rajka iz Celja na obisku pri mladini Steklarne
ZANIMALO VAS BO Pogovarjali smo se...
Prišli v podjetje
POKLICNA REHABILITACIJA
Kandolf Franc, odnašalec; Bajram Enver, odnašalec; Dobrina Franc, stiskalec modelov; Vuče-novič Milan, gradbeni tehnik; Sluga Andrej, vzdrževalec v OZD 302; Strniša Marjan II., kovinostrugar; Tori Ivan, odnašalec; Pušnik Stanko, kovinostrugar; Vidergar Bojana, odnašalka; Knez Karl, delavec težak; Godi-celj Vladimir, odnašalec; Jularič Jožo, odnašalec; Mlakar Boris, ci-zeler.
Odšli iz podjetja
NA LASTNO ŽELJO Derstvenšek Jože, delavec težak; Matanovič Milena, odnašalka; Sušin Alojz, urejevalec hladilnih peči; Povše Ana, vezalka; Vučenovič Milan, gradbeni tehnik; Stopinšek Silvo, sušilec peska.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELO
Restar Miroslav, menjalec modelov; Barukčič Ilija, odnašalec; Zajec Franc, odnašalec; Grlica Boris, odnašalec; Mladenovič Marjana, odnašalka; Miličev Mirjana, odnašalka.
Čičič Risto, II., ročni pihalec; Špan Alojz, krogličar.
Poročili so se:
Zupan Jožica, odnašalka in Zalaznik Bogdan, krogličar; Peklar Cvetka, prodajalka v bifeju in Homšek Bernard; Kirn Lidija, brusilka in Glažar Andrej;- Mo-kotar Alojzija, brusilka in Jonko Peter; Mirjana Žganjar in Ilič
Radivoj, odvažalec zmesi; Grčar Vojka, uslužbenka in Železnik Silvo; Sentočnik Alojzija, rezal-ka in Humski Jože.
Prirastek v družini
Teršek Ivan — hčerko, Rancin-ger Ivan — hčerko, Gec Rado — hčerko, Vodišek Rezi — hčerko, Pogačnik Milenko — hčerko.
ČESTITAMO
Steklarna Hrastnik v zadnjih letih posveča pomembno skrb izobraževanju lastnih članov in jim nudi ustrezne možnosti po pravilniku izobraževanja, z njimi sklene pogodbo ter jih obvezuje dokončati šolanje, člani pa se zavedajo svojih nalog in šolanje tudi uspešno dokončujejo.
Pred kratkim sta uspešno dokončala šolanje 2 člana, in sicer ANTON ŽAGAR in JOŽE GU-ZAJ, in si s tem zagotovila višjo strokovno usposobljenost.
Tovariš Anton Žagar se je vsekakor zavedal, da se avtomatska proizvodnja iz dneva v dan širi in če hoče biti kos nalogam nove tehnologije, novim strojem, si mora pridobiti ustrezno znanje, zato mu za njegov doseženi uspeh tovariško čestitamo.
Anton Žagar, rojen 17. I. 1936 v Čečah pri Hrastniku je dokončal osnovno šolo, nato obrtno šolo, nato dovršil tehnično šolo, dne 17. maja 1973 pa je diplomiral na Višji tehnični šoli v Mariboru in si pridobil naslov inženirja strojništva.
V delovni organizaciji Steklarne Hrastnik se je zaposlil 1. 8. 1961, v steklarni Hrastnik pa je bil že prej zaposlen, in sicer najprej od leta 1954 do 1956 in nato od 1958 do 1959. Prekinil je delo zaradi odsluženja vojaškega roka in izobraževanja na tehnični srednji šoli.
Trenutno je razporejen kot vodja OZD avtomatske proizvodnje.
Jože Guzaj, rojen 6. 12. 1940, je dne 24. maja 1973 diplomiral na Višji tehnični šoli v Mariboru in si pridobil naslov inženirja. Pred tem je napravil 8. razedov osnovne šole in 3 leta obrtne šole ter si pridobil srednjo strokovno usposobljenost elektrotehnika.
V Steklarni Hrastnik se je zaposlil 15. 4. 1963 in delal na u-streznih delovnih mestih, po odsluženju vojaškega roka pa je bil razporejen na delovno mesto vodja obrata tehnoloških goriv. V letu 1971 pa je postal vodja OZD energetike. V času delovnega razmerja je izrazil željo, da bi si rad pridobil ustrezno izobrazbo za svoje delovno mesto, ker se je zavedal nalog, ki jih bo lahko reševal lažje, če si bo pridobil tudi potrebno znanje, zato je tudi šolo uspešno končal na Višji tehnični šoli v Mariboru in si pridobil naslov inženirja elektrotehnike. K njegovemu doseženemu uspehu mu tovariško čestitamo.
ČAKIČ LJUBO — brusilec
Prosim, če bi se predstavil in obenem povedal nekaj osebnih podatkov?
Rodil sem se 10. 4. 1934 v Zve-čevu pri Šibeniku, kjer sem dokončal tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli leta 1949 sem odšel v industrijsko steklarsko šolo v Rogaško Slatino, od koder
sem prišel leta 1952 v Hrastnik, od koder sem odšel v JLA in se nato vrnil nazaj.
Kako to, da si se odločil za stalno živeti v Hrastniku, si tu ustvariti dom in družino?
V	Slovenijo nisem šel sam. Leta 1949 je šola iz Rogaške Slatine iskala kader povsod. Takrat nas je kar 42 iz okraja Šibenik šlo v Rogaško Slatino. Po končani šoli sem bil dodeljen skupini, ki je bila določena, da gre na delo v Steklarno Hrastnik. V Hrastniku mi je bilo všeč. Po daljšem bivanju sem se spoznal s sedanjo ženo, se poročil, ustvaril družino in življenje je steklo normalno pot.
Si vsa ta leta imel morda kdaj občutek, da nisi domačin, čeprav je normalno, da se po tolikih letih počutiš domačega?
V	prvih letih sem imel občutek, da nas ljudje gledajo kot tujce in so nas kot take tudi tretirali. No z leti je to prešlo, tako da sedaj sploh nimam občutka, da sem doseljenec. Seveda pa bi rad pripomnil, da je dostikrat odvisno od človeka, kaj bo storil, kako se bo obrnil, preprosto rečeno, dostikrat je od človeka odvisno, kako ga bo družba sprejela. Osebno smatram, da me je tukajšnja družba dobro sprejela in da imam dosti prijateljev.
Ljubo, danes je pač aktualno vprašanje TOZD? Kaj lahko Ti o-sebno pripomniš glede na svoje delovno mesto in TOZD?
Največja prednost TOZD je po mojem to, da bo moral posameznik bolj odgovarjati za svoje delo, ker ga bo kontrolirala skupina ljudi, od katerih bo odvisen delovni uspeh. Prednost pa je tudi v tem, da bodo morali odpasti o-čitki, češ, ti delaš zastonj, jaz te živim, mi delamo za vas in podobno. Skratka za svoj uspeh bo vsak posameznik bolj angažiran.
Misliš, da imate možnost večjega OD z ustanovitvijo TOZD?
Ne samo pri nas, temveč v celem podjetju bi se prejemki morali zvišati. Večja angažiranost in boljša kvaliteta dela bi morali dati pozitivne rezultate.
Si s svojim dosedanjim delovnim mestom in njegovo ocenitvijo zadovoljen, kajti večkrat sem že slišal razne pripombe na osebne dehodke v brusilnici?
Smatram, da pri nas delo brusilca ni pravilno ovrednoteno. Mnogi smatrajo, da je delo brusilca enostavno, vendar je ravno nasprotno. Redki so, ki vedo, koliko dela je še potrebno, da dobi posamezen artikel svojo pravo podobo. Zato smatram, da osebni dohodki niso realni in da so prenizki.
V tovarni te poznamo tudi kot dobrega kegljača in funkcionarja. S kakšnimi težavami se srečujete v vašem društvu?
Torej težav je več, finančne, vodstvene in predvsem problem objekta. Kajti, če bi imeli ustrezen objekt, bi odpadli mnogi problemi. Tu mislim predvsem kadrovski. Iz množice je lažje dobiti kvaliteto. Množičnost pa bi se povečala že s samim objektom. Zato je tudi želja nas vseh, da se čimprej lotimo izgradnje novega kegljišča, ob čemer upam tudi na podporo celotnega kolektiva, kar nam je že večkrat dokazal. To moram priznati.
Kako gledaš na nastop ekipe, ki je letos prvič tekmovala v II. slovenski ligi in zasedla šesto mesto med dvanajstimi ekipami? ■*
Z ozirom, da je bil to naš prvi nastop v tako zahtevnem tekmovanju, sem zadovoljen z doseženo u-vrstivijo. Čeprav mislim, da bi s kvaliteto, katero imamo na razpolago, lahko dosegli še več. Potrebno je samo malo več samodiscipline. Zato menim, da ni neskromno, ko upamo v prihodnjem prvenstvu na še boljšo uvrstitev.
Ljubo, za najin pogovor se ti lepo zahvaljujem ter ti želim kar največ uspeha na delovnem mestu, na športnem področju in v privatnem življenju.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in deda
FRANCA KLENOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Društvu upokojencev, kolektivu in sindikalni podružnici,. NK Hrastnik, strugarsko cizelerski delavnici in sosedom za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh 'težkih dneh. Nadalje se zahvaljujemo tudi godbi in pevskemu zboru, govornikom in duhovniku.
Nazadnje se moramo zahvaliti, tudi vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje in dragega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Erna in sin Franci z družino.
NAGRADNA KRIŽANKA
	sestavil: KARLI DREMEL	REKA V SIBIRIJI	ŠPORTNIK NA LEDU	PREPROSTO, ODPRTO STRANIŠČE	ČLOVEK V RANI MLADOSTI	JHUDA ŽENSKA	M	VELJAVA, UGLED	REKA V ITALIJI	REKA	KRVO- SKRUNSTVO	SOVJETSKI ASTRONAVT	M	SLOVITI EP MADŽ. PESNIKA AR ANY-J A	GORA V SRBIJI	REKA V AVSTRIJI	NATRIJEV KARBONAT	UPTON SINCLAIR	LJUDSKA TEHNIKA
	NAREDBA						MESEC V LETU						GORA V AZIJI						
							TONE Seliškar						NIKOLAJ PIRNAT						
	PRIDOBITEV NASE NOV, Ki JO MORA MO TRAJNO OHRANITI																		
	M	SLA ARABSKI PASTIR, NOMAD							MOŠKO IME	ameriški KOMPONIST LAARON)								METULJ. Čl : QAR LIČIN = KE UNIČUJE1 JO OBLEKE	ZIMSKI POJAV NA DREVJU
	PLEMIŠKI .NASLOV PRIVOZ, KLANČINA						* 0T0£ X ŽUPANČIČ			ED NELSON			DRUŠTVO NARODOV			TOMOSOV AVTO			
										STARO RUSKO MESTO			CITRAR MIHA			PISMENO POTRDILO			
OSTANEK							VEČJE GLAS8EN0 Delo ANGLEŠKI VELIKAŠ										OSEBNI ZAIMEK VELIKAN, KI GAJE PREMA; GAL HERKUL		
GLAVNO MESTO JUŽNEGA JEMENA					ILIRIZEM									GLAVNI STEVNIK	SOVJETSKI ŠAHIST (MIHAIL) SEVERNI JELEN				
LJU8KA DOMAČA TIVAL					MANJŠA 'REKA						VINSKA RASTLINA	MESTO V SLOVENIJI							
					MALAJSKO BODALO							NADLEŽNA žuželka							
LUD0LF0V0 ŠTEVILO			UTEŽNA ENOTA ZA DRAQE KAMNE	ZAREBRNICA SKLEPNA BESEDA					POTRTOST									TRATE, PAŠNIKI	PODROČJE VLADANJA ARABSKEGA KNEZA
SIDRO, KOTVA						DRAGO TRŠAR			PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ					SLOVENSKI ZGODOVINAR (FRANCI)					
						PEVEC MANCINI			MENIH					NAVLAKA					
M	PRESKUS ZNANJA	EGIPČANSKI SVETI 8 1 K ZELENICA V PUŠČAVI					ANDREJ KURENT		>	TEŽKO VOJAŠKO VOZILO RADIJ					TRSCICA	AMERIŠKO MOŠKO IME SLOVENSKI ZGODOVINAR (JOSIP)			
PRID, DOBIČEK							LAHEK VOZ NA DVEH KOLESIH	PISARNA					QLAVNO MESTO ITALIJE				RIMSKA ŠEST		
								PESNIK ŠOPOV					OTOK V JADRANU				OTRE BIJEN SVET		
PEKA V JUŽNI AFRIKI					ZENSKO IME						MOLIBDEN	PISEC „GRAJSKIH BIKOV*							
					CAJAYEC RUDI							AVGUST STANKO							
GfESLO										MEZQA									
ZAJEČSS			PESNIK STRNIŠA							PISATELJ. HUDALES.						HČERIN MOŽ			
INVALIDSKO UPOKOJEN FRANC BAJDA
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada 30 din 2 nagrada 20 din
3.	do 7. nagrada 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 22. 6. 1973.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v zadnji številki »STEKLARJA« smo do določenega roka prejeli 35 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 30 din: BEDENIK Silva,
2.	nagrada 20 din: GROZNIK inž. Uroš,
3.	do 7. nagrada po 10 din: A-LAUF Silva, KRIŽAJ Milka, ŽAGAR Lea, ROME Ana, PLATI-NOVŠEK Karel.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Beograd, rtina, upor, antracit, arzen, cima, skrivalnica, čar, cic, lože, Jakac, Aka, A. K., tabele, LE, Yukon, srt, Ivo, usoda, ring, som, ravnalo, Alain Delon, Eiger, da, Jaro, Peca, R. B., barka, pest, O. M., SZ, Iranec, krasta, set, laten, kvartar, Oregon, Nd, Čedad, rt, dilentantizem, naivka, atom, statika, Truman.
Še en dolgoletni član našega podjetja jè zapustil naše vrste. V mesecu aprilu je bil invalidsko upokojen tov. FRANC BAJDA, steklar, brigadir na RŠ.
Tovariš Franci se je zaposlil v steklarni 24. 6. 1933 kot štirinajstletni deček. Ves ta čas je delal v steklarni, razen v letih 1943 in 1944. Vojno vihro je preživel tako kot mnogi drugi. Konec vojne je dočakal v ujetništvu v Franciji. Po osvoboditvi leta 1945 se je avgusta meseca vrnil v Hrastnik in se ponovno zaposlil v steklarni. Vse do leta 1957 je delal kot pomočnik in takrat je bil postavljen zaradi marljivega in vestnega dela za brigadirja na RŠ. Kot brigadir je delal vse do leta 1965, ko je bil zaradi kroničnega obolenja roke prvič operiran in leto dni kasneje še drugič. Po drugi operaciji je ostal invalid III. kategorije. Vsa ta zadnja leta je tovariš Franci opravljal delo dežurnega pri kompresorjih. V aprilu letos je odšel v pokoj kot invalid I. stopnje, čeprav drugače fizično zdrav, pa zaradi poškodovane roke ni mogel opravljati nobenega dela. Tovariš Franci je izpolnjeval vse pogoje, da je kot invalid I. stopnje lahko odšel v pokoj.
Franci, ob odhodu Ti želimo, da bi obresti svojega dela še dolgo
užival. Vemo, da si vsa ta leta delal pošteno s pravilnim odnosom do družbe, kolektiva in so-
delavcev. S kolektivom si bil, ko je le-ta zakoračil prve korake v delavskem samoupravljanju. V njem si ostal, ko je pričel žeti sadove svojega dela. V kolektivu si prebil preko 35 let. Svoj zasluženi pokoj, pa čeprav malo prekma-
lu, si zaslužil in odslužil. Zato dovoli, da Ti ob odhodu iz kolektiva želimo, da bi še dolgo ostal med nami in kar največ mira in počitka ter še dolgo srečno življenje.