Stev. 12. POSTNINA PLAČANA V OOTOVINI. V Ljubljani. 17. marca 1921. Leto LXI. Glasilo Udruienja Jugosiov. Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošUjatve je pošiljati fr«nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto vel i a 60'— K, pol leta 30— K, četrt leta 15'— K, posamezna številka po K 1'20. Za neorganizirane 80 — K, za naročnike v inozemstvu 100'— K letno. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva Stev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljaU samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljaijj, VII., Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama nje so proste poštnine. IV. D. : UJU in društvo učiteljstva meščanskih šol. Pri snovanju pravil UJU sta prišla dva temelja kot podlaga Udruženju v poštev: 1. da tvorijo podlago Udruženju okrajna učiteljska društva, v katerih so združene enakopravno vse kategorije učiteljstva. torej teritorijalno združevanje; 2. ali pa, da tvorijo podilago UJU društva posameznih kategorij učiteljstva, ki se potem dele po okrajih in združujejo v poverjeništva. Oba sestava organiziranja imata svojo dobro in slabo stran. Pri prvem sestavu je izražena že v višanji obliki najdemokratičnejša enakopravnost vseh kategorij in je odbor dolžan skrbeti za pravično stališče in enako zavzemanje za interese vseh organiziranih kategorij; ter. da se na zborovanjih razpravlja o težnjah vseh kategorij učiteljstva in šolstva sorazmerno, upoštevajoč celoto in edinost, brez predpravic. Pogosta zborovanja so mogoča zaradi bližine in malega področja društev; ne mo-reio se pa pri tem sestavu združevati posamezne kategorije iz cele pokrajine, aa hi zavzele enotno stališče v vprašanjih, ki se tičejo specijelno njihove kategorije. Drugi sestav ima obliko diferenciacije po interesih delokroga in je v vnanji obliki izražena razlika med posameznimi kategorijami ter prinaša v organizacijo nevarnost nesoglasja med kategorijami in kast; odbor skrbi samo za interese svoje kategorije, neoziraje se na druge kategorije ter razpravlja na zborovanjih samo o težnjah svoje kategorije učiteljstva in šolstva, bolj malo upoštevajoč celoto. Pogosta zborovanja so nemogoča zaradi oddaljenosti in širokega področja društev; pri tem sestavu odpade verzlra-nost članstva o delovanju in stališču drugih kategorij, ter se izgublja iz vidika celoto učiteljskega stanu. *m . _Tl-VT - Prvi sestav je pravičnejši in harmo-ničnejši, a je pomanjkljiv; drugi je teme-ljitejši. a izgublja iz vidika celoto in harmonijo. Odločati je bilo torej med teritorijal-nim ali ožjim strokovnim združevanjem po kategorijah in odbor, ki je sestavljal pravila UJU se je odločil za teritorijalno združevanje ter določil: da so podlaga UJU okrajna učiteljska društva. Podvrgel je specijalne Interese posameznih kategorij celokupnosti in naložil pravično skrb za vse kategorije skupnemu odboru. Pravila UJU. odobrena na kongresu v Beogradu tudi določajo, da so podlaga UJU okrajna učiteljska društva. Poleg okrajnih učiteljskih društev pa imamo mi tudi že nekaj ožjih strokovnih društev, ki se potezajo za interese posameznih kategorij, t. s.: društvo meščanskih učiteljev; društvo telovadnih učiteljev; društvo slovenskih učiteljic, ki se bori za stanovsko enakopravnost ženskega spola: v Srbiji je društvo učiteljic in zabavilj i. dr. Ako bi se hoteli organizirati po drugem gori omenjenem sestavu, bi morali še ustanoviti, ali izpopolniti obstoječa društva z: društvom učiteljic ženskih ročnih del: društvom učiteljstva za posamezne strokovne predmete; društvo učiteljstva specijalnih šol. za slepe, gluhoneme i. dr.: društvo vadniških učiteljev: društvo šolskih nadzornikov i. dr. — vsaka teli skupin ima nekaj posebnih, samosvojih žalitev, v katerih se ločijo druga od druge, bodisi v stanovskem ali šolskem oziru. Diferencijacija organiziranja nam zna-či poglobitev dela v specijalna vprašanja in tudi hkrati napredek, vendar ima drugi sestav organiziranja to hibo. da se je bati ustvarjenja kast v stanovskih vrstah potom njega in izgublja iz vidika celoto ter pravično harmonično ravnovesje do vseh kategorij v njej. V drugem sestavu se je bati gojitve egoistiških stremljenj posameznih skupin. " Ti tehtni razlogi in še drugi pomisleki so dovedii odbor, ki je sestavljal pravila UJU. da se je odločil sprejeti kot podlago za UJU okrajna učiteljska društva, t. j. teritorijalno združevanje. Gre torej za to, kako razmerje naj vlada med UJU in ožjimi strokovnimi društvi, t. j. društvom učiteljstva meščanskih šol, ženskim učiteljskim društvom, društvom zabavilj in enakimi društvi, ki so že osnovana ali se bodo osnovala. V smislu sedanjih pravil UJU ta društva ne morejo tvoriti podlage UJU in mora odbor zahtevati, da morajo biti člani teh društev tudi člani okrajnih učiteljskih društev, ako hočejo biti člani UJU. V drugem slučaju bi morali biti kon-sekventni in izpremeniti pravila UJU v tem smislu, da upeljemo kot podlago UJU ožja strokovna društva posameznih kategorij učiteljstva. t. j. drugi sestav. Ob tej priliki pa morem omeniti še tretji sestav, s katerim misli en del učiteljstva, da naj bi se mešal sedanji sestav organiziranja UJU. To je sestav na podlagi diferencijaclj politiških in svetovnih naziranj. V tem slučaju bi prišlo v poštev učiteljstvo, ki je organizirano v organizaciji učiteljev soci-jalistov-komunistov v Srbiji in v Sloveniji učiteljstvo. ki je organizirano na temelju krščanskega svetovnega nazora v Slomškovi zvezi. Teh društev UJU absolutno ne more pripoznati kot podlago za strokovno organizacijo in mora zahtevati, da postanejo člani teh društev člani okrajnih učiteljskih društev, ako hočejo biti člani UJU. To načelo je socijalistično učiteljstvo v Srbiji v polni meri pripoznalo in se tudi po njem ravna. Ako bi tvorila podlago UJU društva, organizirana na podlagi političnega in svetovnega nazora, bi to pomenilo za UJIJ razvnemanje strankarsko-politiških in kulturnobojnih strasti v organizaciji in povračanje stanovskih in strokovnih interesov načelom politiških in svetovnih nazorov. Zato tak sestav pri snovanju pravil niti v poštev ni prišel in bi bilo na škodo in kvarno strokovnemu značaju UJU, ako bi se spuščala na to pot. In ravno iz tega razloga ima drugi sestav. da bi se reorganiziralo UJU po načelu drugega sestava, po skupinah društev za posamezne kategorije svojo najboljšo stran, ker bi potem odpadel od organizacije vsak odij strankarskega značaja organizacije in bi postala organizacija strogo strokovna organizacija v najstrožjem pomenu Organizacije na podlagi združevanja posameznih kategorij bi ovrglo vse predsodke strankarskega značaja na podlagi političnega in svetovnega nazora in bi vsakdo videt v organizaciji le borca za stanovske in strokovne interese, katerim podvrača vse druge. Eno pa. je: če hočemo upeljati tako diferenciacijo, moramo izpremeniti ves sestav organizacije ter izpremeniti okrajna učiteljska društva v ožja strokovna društva po posameznih kategorijah ter razdeliti ista v sekcije po okrajih. Vprašanje je tudi, če so razmere po vsej državi za to že zrele in ako preidemo kar enostavno preko razlogov, ki so vodili odbor za sestavo pravil UJU, da je uvedel kot podlago UJU okrajna učiteljska društva in s tem izključil sprejem učiteljskih organizacij, ki bazirajo irt se diferencirajo zgolj na politiškem ali svetovnem naziranju ter vsprejem ožjih strokovnih društev (posameznih kategorij) kot enakopravno podlago z okrajnimi učiteljskimi društvi. Sedanja pravila UJU predvidevajo tako organizacijo izven organizacije In poleg organizacije. ANTON OSTERC: Neka j o šolskem paragrafu. Iz 9. številke »Učit. Tov.« izvemo končno stilizaciio šolskega paragrafa, ki se predloži konstituanti. Ne prinaša nam sicer mnogo novega in presenetljivega, mnogi so morda pričakovali več, a vendar ga moramo pozdraviti z zaupanjem. Naša država, koje deli se toliko razliku- LISJEK. Ivan Debelak. » Zgoden pomladanski dan je bil dne M. febr., ko smo spremljali dragega tovariša na zadnji poti. Vigred se vrača, a prijatelj nikdar več... Šolska mladina, tovariši, znanci in prijatelji od blizu in daleč in nepregledna množica domačinov, nekdanjih učencev, se je zbrala v slovo. Marsikatero oko je zasolzilo, zlasti med krasnim petjem šentjurskega pevskega zbora. Neštetokrat sem bil žalosten, ko sem videl dragega prijatelja, s katerim sva 20 let skupno delovala, v težki bolezni, hudo vni je bilo, ko sem gledal zvesto, skrbno -eno in hčerki v obupni žalosti za prebla-soprogom, predobrim očetom, ven-'1ar me je zadnji dan prevladala neka slovesnost, kakor bi spremljal dobrega tovariša na poseben slovesen dogodek, na odlikovanje. Vse njegovo življenje je bilo [lsPešno delo, sedaj rabi počitka, pravica *erja plačila. Počivaj mirno zvesti tova-r'Š! Bodi Ti lahka žemljica slovenska! - Ivan Debelak je bil rojen 21. junija '863. leta v Prelazkem ob Sotli, občini v,edlarsko. kier je njegov oče. stara slo- venska korenina. 33 let županoval. Kako je ljubil Ivan svojo domačijo, svojo rojstno s slamo krito hišo, veliko gospodarsko poslopje, trato in drevje. Sotlo in mlin, kjer .veže ozka brv bivšo Štajersko s Hrvatsko! Ze v nežni mladosti je čutil duševne in srčne vezi med Hrvati in Slovenci ter tako vzrasel zaveden Slovenec in navdušen Slovan. V pol ure oddaljenem Polju je obiskoval šolo enorazrednico. v Celju pa meščansko šolo. Povsod so imeli radi tihega in mirnega mJinarjevega Anzeka. Učiteljišče je dovršil leta 1882. v Mariboru. Najprej je služboval 2V2 leti na Planini, potem pa ves čas v Šmarju pri Jelšah. Tu si je izbral svojo zvesfo družico, sestro tovariša Eerlinca in vzgojil obe hčerki v zavedni učiteljici. Nisem še videl tako spretne roke za strežbo bolnikov, kakor jo ima ga. Debe-lakova. rojena bolniška strežnica, in to je bila sreča za oba. V dolgi, od leta do leta hujši bolezni mu je stregla nepopisno potrpežljivo in ljubeznivo. Ivan Debelak je bil vzor delavnosti. Bil je pravi šolnik. Rad sem ga poslušal v pedagoških vprašanjih, rad pregledoval njegove vestne preparacije za pouk ler občudoval njegovo delavnost in vztrajnost.^ Še bolj ie prišlo do veljave njegovo izvenšolsko delo. Neumorno je delal v okrajni drevesnici za prebogato plačilo — 3 vinarje od drevesca —. Tisoče in tisoče sadnega drevja je vzgojila njegova delavna roka za šmarski okraj. Dolgo vrsto let, do smrti, je bil občinski odbornik, (od leta 1899.) član in odbornik okrajnega zastopa, član in odbornik čitalnice, vodja okrajne učiteljske knjižnice, in kjerkoli je bilo kaj dela, je bil tovariš Debelak poleg. Najljubše delo mu je bilo delo v posojilnici. V prejšnjih časih je bila posojilnica tudi veliko večjega pomena kakor danes, saj je bila prva v šmarskem okraju. Do ustanovitve so bili ljudje navezani na oderuhe, ki so posojevali na 24 in 33% obresti. Tri leta je delal popolnoma brezplačno. da se je zavod okrepil, ter ga z izredno vztrajnostjo povzdignil na sedanjo ugledno mesto. Marsikdo se je čudil, da zmore toliko dela. Ko je začel bolehati, so bili vsi Šmar-čani edini: »Delo ga je ubilo!« Jaz sem še danes drugega mnenja; delo krepi In plemeniti človeka. Razburjenje, žalitve, krivice ubijajo človeka. Pokojni Debelak je bil zelo mehka duša. Ako ga je kdo užalil, ni plačal z enakim, povešal je glavo nekaj dni in žalosten hodil okrog, pozabil pa dolgo ni. V življenju pride marsikaj bridkega; tudi njena so zadeli udarci, katere bi trd človek lahko prebolel, njegova nežna duša je bila ranjena, živci so odpovedali. Izredno ljubezniv, postrežljiv in z vsakim človekom prijazen, si je osvojil vsa srca in bil tedaj ena izmed najbolj priljubljenih in spoštovanih osebnosti v Šmarju. Vedno je bil krotek in ponižen, le v narodnih zadevah je bil odločen in samozavesten. Odličen slovenski duhovnik je pisal 24. februarja 1921.: »Slišim tužno vest, da je v Šmarju preminul preblagi moj prijatelj, čudovito marljiv, ponižen In potrpežljiv Vaš sotrudnik, učitelj po božji volji g. Iv. Debelak .. .« Tej lepi in primerni oceni se pridružimo vsi prijatelji in znanci. Po dolgih letih tihe sreče je prišla huda preizkušnja, neizprosna bolezen. Danes ga krije hladna zemlja, gruda domača, kateri je posvetil vso svojo ljubezen, vse svoje delo, svoje življenje. Šel je od nas zvesti in vdani tovariš, a njegova dela še žive med nami; še pro-cvita posojilnea šmarska. še raste tisoče in tisoče drevesc, katera je vzgojila njegova spretna roka. še je med nami duh dobrega tovarištva, še je med nami zgled ljubezni do šole in mladine, zgled ne-utrudljivega dela v občo korist človeštva. V trajen spomin je šmarsko učiteljstvo zložilo glavnico za — Debelakovo ustanovo — v korist najrevnejšim učencem domače šole. S. jejo v stanju šolstva, ne more riskirati eksperimentov, njena prva naloga je marveč konsolidacija našega šolstva na realni, sigurni podlagi. To je tudi s tem načrtom izvedeno! V istem poročilu čitamo tudi, da je odklonila večina predlog soc. demokratov in komunistov, s katerim so hoteli z zakonom zagotoviti revnim šolanje na državne stroške. Ta dogodek me sili k besedi. Šolsko vprašanje se mora brez dvojna presojati ne samo iz pedagoškega stališča, temveč tudi iz socijalno-političnega. Socijalni razvoj gre svojo pot in nihče ga ne more zadržati Ako gre svojo naravno, suikcesivno pot, je koristen; ako ga zaviramo, povzročamo izbruhe in ti so lahko katastrofalni (glej Rusijo). Istotako škodljiva pa jc nedvomno tudi prenagljena socializacija! Ljudstvo mora biti za socija-lizem zrelo, da ne pojmuje svobode napačno! Zato je socijalizacija šolstva prva stopnja socijalizacije sploh. Tega se je zavedal v splošnem tudi odbor, ko je sestavljal naš šolski paragraf. Dočim so pa soc. demokrati in komunistijioteli izvesti ta načrt dosledno in izčrpno, se je »večina« zibala zadnjega koraka. Višja izobrazba je doslej vendar več ali manj privilegij premožnejših! To pa ni samo soci-jalna krivica, temveč z ozirom na občutno pomanjkanje razumništva pri nas tudi kričeč anahronizem. Ne vem, česa so se bali bolj: ali prevelikega navala sinov iz revnejših slojev na vplivna mesta, ali pa stroškov, ki bi jih imela država s šolanjem? Toda ta strah je neumesten. Revni dijaki se prerijcjo tudi tako skozi šole, toda z velikimi mukami in često z zrahlja-nim zdravjem; ni čuda, če je potem njihov nastop proti vladajočemu režimu malo preradikalen! Tem potom spravljamo v nevarnost obstoječ red, ne pa, če. država ltbožnejše pošteno podpira! Istotako je neumesten drugi pomislek, glede finančne strani. Gotovo, predaleč bi šlo. če bi lahko zahteval državno študijsko podporo vsak revni. Razmetalo bi se visoke vsote često zastonj. A država naj bi omejila svojo podporo na one slučaje, pri katerih lahko računa na uspeh. Pri presoji bi pač bili merodajni učitelji dotičnega, ali pa — če jim država ne zaupa — posebna komisija. S to uredbo bi dosegla država dvoje: rešila bi lep de! socijalnega vprašanja In dvignila bi k delovanju nešteto latentnih sil, ki bi ostale sicer neproduktivne. Imel sem učenca, katerega nadarjenost sem občudoval; ker pa je bil viničarski sin, ni mogel iti študirat in zdaj nosi na hrbtu gnojilo v vrh. Z njim je usahnila nedvomno jaka duševna sila. In enakih slučajev je nešteto širom naše domovine! Kaka ogromna škoda za naš narod! Tu — gospoda — štedenje ni na mestu! Ne drži tudi izgovor, da te uredbe nimajo niti kul-turnejše države. Tam ni tolike potrebe za razumništvo, saj imajo celo nadiproduk« cijo! Resnično, čudim se, da je tista večina s taiko lahko gesto rešila vprašanje tako eminentnega pomena! Opombe k učnemu načrtu za srbohrv. na slov. osn. šolah. Globok vzdihljaj se mi je izvil iz prs, ko sem prečitala učni načrt do konca: »Tako! sedaj i naša osnovna šola dobi svoj latinski in grški jezik!»... »Kako to? Motiš se. glej, to je vendar učni načrt za srbohrvaščino!« me je zavrnila moja tovarišica. »Da, prav imaš,« nadaljevala sem jaz, »delo gre v srbohrvaščini, a vendar se ne motim, kajti predavati jo hočejo v osnovni šoli. našim lOletnim paglavčkom, kakor predavajo v gimnaziji mrtve jezike: najprej teorija, potem spet teorija in še enkrat teorija s prevajanjem iz srbohrvaščine na slovenski jezik in nazaj, z izpisovanjem in memoriranjem neznanih be-sed.„to je s tistimi vokabulami, gubečimi v naših gimnazijah mnogo nadebudnih mladeničev, kateri bi i brez njih mogli prinesti korist domovini.« Praktične govorne vaje na temelju jezikovne vadnice se zahtevajo šele za 5. šolsko leto, oziroma za učence, ki se bodo 3. leto učili srbohrvaščino, namesto da bi se delo začelo s praktičnimi govornimi vajami (1. leto pouka) pa seveda ne na podlagi jezikovnih vadnic. ampak nazornega nauka po modernih načelih neofilologije. Jaz sem že letos začela v IV. razredu o.sn. šole predavati srbohrvaščino po raz-govorni metodi. Iz teorije učenci ne vedo nič razven razlike med formami in slovnico obeh jezikov, katero vidijo samostojno. Cirilico pišemo po genetičnih skupinah, a deca me nepotrpežljivo prosijo, naj jim vendar napišem celo abecedo naenkrat. Školska dvornica, školski nameštaj, kučna sprava, naše telo. o zdravlju itd. nam nudi dovolj snovi za našo besedo, a pesmic koliko znamo naizust! Zatorej bodoča srbska čitanka naj ne igra glavne uloge pri poduku v srbohrvaščini, prav tako kakor pri poduku v realijah čitanka nima in ne srne imeti prve besede. Posebno pa v HI. šolskem letu (oziroma v I. letu poduka v srbohrvaščini) naj se ne začenja s čitanjem in pisanjem, ampak z živo besedo, katere glavni temelj naj bo nazorni nauk. Neznane besede naj se ne učijo z memoriranjem, ampak na podlagi praktičnih razgovornih vai, a le-te naj se ne razprostirajo samo na računstvo, ampak na vse predmete osnovne šole. V Rusiji so se .pred 20 leti učili v gimnazijah francoski in nemški z izpisovanjem in memoriranjem neznanih besed in s prevajanjem. Ko so pa prišli v dotiku s Francozi in Nemci, so biii brezpomočni. V ruski literaturi je mnogo humorističnih knjig in dovtipov, bičajočih to sivolaso metodo. Pripoveduje se n. pr. o dijaku, ki je po cele ure sedel za svojo francosko knjigo in kričal, kolikor mu je dalo grlo: »Bara — nina, nina, nina... le mouton (ovčje meso). Ne vem, kako bodo sestavljene bodoče čitanke in jezikovne vadnice, ampak želeti bi bilo, da bi pod vsakim berilnim spisom bila spretno sestavljena vprašanja, po katerih bi učenec bil primoran pripovedovati vsebino, čeprav z besedami beril-nega spisa, no samostojno predelano. Nadalje bi se le ta vprašanja prilegala za pismene vaje, in ker vsak razgovor več ali manj sestoji iz vprašanj in odgovorov, mogli bi tudi učenci drug drugemu staviti vprašanja, kar jako oživlja jezikovni poduk. Brez takih vprašanj se bodo pa učili vsebino kar naizust in jo pripovedovali mehanično. O vrednosti ali pravzaprv o ničvredntfsti takega znanja pa tovarišem-strokovnjakom ne nameravam govoriti. Se nekaj! Ko so Rumuni zasedli Bes-a rabijo, so. prirejali po mestih in trgih v počitnicah obvezne tečaje rumunskega jezika za profesorje učitelje in uradnike. Udeleženci so dobivali državno podporo s prostim stanovanjem po internatih, gimnazijah in drugih šolah. S knjigami in časopisi pa, ki so bili jako poceni, so nas kar zavalili. In to je bilo 1919. leta, ko je Ru-munija še škripala od nemškega poloma, Besarabija pa je bila razrušena od boljše-vikov!... Marica II.. (bivša profesorica novih jezikov na ruski državni službi). - DR. IVAN LAM: Vprašanje učiteljišč na Češkem. Vprašanje o reformi učiteljske izobrazbe se je na Češkem temeljito reševalo že pred svetovno vojno. V »Ped. Razhledih« in v raznih učiteljskih revijah se je o tem mnogo pisalo. Posebno po šolski anketi 1. 1903. je postalo vprašanje aktualno in je izšlo o tem par brošur. Toda vprašanje je ostalo vprašanje in ni prišl." do nobene odločitve. Po prevratu se je češkoslovaška republika dobro zavedala, da je šola podlaga njene bodočnosti. Češko učiteljstvo je izvršilo svojo dolžnost, Ni nam treba naštevati, s kako požrtvovalnostjo je šlo učiteljstvo na delo posebno na Slovaškem, kjer ni bilo prej narodnega učiteljstva in kako težek je bil boj za novo šolo in novo vzgojo. Prejšnje šole so bile ali verske (cerkvene) ali državne (mažarske). Oboje je bilo treba spraviti v službo skupne državne misli. Treba je pomisliti samo na težave v našem Prek-murju, da moramo razumeti delo. ki ga je bilo treba izvršiti na Slovaškem. Republika je znala oceniti to delo, rešila je vprašanje učiteljskih plač — ostalo pa je vprašanje učiteljske izobrazbe. O tem so bili nazori nekoliko različni — prav tako. kakor pri nas. — Dne 21. februarja t. 1. se je vršilo v ministrstvu Šolstva posvetovanje pod vodstvom dr. Šu-steršiča. Pozvani so bili zastopniki učiteljstva. zastopniki profesorjev, univerza, pedagoška društva, zastopniki posameznih čeških in nemških učiteljskih organizacij. Minister je podal pregled celega vprašanja. Potreba reforme se splošno priznava. Doslej je zbran ves materijah Zato je bilo sklicano posvetovanje, da se zasliši zadnje mnenje strokovnjakov in organizacij, predno se sestavi načrt zakona, ki bo predložen skupščini. Prof. Kadner. vodja pedag. zavoda Komenskega, je na to podal zgodovinski pregled vprašanja in način, kako so druge države to vprašanje rešile. Z vprašanjem učiteljske izobrazbe stoji in pade šolska reforma sploh. Zato je o tem vprašanju danes že obširna literatura. Nekateri so zato, da se ohranijo preparandije, da bodo enake srednjim šolam, tretji so za dvoletni kurz na univerzi, četrti so za univerzo snloh. Prof. Kadner je podal načrte za reformo o Franciji. Švici, Danski. Angliji, j Italiji, Španiji, Nemčiji. Avstriji. Jugoslaviji in Ameriki. Zahtevo po univerzi je že 1. 1852. na Češkem sprožil Havliček; pozneje jo je Cupr zahteval samo za meščan-skošolske učitelje. Državni zakon z leta 1860. priznava možnost takih kurzov na IV. ŠEGA: Spomini na Da v. Trstenjaka. Prvič sva se spoznala s pokojnim Davorinom 1. 1905. koncem meseca januarja v Zagrebu, ko je uprizorilo »društvo za unapredjenje Uzgoja« znano razstavo pisarij i. t. d., o kateri razstavi je takrat tudi mnogo pisal naš »Popotnik«. Takrat sem razstavil dokaj risb — seveda orali smo takrat nekateri učitelji »naprednej- j šega« mišljenja »ledino prostoročnega risanja« — svojih učencev. — Srečal sem slučajno na Ilici našega Davorina — tako smo ga splošno le nazivali — poznal ga do takrat še nisem osebno; ogovori me ter mi čestita češ, ako Te dr. Amruš, tedanji zagrebški župan, tako odlikuje, moraš že nekaj trajnega napraviti. In od takrat sva postala, pobratima — do njegove prezgodnje smrti in v stalnem pismenem stiku. Bilo je 1. 1906 meseca avgusta. Takrat se je polagal prvi kamen sedanjemu U. J. U. Znamenit dan — je 29. avgust. Vozili smo se v našo sedanjo prestolnico Beograd. Bili smo pač same »stare« hiše: Gangl, Jelene, Toman, Toničeva in jaz. — Zabavna je bila vožnja tja in seveda tudi nazaj — žal, da smo nazaj potovali bolj raztreseno. V Beogradu smo se sešli z brati iz »kraljevine Hrvatske.« In tu se je pokazal naš Davorin kot inoža, ki je že takrat bil pravi prerok. Predsedoval je temeljnemu zborovanju sedanjemu U. J. U. ob navzočnosti srbskega, hrvatskega, bolgarskega in slovenskega učiteljstva. Bratje Cehi so prisostvovali temu prvemu vseslovanskemu učiteljskemu zboru. Skala in Černy sta imeni, ki sta dali takratnemu zboru svoj blagoslov. In še danes mi zvene navduševaine pozdravne besede našega dragega Davorina v ušesih, ko je otvoril prvi naš »jugoslovanski učiteljski zbor.« Tako govoriti je znal edino le on. In ko sem rešil svojo zadačo —- bil. sem tedaj glavni poročevalec - mi je stisnil roko in rekel: Ivane, za dvajset let si se prehitro rodil. Poznaš Avstrijo, trpela bova za današnji dan, toda ostani trden in dočakaš čas, ko se nama izpolni današnji načrt! Ti ga dočakaš, a jaz ne ... In njegov proroški duh se ni motil. Nepozaben mi ostane tudi zabavni večer tistega dne. ki smo ga praznovali v veliki dvorani Kolarčevi. Navdušenje tako, kakoršnega pozna le brat Srb. — Na stotine tovarišev in tovarišic, med njimi tudi tedanji naučni minister, ime mi je ušlo iz spomina, je plesalo ob zvokih vojaške godbe, kolo, a mi politiki smo imeli svoj zbor v neki postranski sobi. In ko je stopil v našo sredino v polni bojni opra- \i vojvoda Babunski. znani učitelj-četaš, tedaj ni naše navdušenje poznalo nobenih meja. In ko smo se pobratili po pravi jugoslovanski šegi. je imel naš Davorin govor, da smo vsi jokali. Prepričan sem, ko bi imela takrat avstrijska vlada tako dolga ušesa, da bi segala v Beograd, bi danes ne bil nihče izmed navzočih slovenskih delegatov več v Jugoslaviji. L. 1908, 12. avgusta smo se sešli z našim Davorinom na vseslovanskem učiteljskem zboru v Pragi. Bili so pač dnevi pravega učiteljskega navdušenja v smislu velikana Komenskega. Zborovali smo na »Žofinu«. In prelepi so bili tisti dnevi. Koliko krasnih, seveda za tedanje čase neizvedljivih načrtov, smo tedaj zasnovali. v6 le oni, ki je bil takrat navzoč. In da je bil takrat naš Davorin »spiritus agens«, je umljivo samoposebi. Le žal, da so prehitro minili oni dnevi S pokojnim Davorinom sva bila od prvega trenutka, odkar sva se spoznala v trajnem pismenem stiku. S kakim, edino ie njemu lastnim, preprostim, a toliko is-krenejšim pismom me je vselej osrečil, če je izdal kako obširnejše delo. Prosil me je. da mu pismeno izrečem svoje mnenje o tej ali oni razpravi. In rad sem storil to. Glavni njegov organ je bil pač »Napredak«. Tukaj je napisal — lahko re- univerzi, ustanovili pa se nišo. Lindner je leta 1874. v »Padag. Hochschule« zahteval tako vzgojo za elito.. »Jednota Komenskega« društvo za reformo šolstva je napravilo o tem podroben načrt, ki so ga sprejele tudi učiteljske organizacije in profesorji — le en del (pod vodstvom prof. Mrazika) je bil za vzgojo na univerzi, kar pa bi bilo na sedanji univerzi nemogoče. Splošni nazor je, da mora dati splošno vzgojo učitelju srednja šola. Strokovno izobrazbo naj da visoka pedagogična šola (dvoletna). V smislu teh nazorov bi bila potrebna reforma srednje šole: vprašanje je tudi. kako naj se uredi 21etna pedago-giška visoka šola, na univerzi, ali tudi izven nje. Učiteljev primanjkuje posebno na Slovaškem. Začasno morajo še ostati učiteljišča. Oglasili so se k besedi razni govorniki. O principu je vladalo soglasje, tuintam se je povdarjala še kaka posebnost. Povdarjalo se je, da je reforma po-. treTma čim preje in naj se ne čaka na reformo srednjih šol. Debata je bila resna in živahna o tem, ali naj bodo pedagogiške visoke šole enako vredne univerzam m naj na njih uče visokošolski profesorji, ali le nekaki višji kurzi s strokovnjaki, se Je razpredla razprava na razne strani. Kone-čno se je tudi v tem doseglo soglasje in minister je obljubil pospešiti delo. da se konečno izvrši to o čemer se je že toliko govorilo in pisalo. Istotako se začenja nova reforma o Franciji. Pierre Dufreune piše v reviji >Education« o nujnosti reforme zaradi važnih splošnih izprememb. Francoska zahteva je: srednja šola in primerni eno-ali dvoletni kurzi na univerzi. Vse to kaže. da se bliža reforma res k temu, da preide iz revij — v šole. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. f Seja ožlega sosveta UJU poverj. Ljubljana napovedana za velikonočne počitnice se preloži vslod nastalih ovir na Blnkošti. _ UJU po-veri. Ljubljana. + VI. seja ožjega sosveta UJU, poverj. Ljubljana dne 17. iebruarja 1921. — '1. Poveije-nik Jelene »tvori sejo in govori posntrtnico dne 10. febr. t 1. umrlemu Davorinu Trstenjaku, odličnemu hrvatskemu šolniku, učiteljskemu organizatorju in navdušenemu bori tel ju za narodno stanovsko edirastvo. Bil je med prvima, ki je deloval vztrajno in neustrašeno za našo današnje Udruženje. V znak sožalja pozove poverjenik navzoče odbornike, da vstanejo s sedežev in da se sožaljna izjava zabeleži v sejni zapisnik. Zajedi« naznanja, da ie poslalo UJtJ, poverj. Ljubljana k pogrebu v Zagreb odposlanca poverj. nam. Am-tana Gnusa in strokovnega tajnika Rudolfa Očitala. 2. Poverjenik naznanja, da se je ratzpasiai» okrožnica vsem okraj. učit. društvom na bivšem Štajerskem v zadevi ureditve nadzorstvenih okolišev in imenovanja okr. šol. nadzornikov. 3. Rešitve vlog vlš. šol. sveta: a) v zadevi okraj. učit. konference se sporoča, da se bodo vršile, črm bo poskrbljeno za krtt-ije potnin in dnevnic, Id so proračuni ene za vsak okraj okroglo 50.000 —60.000 K; b) v zadevi nameščanja nekvalificiranega učiteljstva sporoča viš. šol. svet, da ima tako imenovanje veljavo le za toliko časa, doider za takt mesta niso na razpolago pravilno kvalificirane učne osebe. Kakor hitro okrajni šol. svet talke dobi, mora pomožne učne osebe odpustiti. Uči» čem — na stotine raznih člankov in vsak je izklesan iz granita, trajne vrednosti. Upam. da najde sposobnega ocenjevalca teh člankov med brati onkraj Sotte. Mnogo lepih člankov je pokojnik obelodanil v priljubljeni mu »Prirodi«. Tu se je pokazal pravega ljubitelja večnolepe narave. Toda. ko je nastopilo usodno leto 1914.. sem moral prekiniti vsako dopisovanje ne le z premnogimi tovariši tam na jugu. temveč tudi s pobratimom Davorinom. Lakonično sem mu sporočil. »Nehaj, moja pisma so pod cenzuro!« In mož — tovariš je tunel. A ko sem dobil prelepo spričevalo, da sem »konfiniran«, so romala vsa ona lepa pisma, ki mi jih je pisal pobratim Davorine v dolgi dobi 15 & najinega znanja — v neizprosni ogenj. • • In takrat, ko sem jih žgal, sem odkritosrčno rečeno, jokal, kajti s tem sefli uničil tudi dober del svoje najlepše učiteljske dobe — svojo najidealnejšo dobo. Ko sem se o Veliki noči pretečenega leta vračal iz idiličnega Sarajevega domov, sem hotel obiskati v Zagrebu pobratima Davorina, da se še enkrat poslovil)1 — morda za večno — od njega. Toda. nisem :ia dobil doma. — In takrat mi & rekel notranji glas: »Davorina ne vid,s več!« Slutnja se je izpolnila.-- Naslednik, kje si? Stev. 12. UČITELJSKI TOV ARIŠ, dne 17. marca 1921. Stran I I M 3. -jprava dovoljuje porabo pomožnega učiteljstva ■ie v sk-aini sili, ker se ji zdi bolje, da se vrši j^iik po možnosti na vseh šolah, nego pa da bi j,ile nekatere šofle zaprte, ali pa da bi imele za-iadd nedostatka kvalif. učiteljstva skrčen in neroden pouk; c) glede počitniških visokošolskih tečajev na-znanja viš. šol. sVet, da bo tej. želji ustreženo i jdejstvovanjom posvetnega programa poverjeništva za uk m bogoč.; ' č) «lede uvedbe enotnih počitnic odigovorfa -viš. šol. svet, da se s to zadevo že bavi in bo mogoče dokončno govoriti o tem, ko dospejo odgovori podrejenih šol. oblasti. 4. Poverjenik poroča o vlogi na poverjeništvo ja uk in bogoč. v zadevi preureditve okr. Šol. svetov, ker sedanja sestava že davno ne odgovarja več dejanskim razmeram. V teh kooperacijah sede zastopniki oblastev, ki de faicto več ne obstojajo (zastopniki dež. odbora!), nasprotno pa ■učitelijstvo v mnogih okrajih nama pravilnega zastopstva. e 5. Na okrožnico, ki se je razposlala okr. uč t. društvom v zadevi kandidatov za zastopnike nii-teijstva v viš. šol. svet, so dospeli odgovori, ki se z njimi okrajna društva v pretežni večini izrekajo za predlagane kandidate. 6. Na vlogo v zadevi združitve vseli obstoječih knjižnic na ljubljanskih ljudskih dn mešč. šolah v skupno okrajno učit. knjižnico sporoča mestni šol. svet, da je prevzelo vso zadevo v realizacijo poverjeništvo za uk in bogoč. 7. Vloge učit. društva za kamniški okraj: a) v zadevi slov. šolstva na Koroškem, kjer se noče ugoditi najprhnitivnejšim zahtevam glede slov. šolskega pouka. Tov. Močnik pojasni stališče slov. šolstva na Koroškem, kjer je zahtevalo veliko občin slov, pouk, a ni prejelo iz Celovca niti odgovora. Sklene se, v tej zadevi napraviti vlogo v Beograd; b) v zadevi enotnih pravil, ki naj bi bila ra vsa okr. društva enaka in kot taka obvezna, stoji ožji sosvet na stališču, da ni hotel v tem ožini pritiskati na okrajna društva, ker eno društvo bi bilo s tem sadovoljno, drugo pa bi hotelo prikro-|iti prarvila po svojih krajevnih razmerah, kar je tudi popolnoma pravilno. Zato je dalo poverjeništvo društvom prosto roko, pač pa naj jim služijo od organizacije lždana pravila kot osnova in ogrodje, c) glede obveznosti uradniških zadrug je organizacija že storila potrebne korake in protestirala z vlogo v Beograd. — Sklene se, napraviti ponovno korake na pristojnih mestih, da ne postane že izdana uredba o obveznih zadrugah zakon. 8. l>opis učiteljskega društva za Maribor :n bliž. okolico, ki ž njim javlja izstop poročenih uča-Mljie :isz organizacije, se vzame na znanje z obžalovanjem, da vlada pri teh tako malo stanovske ■zavesti in discipline. 9. Prečrtajo se resolucije okr. učit. društva za Prekmurje v zadevi šolskega sosveta in znanih žalostnih šolskih razmer v Prekmurju. Sklene se intervenirati na pristojnem mestu, da se napravi ie vendar enkrat konec tem neznosnim in perečim razmeram. .10. Slov. bistriško učit. društvo se obrača v zadevi posebnega šolskega Uradnega lista. V tej zadevi se je že večkrat interveniralo, a dosedaj brezuspešno. Tov. Onus predlaga, naj bi bil dosedanji Uradni list za šolska vodstva neobvezen, kadar se pa nabere zadosti snovi, naj se izda posebna številka Uradnega lista samo v šolskih zadevah, ki naj se dopošlje vsem šolskim vodstvom. — Tov. Močnik predlaga šolski Uradni list pd vzorcu prejšnjega koroškega deželnega šolskega sveta, ki je imel prilogo z metodičnimi ratzpra vami. 11. Učit. društvo za mariborski šol. okraj naznanja novo izvoljeni društveni odbor. Društvo sporoča, da pristopi k čekovnemu prometu, kar se priporočati v interesu poslovanja tudi drugim °frajnim društvom. 12. Učit. društvo za celjski okraj protestira «roti odstavljanju slov. učiteljstva na Koroškem 1,1 zahteva represalije. Isto društvo je za neobveznost pristopa javnih nameščencev gospodarskim ^drugam. Pri ustanovitvi naj država prispeva voij velik kapital za obratovanje teh podjetij, 13. Učit. društvo za Maribor in bliž. okolico ^i, da se na učiteljiščih odpravi pouk v orgla-"¡iu kot nepotreben. Tozadevno se sklene napra-vWi vlogo na viš. šol. svet. 14. Okr. učit. društvo za Prekmurje proteza proti ukinjenju posebnih doklad, ki jih je bivalo prekmursko učiteljstvo. — Ugotovi se, da 40 bile te posebne doklade (dnevnice) ukinjene Vs&m javnim nameščencem. 15. Učiteljsko društvo za ljutomerski okra) j*°Šilja en izvod izpremenjenih društvenih pravil, se vzame na znanje. — Razne želje istega društva v zadevi učil se odstopijo zadrugi »Tvor- učil«. 16. UJU v Beogradu se obrača na poverjeništvo v Ljubljani v zadevi članarine. — Blagajnj- a se naroči, da pošlje centrali četrtletno članan-1,0 organiziranega članstva. 17. Zveza kulturnih društev v Ljubljani vabi i j14^) organizacijo k pristopu. — Sklene se, da U Poverjeništvo Ljubljana pristopi. 18. Tov. Jelene poroča o ustanovnem obč« "am «haru »Društva učiteljev meščanskih šol«, ki ie vršil 13. febr. 1921 v Celju. Društvo pristopi U, Poverjeništvu I^ubljana. 19. Določi se. da se vriši o velikonočnih počitnicah seja širšega sosveta UJU poverj- Ljubljana. (Vsled nastalih razmer se je preložila seja na Binkoštl). 20. Posebna naročnina listov za neorganizirane se zviša s 1. aprilom in sicer za Tovariša na 80 K, za Popotnika na 50 K letno. Društvene vesti. + Radovljiško učiteljsko zborovanje se vrši dne 9. aprila t. 1. (sobota) v Lescah. Kosilo je pravočasno naznaniti. Ako bodo društvena pravila do takrat ie vrnjena, bo to občni zbor, ako ne, bo navadno zborovanje. + Društvo slovenskih učiteljic vabi svoje članice na važen sestanek v sredo 23. marca ob 10. uri dopldne v nisalnioo v Mladiki Dnevni red: 1. Izvenšolsko delovanje učiteljic. 2. Gospodinjski tečaj. — Odbor. Iz Jugoslavije. — Volitve v vif-ji šolski svet. Vse učiteljstvo, ki ni zaposleno v šolski službi ali ki ni na bolezenskih dopustih (n. pr. okrajni šolski nadzorniki, njihovim ali drugim uradom prideljeni učitelji, učne osebe na študijskih dopustih), naj si takoj preskrbe glasovnice za volitve v višji šolski svet. Lahko pišejo ponje ali se pa osebno zglase zanje pri višjem šolskem svetu v Ljubljani (volilna skupina B). — Zadnji poizkus. Nečeden manever stanovskih tovarišev pri Slomškovi zvezi nas je prisilil, da smo priredili v soboto posebno izdajo »Učit. Tovariša«. Opozorili smo v njej vse naše članstvo na letake, ki jih »nekdo« razpošilja po deželi okrog, da bi s pomočjo naših glasov zlezel v višji šolski svet, ker mu jih v lastnih vrstah primanjkuje. Da je tisti »nekdo«, ki nastopa v imenu »več tovarišev in tovarišic, ki sta jim stan in šola nad vse«, Slomškova zveza, smo sumili že v soboto. Danes pa imamo neizpodbitne dokaze v rokah za opravičenost te sumnje ter smo v položaju, da lahko s prstom pokažemo na tistega, »ki sta mu stan in šola nad vse« in hoče svojo raz-dorno politiko zanesti v naše vrste. Letake. ki so jih različni naslovniki prejemali iz Ljubljane, so mnogi vrnili, nakar so letaki pri romali zopet na ljubljansko pošto. Na podlagi teh letakov, ki nam jih je ljubljanska pošta dostavila kar cel kup, smo odkrili provzročitelja te nečedne gonje. Ne najdemo izraza, da bi mogli tako postopanje zadostno in pravilno kvalificirati. Ce se je izvršil ta nečedni volilni manever brez vednosti članstva Slomškove zveze in pozna ta zveza še kaj dostojnosti. tedaj mora biti prvo. kar ukrene, da izbacne vse te razdorne elemente ne-le s predsedniškega mesta, ampak iz svoje srede sploh. Izginil je Fabinc. onemogočen mora biti tudi Štrukelj in vsi tisti, ki hočejo razdvajati učiteljske vrste. Ljudje, ki se obračajo v Beograd s prošnjami za pristop k UJU, pa istočasno zahrbtno ru-jejo preti ravnoistemu UJU, taki ljudje ne smejo imeti nikdar mesta v naših vrstah! — Znak politične nemorale. Drugi del proslulega letaka, ki ga je Slomškova zveza razpošiljala te dni jx> Sloveniji, končuje: »Žalostno, da se ne morejo naši vodilni tovariši zediniti. Volitve v višji šolski svet so jim nudile priliko, da bi si to-variško podali roke. Pomagajmo jim tedaj mi —• z dežele. Od A do I volimo; Je-lenca, Kunaverja, Hunieka in Sarkov_ od črke 1 do R: Štruklja, Miklavčičevo, Hrena in Matka, od črke S do Z: Gnusa, Lov-reca, Godčevo in Jurjevčičevo.« In k sklepu: »Bodimo vendar že enkrat pametni ter volimo po vesti in razumu in nt po strankarski zaslepljenosti različnih terorističnih agitatorjev.« Tako tedaj Štrukelj! Našemu članstvu ni treba kazati na hi-navščino, ki se zrcali iz vsake vrste. Opozoriti hočemo samo na prefriganost, s katero bi se rad utihotapil Štrukelj v višji šolski svet. Izbral si je namenoma črke cd J do R, ki tvorijo večino slovenskega učiteljstva. Da mu pa tudi ta njegova spletkarija ne bo pomagala, mu bodo pokazali bližnji dnevi. Naj se le pripravi nanje! Štrukelj mora enkrat za vselej izginiti z vsakega mesta, kjer bi zamogel imeti še kaj vpliva na slovensko učiteljevo ! — Čigav je letak? Značilno in pomembno je, da je pisava naslovov na letakih, ki jih omenjamo v posebni izdaji * Učit. Tovariša« z dne 12. t. m„ sumljivo podobna rokopisu samega predsednika Slomškove Zveze — Ivana Štruklja! Mislimo, da ni treba komentarja. Dovolj je, da deluje sam predsednik proti oficialni kandidatni listi lastne organizacije! O tem poštenem dejanju bo gotovo dovolj krepkega razgovora v prizadeti organizaciji sami. Tudi »Slovenec« bo imel priliko drugače govoriti, nego govori v 61. štev. z dne 16. marca t. 1.! — Dvojna reklama. Da bi ujeli Sloin-skarji kolikor mogoče veliko glasov na svoje limanice, uprizarjajo veliko reklamo za svoje kandidate potom »Slovenca«, na drugi strani pa poživljajo potom letakov vse volilce od črke J do R, da glasujejo za Štruklja — za vojskovodjo brez armade! — Izpitni red za učiteljske kandidati» nje kuharskih in gospodinjskih šol. Na- redba poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se začasno določa izpitni red za učiteljske kandidatinje kuharskih in gospodinjskih šol za meščanske sloje v Sloveniji, je izšla v »Uradnem listu« št. 25 z dne 9. t. m. Po tej naredbi se pridobi usposobljenost za poučevanje na imenovanih šolah pred posebno izpraševalno komisijo na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Člani te komisije so: predsednik; ravnatelj mestnega dekliškega liceja; učiteljice in učitelji, ki na kuharski in gospodarski šoli tega zavoda poučujejo predmete, iz katerih se opravlja izpit; dve zastopnici praktičnega gospodinjstva. Predsednika in zastopnici iz prakse imenuje poverjeništvo za uk in bogočastje. V slučaju predsednikove zadržanosti načeluje komisiji ravnatelj dekliškega liceja. Administrativne in pisarniške posle komisije vodi ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja. — Organizacija šolstva v Prekmurju. V seji deželne vlade 5. t. m. se je sklenila naredba za organizacijo šolstva v Prekmurju. Prevzete so v glavnem določbe deželnega šolskega zakona štajerskega in kranjskega, ki se izpremene v toliko, v kolikor je z ozirom na prekmursKe lokalne potrebe neobhodno potrebno. — Šole za ženska ročna dela. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo uredbo o šolah za ženska ročna dela v naši kraljevini, katere subvencionira država. Takih šol je v naši državi 96. — Kolo Slovenskih Sester javlja svojim članicam, da se vrši ustanovni občni zbor nepreklicno 20. marca t. 1. ob pol 2. uri popoldne v »Narodnem domu«. Članicam izven Ljubljane, ki so se priglasile pri tajništvu Kola Slovenskih Sester za izkaznice za znižano vožnjo, se naznanja to: One, ki se peljejo po južni železnici, dobe na društveno izkaznico na domačem kolodvoru polovični vozni listek. One pa, ki se peljejo po državni železnici, naj kupijo na domačem kolodvoru cel vozni listek, V Ljubljani pa dobe pri ustanovni skupščini potrdilo na izkaznico, da so se udeležile tega shoda. S tem potrdilom imajo udeleženke prosto vožnjo iz I jubljane v domači kraj. To potrdilo velja tudi za učiteljice, ki se vrnejo po velikonočnih počitnicah na službena mesta. Prijave članic in udeleženk shoda naj bodo jasne in točne, poleg imena naj se navede tudi stan. -- Uradne ure Kola Slovenskih Sester so vsak pondeljek, torek in petek od 4. do 5. ure popoldne na magistratu v II. nadstropju. — Kolo Slovenskih Sester opozarja, da se vrši tečaj za srbohrvaščino vsak pondeljek in petek ob r uri zvečer na I. mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v II. nadstropju. Pouk je teoretičen ir. praktičen in za članice brezplačen. — Dan vojvode Mišiča. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se na dan 21. marca t. 1. priredi v vseh ljudskih, strokovnih in srednjih šolali spominski dan, posvečen umrlemu vojvodi Zivojinu Mi-šiču s predavanji o življenju in delu pokojnika in o njegovih zaslugah za naše osvobojenje in ujedinjenje. — Za letošnjo Veliko noč bo razstavil tov. Božo Račič iz Adlešič v Ljubljani 1600 belokranjskih pisanic. Kakor je videti. se je posrečilo oživiti to krasno domačo obrt. ki bo donašala v prvi vrsti revnim ženam precej zaslužka. S tem je storjen že majhen korak k izboljšanju nad vse žalostnega gospodarskega stanja v Beli Krajini. Tovariši in tovarišice iz Bele Krajine si lahko ogledajo to veliko zbirko pisanic pri tov. Božo Radiču v Adlešičih. — Slovenska Šolska Matica. Vabilo k odborovi seji S. Š. M., ki bo na velik~ sredo, 23. marca 1921. ob 3. uri popoldne v voditeljevi pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici s tem le vzporedom: 1. Poročilo o delu 1. 1920. 2. Odobritev zapisnikov. 3. Določitev pisateljskih nagrad. 4. Program za 1. 1921. 5. Predlogi. — Ljubljana. 10. marca 1921. — Dr. Ljudevit Pivko, predsednik. — Usposobljenostne preizkušnje za ljudske in meščanske šole v pomladanskem roku 1921 se prično na državnem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 22. aprila ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 15. aprila v rokah izpraševalne komisije. — Umrl je v Kuničih ob Kolpi na Hrvatskem tov. Šandor Veres. Zelja za knjigami ga je vodila v Marindol in ravno ta pot ie bila usodepolna zanj. Domov pri-šedši je legel v posteljo in v teku enega meseca je bilo vse končano. Bil je iskren tovariš, katerega bodemo obmejni učitelji jako pogrešali. N. v m. p.! — Umrla je dne 10. t. m. v Petrovi-vasi pri Črnomlju gospa Marija Tavčarjeva. mati naše tovarišice Mare Tavčarjeve. Blagi pokojnici večni mir, preostalim pa naše iskreno sožalje, — Osebna dohodnina in invalidski davek. Ker nam prihajajo venomer povpraševanja, čemu ta in oni odtegljaj na mesečnem plačilu, prinašamo na drugem mestu tozadevno lestvico, na podlagi katere bo mogoče preračunati vsakomur nanj pripadajoči znesek. Lestvica je veljavna za leto 1920. in 1921. Društvo »Samopomoč« štajerskega učiteljstva (Selbsthilfe der Lehrer-schaft Steiermarks) je sklenilo zvišati svojo podporno vsoto od 1600 K na 8000 kron, ker vsota 1600 K ni več odgovarjala današnjim denarnim odnosno draginj-skim razmeram. Vsled tega sklepa se je moralo vse prispevke popetoriti tako, da je odslej plačevati za vsak smrtni slučaj po 10 K. Eno jugoslovansko krono je računati pri vseh vplačilih za 4 avstrijske. — Žalec. Potom Jugosl. Matice je poslala tukajšnja mladina osnovne šole svojim tovarišem in tovarišicam v zasedenem ozemlju »pisanko« (pirhe) v podobi 199 kron. — Pirhi. Mladina štirirazredne osnovne šole z eno vzporednico v Kranjski gori je nabrala za svoje neodrešene bratce in sestrice lepo vsoto 500 K, ki se je odjxt-s!ala glavni podr. J. M. — Članarina In darila za učiteljski konrlkt. Štnarsko-rogaško učiteljsko društvo 300 K namesto venca na grob umrHh tovarišev: g. nadučl-telja Josipa Dobmka s Ponikve ob juž. žel. in g. učitelja Ivana Debelaka iz šmarij pri Jelšah. — Mara Bambergova iz Kranjske gore 20 K. — Ja-kopec Dragotin 10 K, Jakope Fran 10 K, Jakopec Pavla 10 kron, Kristl 10 kron, Ličen 10 kron, Pln-tarič 10 kron, Velnar Amalija 10 K, Velnar Jože 10 K, Caharija 10 K, Kopič 10 K, vsi od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Skapaj 420 K. Književnost in umetnost. »Ljubljanskega Zvona« 2. številka je izšla s sledečo vsebino: Pavel Golfa: Iz knjige »Pesmi o zlatolaskah«. — Ivo Sorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. — Janko Glaser: S pohorja. — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. — Alojzij Gradnik: O saj ne moreni reči ti besede. — Ivan Zoreč: Njena pot. — Dr. Ivan Lah: Profesor Er-nest Denis. — Janko Samec: Na Krasu. — Dr. K. D.: Sodobne misli o upodabljajoči umetnosti. — Alojzij Gradnik: Na Kalimegdanu. — L. Kuhar: Borba. --- Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. Čitanka za meščanske šole. IL del. Sestavil Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. Pravkar je izšlo v kr. zalogi šolskih knjig in učil tretje predelano izdanje te prepotrebne knjige. Cena broširani knjigi je 30.50 K, vezani 33 K. Čitanko je natisnila tiskarna »Sava« v Kranju. Damlr Felgel, Tik za fronto. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Broš. 36 K, po pošti 2 K več. Vojni dogodki v Gorici od laške vojne napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir teh 21 črtic. Nervozno vrvenje ob odhodu zadnjega vlaka, ko so odhajajoči izročali pisatelju svoja stanovanja v varstvo obiski sovražnih letal s skrivnostnimi lističi, prvi strel ob varnem zavetju trdno obokane kleti, zanimivi slučaji vojne psihoze in profilakse proti nalezljivim boleznim, originalni občni zbor pevskega društva in nešteto drugih zakulisnih dogodkov — vse to je predmet prijetnega kramljanja. Blagor mu, komur je ostalo med žvtžgajočimi šrapneli in tulečimi granatami toliko neprisiljenega humorja! Seveda si ga je znal pisatelj priboriti po svojih tesnih zvezah z raznimi gostilničarkami in prijatelji tudi še tedaj, ko se je že gosposka s svojimi kategoričnimi nasveti vmešavala v uporabo pijače in živil. — »Uradni dan«, »Juridično tempira® šrapnel«, »Robinzonom odkritja«, »Pasji dan« in še več drugih spravijo v dobro voljo tudi najbolj čmarnega filistra. Primorskim rojakom bo vzbujata knjiga otožno-vesde spomine, vsak prijatelj zdravega humorja pa ostane pisatelju hvaležen za prijetne urice, ki mu jih bo knjiga naklonila v obilni meri. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Anton Novačan, Veleja. Drama v treh dejanjih. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti 1.80 K več. — Lepa, mlada rejenka ljubi ktepkega kmečkega fanta Lento, ki je odšel k vojakom, ter se ni zmenil več zanjo. Pozabljeno je Velej »s prevaro domamil v svojo prekleto kočo', da je posto-la njegova žena. Ko se Lenta vrne, ji vzplamtl zanj prejšnja strast, da se nesrečno poročena obrača za njim »kakor rumena solnčnica za zlatim soln-cem«. NeljuMjenega moža pregovori, da gre v svet. kjer mu je fabrika izpila kri in obrala ko- sti; tašča je ustvarila Velejo hudobno kakor ka-čo. Veftej se vrne kot boLa.ii pijanec; (kljub .njenim svarilom in prošnjam se Lenta poroči z drugo: tako ii je pot odločena v sramoto in pogubo. Ves moški svet, mladeniče in starce, zajame v svoje trtreže, da so ji vsi sladiki in ji pjiinaišajo darov; «iena koča postane jama pregrehe. In ko v grozi in radosti končno zmagoslavno vzklikne: »Vdova!« Vemo, da bo mlaidi Bogatinov mlinar Peter slopo orodje v njenih roka