POGAJANJA MED SOVJETI IN MANDZURSKO VLADO
Kitajski vstaši so se morali z velikimi izgubami umakniti
POGAJANJA SE BODO VRŠILA V IMENU NACIJONALISTIČNE VLADE. IN MANŽDERSKI DELEGACIJI BO NACELOVAL WELLINGTON KOO. NACIJONALI5TI SO BAJE ZAVZELI TRI VASI V PROVINCI HONAN. —•NOBENA STRANKA NOČE VPRIZORITI ODLOČNE OFENZIVE.
TOKIC. Japonsko. 4. novembra. — Iz Harbina poročajo, da je sklenila kitajska nacijonalistična vlada dovoliti mandžurski vladi, nai uvede neodvisna pogajanja s sovjetsko Unijo, da se odpravi krizo, ki je nastala vsled zaplenjenja kitajske vzhodne železnice.
Pogajanja se bodo vršila v imenu nacionalistične vlade ter bo mandžurski delegaciji najbrž načeloval Wellington Koo.
Ta sklep je bil storjen vsled vedr.o težavnejšega položaja, ki j? nastal vsled državljanske vojne, kateri mora nankinška vlada zaenkrat posvetiti vso pozornost.
Že pred več tedni so se pojavile govorice, da se namerava man-džurska vlada pogajati se s sovjeti, toda te govorice niso bile potrjene.
ŠANGHAJ, Kitajska, 4. novembra. — Vstaška armada, kateri poveljuje maršal Yu-hsiang se baje danes umika iz Honan province pred napad1 nacionalističnih čet, katere vodi osebno predsednik Čang Kaj Šek.
Nacionalistični vojaki so zavzeli tri vasi po celi seriji prodiranja proti vstašem, ki so se nato umaknili v pozicijo, o kateri se domneva tla nudi vstašem zadostno kritje pred težkim koncentriranim napadom. ki ga je pripravlja predsednik Kaj Šek.
Vse, znamenja pa kažejo, da noče niti vstaška niti nacijonalistična armada vprizoriti odločne ofenzive.
Dvev strašni
žaloigri.
Dva očeta sta v jezi za-
Novi kabinet bo oviral konferenco.
3 kaznjenci pobegnili iz jetnišnice.
Pr* pir v
kraljevski družini.
bcKlIasvoja sinova Noyi francoski ministr- Enega so stražniki ob- Romunsko poslaništvo i iVllaaic, Ki je sKusai re- -k: ore<lSG£lnik ie odlo- strelili in uieli. aočim n_ •___ • • i i
Canada jako vznemirja amer. suhače
Mokraški zmagi v Ontario in Novi Skoči j sta poglobili problem izve-denja prohibicije.
WASHINGTON, D. C., 4.-nov. — Tukajšnji suhaški uradniki so bili včeraj v velikem strahu, da bosta mokraški zmagi v Ontariu in Novi fikociji še bolj poglobili problem, ki obstaja med Združenimi državami in Kanado glede prevoza in vti-hotapljanja opojnih pijač.
Uradniki so namreč upali, da Kanada ne bo dovolila ladjam prevažati žganje v ameriška pristanišča.
Kanadski ministrski predsednik King je obljubil, da bo podpiral vsako zakonodajo v kanadskem ^parlamentu. da se onemogoči izvoz žganja v Združene države.
Ker so pa volitve pokazale, kako močno je mokraško razpoloženje v teh dveh provincah, se boje ameriški prohibicijski uradniki, da se ne bo King drznil nastopiti s kakim suhaškim načrtom.
Najbrž bo opustil vse tozadevne namene, ker ne bo imel za seboj volilccv, ki bi ga podpirali.
ANGLEŠKI KRALJ SE JE VRNIL V LONDON.
ŽEEZNIŠKA NESREČA
V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. nov. Dve osebi sta bili ubiti včeraj, ko jc trčil Orientni ekspresni vlak v tovorni vlak v bližini Rajhenberga ter je zdrčal stroj ekspresnega vlaka po bregu v reko Reškovico.
siti svojo mater, je postal žrtev podijvanca.
46-letni Dominick Alloca, stanujoč na De Kalb Ave. v Brooklynu, je v nedeljo do smrti zabodel svojega dvajset letnega sina Filipa.
Mladenič je priskočil na pomoč svoji materi, katero je njegov oče ^ pretepal, ker je vzela sedem centov; od svojega zaslužka.
Žena Maddelana dela v neki brooklynski tovarni za sladkor. Prejšnji teden je zaslužila $14.57. dočim je našel njen mož v koverti le $14.50.
Pričel jo je pretepati, nakar ji je priskočil sin na pomoč. Oče je potegnil nož in sina zaklal.
Alloca je bil seveda takoj aretiran ter so ga obtožili umora.
Podoben slučaj se je dogodil v nedeljo v nekem stancfvanju na Spring St. v New Yorku.
42-letni Aleksander Parcelli in njegov 16-letni sin Tony sta prenašala pohištvo iz starega stanovanju v novo.
Sin je rekel očetu, naj kupi nekaj novega pohištva. To je očeta tako ujezilo, da je oče zgrabil škarje ter ž njimi trikrat zabodel svoje -ga sina.
Tony se nahaja težko ranjen v St. Vincent bolnici- Divjaški oče je pobegnil, toda . policija mu je na sledu.
REKORD ZA ŽENSKI PARAŠUT-NI SKOK.
....	______________ ,__________V
ski predsednik je odlo-	strelili in ujeli, dočim;	p^i^ je izdalo ofici-
čen nacijonalist ter	bosta druga dva kmalu	jelno ugotovilo, da je
smatra Amerikance za	na varnem, ker imata:	kral.vca-vdova prosto-
pohlepneže, ki nimajo1	na sebi kaznjeniško ob-
nikakih idealov.	leko.
voljno odšla iz Bukarešte.
POTRES V ITALIJI
LONDON. Anglija, 4. novembra. Kralj Juri in kraljica Marija sta se danes vrnila v Bukingham palačo iz gradu Sandrigham, kjer preživela dva meseca.
Ko sta dospela v London, ju je prebivalstva navdušeno pozdravilo
PLORENCA. Italija, 4. novembra. Po vsej tukajšnji okolici so čutili včeraj močne potresne • sunke, kar j s povzročilo med prebivalstvom veliko razburjenje.
Potres ni povzročil nikake škode.
SOVJETI HOČEJO AMERIŠKE DELAVCE.
MOSKVA. Rusija, 4. novembra. Sovjetska vlada je danes sklenila najeti 300 izurjenih ameriških delavcev, vključno tehnike in inži-nirje, za delo na starigrajski traktor napravi. S pomočjo Amerikance v upa vlada povečati število traktorjev v naslednjem letu od deset na petindvajset tisoč. Sovjeti nameravajo v vkratkem poslati v Ameriko posebno komisijo, da kupi sa več milijonov dolarjev vrednosti strojev za napravo, ki bo izdelovala traktorje.
VAŽNA ITALIJANSKA ODLOČITEV.
LIPSKO, Nemčija, 4. novembra. Frau Schroeder Vorešco je včeraj trdila, da je dosegla nov rekord glede skoka s porašutom iz višine 8200 čevljev. S seboj je nosila zapečaten višinski indikator.
RUSKI PILOTI POČIVAJO V NEW YORKU.
WASHINGTON. D. C., 4. nov. —
(
Nastop odločnega in uspeSnega nacionalista Andre Tardieua. ki je postal francoski ministrski predsednik, ne bo porazno vplival na bližajočo se mornariško konferen-i co v Londonu, a ji tudi ne bo dosti" i pomagal.
| Tardieu je političen učenec G.
I Clcmenpeau-a ter protežiranec Ravmonda Poincareja in je skra-jen nacijonalist. Njegov duh je o-sredotočen samo v eno smer. namreč v nacijonalisticno. j Tekom svetovne vojne je Lil francoski visoki komisar v Združenih državah ter si je obdržal nekak rešpekt do te dežele katero v gotovem zmislu celo občuduje.
Ne zna pa vpoštevati skrajno praktičnega duha Amerikancev, ki
j ni nikakor po njegovem srcu.
-
i On sicer občuduje uspešnost m 1 silo Združenih držav, vendar pa spada v vrsto onih ljudi v Evropi, ki smatrajo Strica Sama za umazanega grabeža. ki nima nikake kulture in nikakih velikih člove-čanskih idealov.
V svoji biijigi "Pred težkočami" je izjavil glede velike kampanje, ki se je vršila v Ameriki od avgusta leta 1S14 naprej pa do izbruha vojne leta 1917:
— Vojna, ki jo je napovedal predsednik Wilson je bila ameriška po
COLUMBUS, Ohio, 4. novembra. Danes zjutraj so trije jetniki pobegnili iz tukajšnje državne jetniš-nicc. Priborili so si pot skozi streho iz konkreta v novem bloku celic. iz katerega baje ni mogoče pobegniti.
23-letnega Arthur j a Brookerja so stražniki obstrelili ter ga ujeli. Njegove poškodbe niso smrtno nevarne.
Vsi trije jetniki so se spustili po zidu, pobili na tla paznika Mcnt-gomerryja ter mu odvzeli dve puški.
Paznikovi tovariši so streljali nanje, toda ranili so le Brookerja. o-stala dva sta pa ušla.
Oblasti so domnevale, da iz jet-j niškega bloka, ki je bil šele pred kratkim dovršen, sploh ni mogoče pobegniti.
Jetniki so najbrž imeli na razpolago ostro orodje, s katerim so si izrezali pot v svobodo.
Morilec matere oproščen.
Pcrota ni spoznala krivim mladeniča, ki je u-smrtil svojo mater, katera je bolehala na raku ter trpela strašne bolečine.
PARIZ. Francija. 4. novembra. — Tukajšnje romunsko poslaništvo je danes oficijelno zanikalo poročila, da se je pojavil v romunski kraljevski družini spor, ki je dosegel svoj višek, ko so kraljico Marijo zapodili na cesto.
Poslaništvo pravi, da se kraljica Marija in njena sinaha, princesi-nja Helena, mati romunskega kralja Mihaela, nista sprli in da se Marija tudi ni skregala s člani vlade po zadnjem pogovoru, v katerem je napadla romunskega mini-skega predsednika Julija Maniu, ker ji ni hotel dovoliti mesta v re-gentskem svetu, ki je postalo praz- i no po smrti regenta Georga Buz- i dugana.
V poročilu se končno glasi:
- Nič ni bolj neresničnega kot so te govorice. Kraljica živi v naj-J boljših odnošajih z vlado in? prav ■
Ker imata pobegla na sebi jetni ške uniforme, ne bosta mogla daposcbno. 5 Pri*«»InJo Heleno, ki
leč bežati, ampak bosta kmalu padla pravici v roke.
HOOVER SE JE VRNIL V DEŽJU.
ji je prišla osebno čestitat za njen rojstni dan.
Posadka ruskega aeroplana ' Dežela Sovjetov" je preživela večino deževne nedelje v svojih sobah v hotelu Astor ter pregledavaia pozdravne brzojavke in sprejemala veliko število posestnikov. Glavni pilot Simon Šestakov je odšel na Curtiss polje v Valley Stream ter s? natančno ogledal aeroplan, ki je kljub tež ju privabil veliko število radovednežev.
WASHINGTON, D. C., 4. nov. -Predsednik Hoover in njegova družba starih prijateljev z S ceste, ki i so predvčerajšnjim zapustili Wash- j pojmovanju in po duhu. WUson i2| ington v poletni vročini, so se vr-proglasil ozko nacijonalno vojno. nili včeraj zvečer iz Rapidan tabo-ki je naravnost tekmovala s sebič- rišča sredi velikega naliva. Vožnja nostjo Salandre in zasluži prav v se je zaVršila preko Fredericks-toliki meri rešpekt in hvaležnost ^ burgha. da se izognejo slabim ce-Francije kot pomoč Italije.	| stam. Potovanje iz taborišča sem-
— Vojna je bila izključno le za ; kaj je trajalo nekako šest ur. ameriški dobiček, ne pa za visoke ideale, o katerih je kvasil predsednik Wilson.
Kljub tem kritikam pa priznava Tardieu, da ljubi Amerikance, čeprav ni vse. posebno laskavo, kar jim pove. To je baje tudi edina pot, kako se je treba medsebojno razumeti, kajti Amerika ima le malo resničnih prijateljev v Evropi. Skoro vsa Evropa se boji financ-
SANDINO SE BO
BAJE BORIL NAPREJ
DRAGUIGNAN, Francija, 4. nov. Med silnim odobravanjem občinstva je bil danes oproščen Richard Corbet t, ki je usmrtil svojo mater ter s tem napravil konec njenemu trpljenju.
Porotniki so izjavili, da ni kriv. Corbett se je sam zagovarjal ter priznal, da je meseca maja ustrelil v bolnišnici svojo mater in nato skušal izvršiti samomor. Rana, ki si jo je prizadel, pa ni bila smrt-nonevarna. V bolnišnici so ga o-zdraveli. nakar ga je držav, prav-dništvo obtožilo umora.
V svojem zagovoru je rekel: Gospodje, moja mati je bolehala na raku in trpela silne bolečine. Vsi zdravniki so izjavili, tla je njena bolezen neozdravljiva. Vem, du sem prtlu*šil postavo ter sem pripravljen prevzeti vsako kazen, ki mi jo naložite. Tega dejanja bi mi pa ne bilo treba izvršiti, če bi sprejela država postavo, da imajo zdravniki pravico napraviti konec trpljenju neozdravljivo bolnih.
STRONG ODPOTOVAL
SAPE HAITIEN, Haitroi. 3. nov. So nik Richard Strong, legalni svetovalec visokega komisarja tekom j sedmih let, je zapustil službo radi TEGUCIGALPA, Honduras, 3. fcvojega zdravja, novembra. — Pismo, katero je na- I On in njegova žena sta se včeraj pisal nekemu tukajšnjemu uradni- odpeljala odtukaj z mornariškim ku član štaba generala Sandina v ' transportom Kittery. Meridi, ugotavlja, da čaka Sandino |	•
le še na izvršenje svojih načrtov. AGA KAN BO ZAPUSTIL PARIZ, nakar se bo vrnil v Nicaraguo ter I PARI. Francija, 4. novembra. — nadaljeval svoj boj proti vladi, ka- ' Aga Kan, mohamedanski voditelj tero vzdržujejo sedaj le ameriški' v Indiji ter dobroznan lastnik dir
ki bi zaslužila splošno svetovno priznanje.
Dejstvo, da je poveril prejšnjemu ministrskemu predsedniku A. Briandu mesto zunanjega ministra, bo zelo olajšalo njegov položaj.
Briand je znan po celi Evropi kot zagovornik miru, Tardieu pa je bil
bajoneti.
Naročite se na "Glas Naroda" —
največji slovenski dnevnik v Zdru-
, r ;
ženih državah.
kalnih konj. bo odšel v torek v Ri-vijero. da se izogne tukajšnjemu mrzlemu vremenu in nadležnosi. ljudi, ki hočejo izvedeti vse pc drobnosti glede njegove poroke ; Marcelo Carron. hčerko nekega hotelirja.
vedno pristaš G. Clemenceau-a in
I s
ne sile Združenih držav in v ame- ] drugih, ki so trdili, da je Ren res- j g riškem slučaju ni niti ene poteze. I nična meja Francije in Nemčije. I §f
golimi,liiiiTiniiinia«
NAJVIŠJE POSLOPJE NA SVETU
IZBRUH
GUATEMALSKEGA VULKANA.
WASHINGTON, D. C., 4. nov. — V Ameriki rojeni sinovi italijanskih starišev, ameriški državljani laškega izvora, in celo državljani Italije, Uveči v Združenih državah, se belo lahko vrnili domov brez strahu, da jih vtaknejo tam v vojaške suknje ali da prevzamejo kake vojaške dolžnosti v mirovnih časih, je izjavilo včeraj laško poslaništvo.
MEHIKA OLAJŠALA PREDPISE ZA VSTOP.
GUATEMALA CITY, Guatemala, 4. novembra. — Večje število oseb je bilo ubitih danes, ko je začel bruhati ognjenik Santa Maria. Mesto QuezaJtenanga je bilo mečno prestrašeno ln vlada je poslala pomoč v prizadeto ozemlje. Zadnja j hVčIIa pa pravijo, da je' izbruh peska in lave ie precej
MEXICO CITY, Mehika. 4. nov. Amerikanci, ki hočejo obiskati Mehiko za manj kot osem in štirideset ur, bodo morali v bodoče navesti le svoja imena in naslove mehiškim obmejnim oblastim, kot je objavil poslujoči tajnik za notranje zadeve se nor Canales v povelju na pristojne obmejne oblasti.
Dos daj je bil Wcolworth Building najvišje poslopje na svetu, zdaj mu je pa vzel prvenstvo Chrysler
Building ▼ New Torku, ki ima 68 nadstropij.
H DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr iujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečen :eniku:
v Jugoslavijo	v Italijo
Dim. 600 ........ S I SO Lir 1M ........... I 8.71
M 1,000 ........ $ 18.40 " too ........... fll.30
1,800 ........ $ 48.75 " 800 ........... |1«.80
8,000 ........$ «0.80 800 ........... $37.40
" 10,000 ........ $180.00 M 1000 ........... |54.11
Stranke, ki nam naročajo ieplačila v ameriških dolarjih, op&-e ar j am o, da smo vsled sporazuma m našim evetam 9 »tarem kraju v stanu enižati pristojbino ta taka ieplačilo od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za isplačilo večjih cneakov kot gora J navaden«, bodisi v dinar J ft lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljše pogoje. Pri valiHh naka-dih priporočamo, da ae poprej s nam sporanunete glede
nakamlt.
IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVftilNA V OVSU DO TMR VKDNlS
WUJNA NAKAZILA IZVRŠUJKMO PO CABLE LMTTMB JLA
PBlkTOJLlNO 750.
5AKSER STATE BANK
tt OOBTLANDT STREET, Telephone j
N3W XOSK, M. X 0990
• t 'i B ■	J
©j	*	/	K§r E£ .. ■• ^.. a;
ž j i slovenski dnevnik"^! ^^^ ^^T A ^^ T^^^T^ J^L ^T^fc A	The largest SlowIan'lZfly'b^
v Združenih Hri.vah ■ ■ /f ^^ I \l /1 ■ ■ ■ ■ /1	the United State,.
::: -VXJLJjLXk-? XI -lIlAVV^J^lTL	i
I Za New York celo leto - $7.00 i ^^ , •	g and legal Hobd«^.
b Z. ino.en,.,«, celo leto »7.00 J List slovenskih delaVCW Y Ameriki.	L 75,000 Reader*. j
SjjSlOgEBMEltsaMCTHiT-ICIZ .", ' iSB ,. .dHUD^a=r	. ....... ...<____..	____mm__.-.__— r —^MjggSBSB.....^ 'E a »L. . _ ^'■ WIISBBgB=BDfiar
TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Hatter. September 21t 1903, at the Port Office at New York. N. Y.t nnder Act of Congress of March 3, 1879	TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 260. — ŠTEV. 260. NEW YORK, TUESDAY. NOVEMBER 5, 1929. — TOREK, 5. NOVUM BRA 1929.	VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVLL
"GLAS RIIODi1
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 5, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A.
"Glas Naroda"
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, President	Louis Benedik, Treasurer
Place cf business of the corporation and addresses of above officers: ■M* W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y ?
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list sa Ameriko Za New York sa celo leto----00
in Kanado _________________________$6.00 Za pol leta ..............................—.$3-50
/.a pol leta _______________________$3.00 Za Inozemstvo za celo leto------.$7.00
Za četrt leta __________________________$150 Za pol leto _________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika_
"GLAS NARODA", 216 W. lftth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
— Salament. ta bo pa dober.
Take so šege in navade v starem kraju, tukaj je pa seve vse drugače. ker je narod pred desetimi leti izrecno naroJil svojim zastopnikom v Washingtonu. naj označijo tako pretvarjanje grozdja za zločin oziroma prestopek.
Narodni zastopniki so kar v kalop drli v Washington in glasovali po volji naroda.
In tako nas je zadela britka usoda, da smo že deset let brez pijače. Postavi se je treba pokoriti.
Jih je bilo sicer nekaj, ki se ji niso pokorili, pa so jih kmalu polovi-li in jih spravili, kamor spadajo.
Navzlic temu se je pa sempatam pojavil kak zločinec, ki se je odredbi zoperstavil in napravil nekaj, kar so delaii prapradedi današnjih sto-procentnih Amerikancev že pred tisoč leti.
Če so bili pametni seveda.
Če niso bili dovolj pametni, so pač uživali kozje in kobilje mleko.
Tradicija je ostala.
Suhači dajejo še danes prednost kozjemu in kobiljemu mleku.
Žal. da so preveč degenerirani, da bi jim moglo koristiti. ,
Tekne jim ne. Tekne jim sploh nobena tekočina, če nima najmanj oseminoseindeset prufov alkohola.
To je pa seveda po postavi prepovedano — and there you are!
Ker so pa še vsepovsod silne množine grozdja in ker rojakom vse najboljše privoščim, bom jutri objavil v svoji koloni par nasvetov, kako treba z grozdjem ravnati, da ne bodo prišli s postavo in s suhači navzkriž.
Navodila naj skrbno čuvajo tudi za prihodnja leta in naj se točno
ravnajo po njih.
. ' j* " ** dpfe*?
j i
RUSKI LETALCI	15
______I.
V	)»otok popoldne ho pristali na Curtiss letalnem polju pri New Yorku štirje ruski letalci.	i
i
Pozdravila jih je velika množica ljudi, med njimi tir j <!i najh-ilj odličen letalec, kar jih zaznamuje sedanja do*
]
ha — colonel Lindbergh.
1 speli, ki so ga dosegli ruski letalci, je presenetljiv. 1
Za seboj imajo 12,50() milj poleta. Dvignili so se v M«r : skvi, Ifteli preko »Sibirije, preko viharnega severnega . Pacifika do Seattle, odtam pa preko ameriškega konti" | nenta v New York.	I'
Colonel Lindbergh je rekel, ko je pozdravil ruske ' letalce, da zrakoplovstvo ne pozna narodnih meja in da , Miiatra za svojega tovariša vsakega pilota, ki za vrši kako veliko delo, neoziraje se. kake narodnosti je in kak jezik govori.
—	Toda ti ljudje so se zbrali zaradi vas, — colonel Lindbergh. — je rekel eden Rusov in pokazal na ljudsko množico.
—	Ne, ne, — ga je zavrnil colonel mirno. — vam na-zdravljajo, ne meni.
V	ameriških mestih kjer jo pristal Šestakov s svojimi tovariši, so jim priredile trgovske zbornice in druge organizacije sijajne »prejeme.
Amerikanci v polni meri razumejo, da ta ruski polet prav nič ne zaostaja za dolgoJistančninii poloti, ki so jih uprizorili ameriški, angkški, francoski, italijanski, španski in portugalski letalci.
Oe bodo Kusi preleteli Atlantik ter so vrnili v Moskvo, bodo završili polet okolu sveta — čin, ki so ga do~ sedaj završili edinole ameriški armadni letalci v 17T> dneh leta 1924.
Rusi so dobro vedeli, kaj jih čaka, ko so zapustili Kamčatko ter odleteli proti Aleutskemu otočju, kjer so se morali Amerikanci boriti z velikimi viharji ter so izgubili eno svojih letal.
Tudi Rusom so ni nič boljše godilo, in bi jih najbrž pogubil vihar pri Dutch Harbor, če jima ameriški obrežni ladji "Chelan" in "Haida^.ne bi prihiteli pravočasno na pomoč.
Že meseca julija se je ameriški mornariški tleparj-mt nt pripravljal na prihod "Zemlje Sovjetov'', ter naročil vsem svojim postajam, naj bodo pripravljene, če bi so letalo pojavilo na vodovju pri Alaski.
Rusi so vsak del svoje poti vnaprej natančno pre" študirali ter so dobro pripravili nanj.
Pod vodstvom Šestakova, ki je eden najboljših ruskih letalcev, posadki ni manjkalo poguma.
General Kamenev, generalni inšpektor ruske armade, smatra polet za prvovrsten uspeh.
Polet dokazuje, da Rusi ne zaostajajo v tehniki in da skušajo po svojih močeh", prispevati k razvoju zrako" ph\vstva.
DELEGACIJE ZA POMORSKO RA ZOROŽ1TVENO KONFERENCO.
Japonska vlada je imenovala svoje delegate za pomorsko razoroži t veno konferenco v Londonu in 1 javila njihova imena angleškemu ■zunanjemu ministrstvu. V<_ iitelj japonske delegacije bo bivši ministrski predsednik • Pakicuki. Za njegova prlsednlka sta imenovana mornariški minister Takešitakarab
in japonski poslanik v Londonu Cuno.
Japonska delegacija bo na potu na londonsko razdrožitveno konferenco posetila Washington, ker je Stimson izrazil Japonski vladi željo, da bi japonski delegati kon-fererlraii pred odhodom v London S5 ameriškim zunanjim ministrstvom.
B0ZIČ V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati ▼ stari kraj za TSožič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne dražbe —
ILE DE FRANCE .
BOŽIČNI IZLET - 6. -decembra 1929
X$kor vedno, so nam tudi za ta Met dodeljene najboljše kabine in kdor si seli zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pdšlje aro. Z*-" pojasnila slede potnih listov, Return Permitov L t. d. pttlte na domačo —
SAKSER STATE BANK
«2 CORTLANDT STREET	NEW XOKK, N. Y. j
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Nimam nič posebnega poročati iz naše dolge vasi. Dela se kaj pridno, vsak se svojega drži. in tako nam mineva čas prav hitro. Pred vratmi so volitve, ko bo vsak zaveden delavec oddal svoj glas tja kamor spada.
Prispela nam je že trdna jesen z vso svojo zadnjo krasoto, polje je že prazno, tako tudi vinogradi o-brani. Mislim, dragf rojaki, da si ga je nabavil vsak po svoji moči in da so napolnjeni sodi do vrha in še čez kipi, kajti do sv. Martina je Le vedno mošt. Zapoved sv. Martina pa je: "Jaz ga bom krstil". Moč njegova je res velika. Vinogradniki ga zelo častijo in se mu pripore čajo za dober pridelek in srečno trgatev, vsa usoda je v njegovih rokah do sv. Martina. No, potem pa v naši oblasti in naših kleteh.
Želja moja je, da bi ga dobro poze gnal, da S3 ne bo do drugega ski-salo ali posušilo.
Kakor vsako leto, je tudi letos sklenil ' Slovan" prirediti zabavo na Martinovo soboto 9. novembra v Kočevskem domu na 657 Fairview Ave., Brooklyn.
Začetek ob 8. uri zvečer.
V	skupini je moč! Čim več nas bo, tem bolj ga bomo počastili in izkazali se hvaležnim za letošnje prešanje.
Okrog 12. ure to prišel sam sv, Martin v vsej svoji" svetosti in velikosti ter nam bo prekrstil mošt v pravo vinsko kapljico.
Na programu bo tudi igra v prizorih in sicer:
"Bog je ustvaril žemljico", in "En starček je živel...."
"Slovan" bo zapel več zdravic ter druge narodne pesmi.
Igrala bo izvrstna godba ter bo pUsaželjnim vedno na razpolago z valčki. Tudi poskočniee bo igrala ter "jazz dance".
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje iz Greater New Yorka. da nas posetite ta večer.
Vsi na krst v soboto 9. novembra!
Za veliko udeležbo se priporoča "Slovan".
Durant City. Pa.
To mesto je težko najti v mapi Pivič, ker je malo, drugič pa, ker so ga prekrstili. Pred šestimi leti je ta naselbina nosila ime James City
Za delom bi sem ne svetoval nikomur hoditi, ker na zimo se dele tukaj težko dobi. Menda je povsod lako, kadar se tabeli bliža.
Tukaj je edina tovarna, ki izdeluje steklene plešče. Lastnica tc tovarne je American Piate Glast Co. Tudi domovi, v katerih stanujemo. so skoro vsi last omenjene kompanijc, tako si kar sami odra-čunajo rent od že tako pičlih plač
Te mesto šteje približno 850 prebivalcev. V tovarni je zaposleniin 450 delavcev in sicer 18 različnih narodnosti.
V	naselbini zavzemajo prvo mesto pa narodnosti tukaj rojen: Amerikanci, drugi Cehoslovaki, na tretje mesto pridemo mi Slovenci za riami črnci, Italijani itd. Na;
' starih nad osemnajst let je 48, iymed katerih je 25 natu-rali^aranih ameriških državljano> cbpjega spola. Torej nas je še 23 ki 5e nismo ameriški državljani Toda pežurimo se, da dosežemc zgornje število, potem bomo šel« resnično spioh vsi, kot je bilo spo ročano v dopisu dne 26. oktobn t. 1.
Pozdrav vsem naprednim Slovencem in Slovenkam •
Čitateljica tega lista.
Canton, Ohio.
Ker mi je ravno naročnina potekla, Vam tu pošljem za pol leta in se Vam lepo zahvalim za lepe povesti v časopisu Glas Naroda, kakor tudi novice iz domovine, ki me jako zanimajo. Tudi Petrovih ša-ljivk se ne branim brati, akoravno nas ženske preveč potepta, pa mu ne zamerim. Kajti tudi ženske imamo svoje dobre, kakor tudi slabe lastnosti.
Canton je precej veliko mesto, šteje nekako sto in sedemnajst tisoč (117,000» prebivalcev. Tu je mnogo različnih tovarn, ki izdelujejo železne traverze za izdelovanje mostov in poslopij, kakor tudi raz-novrstnd pločevino, tovarne za izdelovanje papirja, raznovrstne posode, porcelan in kmetijsko orodje in še mnogo drugih.
Tu v Cantonu je osemdeset <80 j cerkva različnih veroizpovedi, štirideset šolskih poslopij, 13 bank in 14 gledališč.
Tu ima mladina dosti vsakovrstne zabave, kakor igre golf in kegljišče in mnogo drugih.
Tudi imajo kopališča za učenje plavanja.
Ta teden je dosti plesov. Vsak drugi večer je kje maškeradna veselica. Posebno mladina se jako zabava v teh večerih.
Ako je tudi kaj Slovencev v tem kraju, ne vem. Ako bi slučajno kateri bral ta dopis, ako jih je kaj tu v Canton-u, prosim, naj mi sporo-če, če bodo imeli kako veselico, kajti včasih le še rada pridem v slovensko družbo. Slovenci smo tako raztreseni po celi Ameriki, dopisov je pa le malo, ne vem kaj je vzrok temu. Nekaterim gre dobro pa jim ne zdi pisati, a zopet drugim gre jako slabo, kakor so pač razmere povsod.
. Vreme imamo bolj deževno. Jac?< Frost nas še ni dosti obiskal. Tu o-ekrog poslopij nam še rože cveto Za ta žejne sc v tem* mestu tudi desti dobi.
Sedaj h koncu pa prijatelje v So Dakoti in Ringo, Kans. lepo po-, zdravim in jim želim obilo uspeha Mrs. Frank Da^ar. 1007—15th St.. N. W., Canton. O
Walsenburg, Colo.
Ko smo dospeli na mejo Orego-na in Californije, smo bili pregledani od finanearjev glede sadja , ker se je ravno v tem času širik i nekaka bolezen na sadju v držav ! Flcridi. Pregledali so sadje, neka-j teiim so ga odvzeli, a drugim sc i ga pustili. Ker je sadje v Oregor j tako okusno in lepo, ga je vsak ! potnik nekaj imel seboj. Postopal j so gentelmansko in dali listke Z£ I prost vstep na Fair v Sacramento ' California.
I Yreka je prvo mesto, kamor sme | dospeli v sclnčni Calif orni j i in tan | prenočili. Mesto je farmarsko. Vsa-' he vrste sadja se dobi zi» nizko ce ; no. Tudi pot je bila dobra. Takt i I smo se vozili preti Redding in o gledovali krasne nasade sadja ir vsakovrstne vrste soeivja. Seveda ' vse je umetno namakano. Povsot so tudi krasni gozdovi, v katerii . so smrek; in keje so visoke in de i bele, da podnevi ni videti solnčm 1 svetlobe pod njuni. Pridno pad. ■ sekira, in hitro se vrte parni stro l . ji, da pošiljajo v daljne kraje vsa ke vrste deske, trame. drva itd. Ti
ho je v gozdih, prijetno se je voziti / po teh mehkih, samotnih potih, j Vsake vrste ptiči te spremljajo, | cvetlice vsake barve te pozdravlja- ! po, povsod vidiš tudi divje- sadje, * lešnike, orehe, jagode, borovnice itd.
Prišli smo čez gozd v dolino. Milje in milje sama pustinja, prazni! domovi, suhi vrtovi, trta. tu in tam ' ka grm suh, enako breskve in dru- ' go sadje, krasne hiše vilam podob- j ne, a prazne. Seveda nam se je čudno zdelo, kaj ne. ker vsi si mislimo. da v Califomiji cveto samo pomaranče in da so vrtovi zgrajsni z gar t rožami.
Pri prvi gazolinski postaji smo vprašali, kaj je iemu vzrok? Da ni vode, da so vodo izpumpali iz zemlje in da brez vode ne raste nič. Odkar sekajo les, ne zapade več toliko snego. Zdaj ga pade 13 do 18 inčev. prej ga je bilo 58 do 68 in-čev. Prej je bila zemlja 3 do 5 tisoč dolarjev aker. a zdaj. ko ni več vode, se jo dobi po 2 do 3 sto aker.
Iz Richmonda. kjer je pristanišče, se popeljemo iz malim parni-kom v San Francisco. Vse skupaj traja 45 minut. Ako želiš, kar na a/tu sediš na parniku in na druai strani .se pelješ naprej.
Radovedneži radi kaj vidijo in i vprašajo, in kapitan je nam draee ; volje odgovarjal. Pokazal nam je | [ ctok ža vojaške jetnike, enako o-' tok. kjer je bil usmrčen Edward ' Hickman.
San Francisco seveda začudeno ogledujemo, ker ljudstvo je nekaki) | zbegano in vse nekam kvišku gle-j da.
Ko pridemo na St. Bruno St. k I Mr. in Mrs. Martin Golob, vidimo I v zraku ogromen balon "Graf Zeppelin". Okoli njega je bilo dosti ' drugih zrakoplovov, ki so izgledali kot mali komarji. P: i Mr. in Mrs. Martin Golob smo 1 se napravili kot domači in tudi nas so postregli podemače. za kar se zahvalimo in želimo, da nas obiščejo. da f vrnemo gosoljoibnost in postrežbo.
V	Gclden Gate Park smo se naj-| več mudili. Ogledovali smo krasno | naravno lepoto, cvetlice vsake vr-I ste iz vseh delov sveta, ribe, kakr-j šnih bi si človek ne mogel predstavljati. Vsake vrste barve in vsake vrste velikosti in ustroja.
V	parku so tudi vsake vrste spominki. in se mi zdi. da California je edina dežela v Uniji, da toliko zna o misijonarjih.
Ob morskem obrežju je vedne ■ vse živo, vsake vrste naroda, mla-j aega in starega se kopije. Eni se le solnčijo v pesku pod marelo. Obiskali smo tudi ribiški trg. J Tam je vsake vrste ribe, kuhane in ! sveže, ketli za kotlom in Italijani kličejo in upijejo kaj in kako imajo vse na prodaj. Nebroi muh in duh po ribah nam je vezlo tek. ! Mesto San Francisco je jako zaposleno in živo, ker pridejo parniki iz celega sveta in tudi vojaštvo se ustavi, ali stalno stoji, to ne vem. Ko smo bili mi tam. so zapustile tri bojne ladje pristanišče.
Počasi so se pomikali iz luke v sinje morje s tolikimi mladimi možmi.
, Drugi parniki so prihajali in odhajali, ene so razloževali, ene nalo-ževali.
Ogledali smo si tudi Hills Bros. Coffee tovarno za kavo, kako imajo urejene stroje, kako je napravljeno vse čisto. Začeli so nam kazati, kako kava raste in kako se , iazpošilja, pripravljena za uporabe-. Stroji nadomestujejo dosti deft! delavcev, ali vseeno jih je par j sto zaposlenih.
| Nazaj smo se vozili do Oakland, ! ki je tudi obmorsko mesto. Vse je ! zaposleno in živo. vsake vrste tr-i govine in dr. Stali nismo nič. ker še tisti dan smo obiskali našega dobroznanega rojaka Frank Stefa-niča v Fresno. Upam, da je dobro znan vsem Slovencem širom Unije. Mr. in Mrs. Stefanič, kot vso družino, smo našli v dobrem zdravju. Prenočili smo pri njih, a drugi dan so nas spremljali po svojem krasnem vinogradu In sadovnjaku.
!Vse obloženo, lepo rdeče, dišeče, breksve, hruške, marelice, orehi, «m an delni, smokve, pomaranče, že drugi večer smo prebili v njih pri-.' jazni družbi in pogovarjali smo se, ker se nismo že toliko let videli. 'G. F. Stefanič je bil veliki vinski trgovec pred suhaško postavo. Večkrat je bil njegov oglas v Glas Narodu, le dobro znan rojakom, ker je obiskal tudi dosti dežel širom Onije.
Drugi dan smo obiskali v mestu Fresno prijatelje Mr. In Mrs. Stefanič Mr. in Mrs. Filipčič in Mahle, ki lastujejo dobro urejeni restav-' rant in se prav pohvalno izrazijo. Čestitamo! Želeč, da jih ondotni Slovenci obiskujejo. Mr. in Mrs. Fi-
DOBILI SMO
večjo zalogo
BLAZNIKOVIH
PRATIK
Cena 25c
s poštnino vred.
Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali.
SLOVENSKO - AM F. RI KANS KI
KOLEDAR
IZIDE MESECA NOVEMBRA
Cena 50 centov
Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST I8th STREET NEW YORK CITY
-_________________ '
lipčič sta pcstrežljiva, Mahle je pa kuhar in pol. Hvala za ukusni pa>
Vročine, ko smo se vozili proti Bakersfield. ne bcmc nikdar pozabili, a vsemu se človek privadi. Ko r.mo dospeli v Los Aneeles. smo se ohladili malo, ker je bil večer hladen. Drugi dan smo šli gledat letališče Fordovih zrakoplovov.
Zračna vožnja v Caliiomiji dobro napreduje. Človek pripelja z avto z kovčkom, pa gre na zrakoplov in proti Santa Barbara ali Tia Yuana. Old Mex.
Tudi vojaštva je dosti tam.
V	Bellolo Park smo se mudili pai dni. Dosti zanimivega se vidi naj Ido v parku ali muzeju. Tudi mesto je ob najlepši morski obali. Ka: se tiče deia ali trgovine, je skoro povsod odvisno od tujca in prometa.
V	Redondo Beach smo bili n^ delavski dan 2. septembra. Bilo je sveta od vseh strani Unije, seveda vse je bilo veselo živo. ker narava nudi vsem svojo prešerno razpolo-ženest. Nekateri se kopljejo, drugi libarijo, nekateri kupujejo sveže ribe. in jih napravijo po svojem o-kusu. Redcndo Beach ima svoi park z gaselinskimi pečmi in z vsakovrstnimi mizami in z debro pit no vedo preskrbljeno. Tam lahko občuduješ sinje merje in kuhaš o-kusno večerjo, samo plačaš za svoj avto najbo Lizi ali Bit Dodge 50c
Imeli smo se prav podomače. Vse se vidi in tudi zdi človeku ne-vrjetno, a komu dopu.šča čas. se ne bo kesal, če je videl to čarobno morje.
V	Long Beach se nahaja naš rojak Predcvich, Nismo se ustavili pri tebi, Predovich, a videli, dosti krasnih nasadov grozdja in trt j a. Rojaki, tam je dežela Noetov kaplje.
V	Hollywood smo obiskali našega starega rojaka Jakoba Stoj ni 2. Žal. aa ga ni bilo doma. a vseeno smo videli kje stanuje, ker Mr. Stojnič je znan med našimi rojaki in sem čul. da je še vedno čil in zdrav. Kdo je imel kupčijo ž njim. je bil še vsak zadovoljen. Pa naj nas obišče v naši gorati sreberni Coloradi, kot tudi drugi naši rojaki, ki smo jih srečali na potovanju.
Obenem se vsem naročnikom in
i čitateljem Glas Naroda zahvaljujem, ker marsikateri in marsikatera se je izrazila — dokler je naše ime. mi smo za G. N.
Hvala Vam rojaki 1 rojakinje ker imate ponos in spoštovanje v našega prvega slovenskega borite-lja, list G. N.
Tebi G. N. pa želim obilo uspeha, naročnikov in predplačnikov Znam, da tvoje geslo je v prid in korist slovenskemu narodu. Torej svoj k svojim in ti Peter Zgaga kaj piši, kako je bilo v domovini?
V	Tia Yuana, Mexico, čez mejo imajo vsake vrste postave in tudi
v 'obilni meri vsega, postrežni so a kdor gre čez mejo, naj ima s seboj državljanski papir.
Sne$a imamo tudi pri nas danes par eol, enako mraza.
Z -delom gre kot ponavadi v tem letnem času.
Pozdrav zavednim rojakom in rojakinjam!
M. J. Bayuk.
zastopnik G. N.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
Mrs. F. Dacar, Canton, O., $1.00
Math Laurich, Murray, Utah $2.50.
Denar smo sprejeli in ga bomo poslali na dčtočttio mesto.
Uredništvo.
I	"	-
Peter Zgaga
GROZDJE.
Grozdja je poln vesoljni New York.
To je neovrgijivo dejstvo.
Tega ne morejo niti suhači utajiti.
Kajti videti morajo te ogromno množine, če niso popolnoma br-ljavi.	*
Ej. pa krote niso brljave. in dobro vedo. kaj In kako.
Po New Yorku se prevaža na tru-kih, na vezeh, v privatnih karah in samotež.
Tisti, ki nimajo daleč.-ga kar sami znasijo.
Nadebudna, deset in dvanajstletna mladina je ponosna, če mc ie dve baksi hkrati dvigniti.
V skrajni sili opravlja transportno službo tudi hišna gospodinja, ki v veliki naglici bakso malo s fer-tahom zakrije, tako ua jo je mo-
geje z obeh strani prav razlo no videti.
Voznik račun za transport po pet centov od takse. Nasiadaloi zahtevajo po dva centa. Piačati moraš, noben izgovor nič ne zaleže.
Toda iz Californije še vedno prihajajo nadaljni treni. Podnevi 111
/
peneči, tren za trenom.
Še po Božiču ga bodo čovažali in vse sproti prodali. Ce bo slučajno kaj ostalo, bo vso pomlad in poletje zmrzovalo v ledenicah ter prišlo jeseni najprej na trg.
Konservaeija je bistveni del am« -
j riškega življenja. I
Mesu in jajcem se je moralo t slednjič še grozdje pridružiti. Grozdje. ki je plod rodovitne matere .zemlje in žarkega solnca!.
Po drugih deželah je drugače. 1 lam hodi vinogradnik previdno j tipat jagodo za jagodo, skoro sle-i herni grozd mu je znan, in ko se i izprehaja po tem mnogoobetajo-( čem drevoredu, ž? vnaprej v duhu j preračuna, koliko veder ga bo. j Ko je enkrat zrelo, ko preti ne-; varnost, da jagoda poči od same ■ sladkosti. — tedaj pa vimčarji in j viničarsk^ v vinograd, na prijetno i trgatev.
Lepo previdno ga obtržejo in zno-. si jo v brentah v velike kadi. kjer i nadaljuje narava svoje delo.
Iz kadi pretočijo sok v sode. kjer 1 se kot ujetnik jezen peni in pre-' vrača, pa se tja do sv Martina uda ; v svojo usodo in se polagoma u-miri.
O sv. Martinu ga pokušajo.
Najprej z nosom, nato s koncem jezika. Zatem ga zgrizejo, nato ga i nadebelo pogoltnejo, pogledajo v i nebo, pogledajo v tla. še malo po-I mislijo, še malo poemokajo in pra-j vijo:
"GLAS NARODA"
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMB ER 5, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY in 0. 8. £
JBSjjrjlg
Si KRATKA DNEVNA ZGODBA jI Q
Buonaparte čisto navaden človek," je dejal gospod. "Ne, celo prav grd človek je."
"Ali papa!" je ugovarjalo dekletce, "ali ne vidiš, kakor — grški
ko odpira vrata.... General Mura t, jo je z galantno kretnjo prijel za levico, jo potegnil za seboj v veliko sobe ter kričal:
"Napoleon! Najlepša idrijska
Rojaki, vpoštevajte !

Bilo je vra(č« nedeljsko popoldne, i v življenju", vzkliknil je nedavno kip! To čelo. usta. lice, no... le. po- cvetka ti prinaša pozdrav! Pravil Meglena sopara je visela nad me- nekdo, ko mu je FLIS pripomogel glej, kakor izklesan marmor." ; semti že o nnjej. Viktorina Emilija stom. V mestnem parku je stal o- urediti zamotano vprašanje glede Dekletce je dvignilo desnico k j Krausova. hčerka rudniškega nad-'samljen človek, naslanjajoč se na zakonitosti bivanja v Ameriki in s
oknu, polno pest šmarnic in vijo-j zornika."
klop. Skupine ljudi, medlečih tem omogočil prihod žene in otrok.
FRAN GOVEKAR:
NAPOLEON
Bilo je 23. aprila 1797. — Na stolpu cerkve sv. Nikolaja je odbilo 7. zjutraj. Pred škofijskim dvorcem jc stala stetnija grena-
dirjov in čalu.a. Trop dr-aggnc^v huz^rjev in šaserjev na svetlo iz-glajenih konjih je patruljiral z o-čividnim nemirom od Mestnega trga do Dunajske ceste.
Mahoma je pridirjal huzarski častnik prekc frančiškanskega mostu. j»e ustavil pred škofijo in javil poveljujočemu polkovniku Picardu: "Prihaja!"
Zadonelo je povelje, grenadirji so se vzravnali, častniki razvrstili in turška godba je zasvirala mar-seljezo.
Samo še trenotek in ogromna j karosa se je v lahkem diru priziba- J
la iz Špitalske ulice. Na velikih, močnih ^olesih so počivale debele.' zvit« vzmeti, na njih pa je plava- ] la pravcata usnjena soba. Štirje! belci so jo vlekli, in na njih sta! odela dva konjarja z belo lasul- j jo Dvanajst šaserjev je sp.emlja- j J' kcitnjc, vsi mršavi, temnorjavi j zagoreli orjaki.
Orenardirji so pozdravili s pu-; skami. častniki strumno salutirali. po1 kovni k Picard pa je priskočil h kočijinim vratcam.
Prvi Je skočil iz kočije mlad ka-valerifct, pobočnik Lavalette, za nJim jc izstopil okoli 40 let stari general Andre Massena in končno niti 28 let stari šef-general — Napoleon Buonaparte.
Zelo preprosto so bil* uniformirani vsi trije. A najpreprostejši Je j bil najvišji gospod francoske armade, zmagalec vseh avstrijskih j vojsk v Italiji, ob Soči, na Koro-1 k. m in Zgornjem štajerskem. ( zmagalec vseh italijanskih državic in papeža Pija VI , Napoleon | Buonaparte, ki je pravkar zlomil meč celo naj vojvodi Karlu ter prisilil cesarja Franca, da Je zaprosili miru.
Ko je izstopil iz kočije, je prele- j tel njegov bledi, kameniti obraz za trenotek melanholski nasmeh.
Zdrav!" je dejal Picardu in mu stisnil roko.
"Zdrav!" je odgovoril Pl^ardo hi se poklonil: "Ukazuješ?"
Postelj! Ob 11. raport! Ob 12. obed! Ob 2. se odpeljem!"
In okrenil se Je k častnikom ter Jim salutiral, motreč njih obraze
Okrepčujoč spanec?
"NiMfli mogrla. »pati." pravi Ura. John lll> hard>, J«ck*on, Ohm "BiU »m \ osna in »t.i!><*, nisrm ime a teku do Je-»11. 2«» i»rva »(«^l(>niru Nug»-Tun« J»* iae-boljAnl ■ moj	in ko s#m porat.Ua
nn.laljni'	st#klonx.'gjt r.lravfta
mdmvvla. Nuci-T->"r» je i-eimW-ao t 'l,ro Ki*tti»!va> zoper nwrucuuDti, krvne In t«	nert-dnostl."
W km milijon	je rabilo Nugv-
T.nie x iMtim u»|»*h«.m. Ono i t bol jfi» tek du jedi, poroai« prebavi, odpravi pline ti-NnVa. iimotlii) in nerednosti ledvic ter mehurja v |»ar ti ne h Nu(ra.-Tone blati .n uj.i£* Uvt«, napravi novo mofno k>i, ter sploh povrne inoe telesu. Nugra-Tone se prodaja	z juiistvom. da
ri«nar vrne, ako ne ixmufa. tilej Jamstvo
n« vaaki »teklenloi.	(Adv )
bliskoma drugega za drugim, a ne izpuščajoč niti enega. Nato se je obrnil h grenardiriem. stopal naglo ob njih vrstah, premotril vsakega od čake do pete ter jim z desnico ob svojem črnem klobuku zaklical: 'Živela republika'"
Grenarairji so odgovorili: 'Zi-l vela republika!" Napoleon pa je prekrižal roke na križu ter stopil za pobočnikom in Masseno. ki sta ga čakala pred vhcdom v dvorec.
Resen in ponosen je bil njegov nastop. Vendar je delal nekam čudaški vtis. Bi! je zelo suh. skoraj majhen, upalih lic, temnega pogleda. velikega, nekoiiko krivega nosu in rumenkastozagorele polti. Rjavi in redki lasje so mu viseli v pramenih preko ušes, skoraj prav dc ramen. Dolge suhe črnikaste ro-, ke so mu bile brez rokavic, a bile j so majhne in nežnč. — noge pa ^o mu tičale v morda prevelikih, o-kornih in slabo vzlikanih škornjih.
Picard je medtem častnikom že sporočil Buonapartovo povelje Mlademu ritmojstru pa je ukazaH:
"Ob 11. odjezdiš s 16 šaserji proti Trstu. V Postojni prenočite. Pripravi generalu v župnišču večerjo in postelj!"
In stekel je v dvorec. Dohitel je generala še pod stopnicami.
"Tudi Dalmacija bo z nami!" .le dejal pravkar Buonaparte: "zale! sem kurirja dalmatinskega guvernerja. Lepa pisma! Dalmatinci se hočejo otresti beneškega robstva. V Spinu je pridobil pater Dorotič najuglednejše meščanstvo, da pj-šlje k meni deputacijo. naj pomagam Dalmaciji do svobode. Tudi med aristokracijo v Dalmaciji i-ma Dorotič somišljenikov".
"A kaj nameravaš?" je vprašal Picard.
"Razbiti beneško oiigarhijo in jo podrediti Avstriji," je odgovoril Buonaparte.
Čemu ne Franciji?" se je čudil Massena.
"Zapreti volka in hijeno v isto kletko je pametneje, nego stražiti vsako bestijo posebej. Pokoljeta se med sabo. Ce ne ... hm, čakaj. .. kadar bomo utegnili, se vrnemo in, če treba, pobijemo potem obe be-stiji!"
Zopet je govoril Buonaparte z zagonetno melanholijo v obrazu in tonu, kakor mu je bila navada. Pa se je ustavil In vprašal:
"In tukajšnje ljudstvo?"
"Srečno, da nas ima! Nadejale se je in želelo, da ga rešimo ger-manstva za večno. Zato je sedaj razočarano." je odgovoril polkovnik.
"Kriv je Pariz, ne jaz!" je odgovori general. "Če bi bil Moreau prekoračil teden dni poprej Ren . Ukazal sem, a naši ministri se izgovarjajo, da ni bilo pravočasne dovolj pentonov na razpolago... Direktorij, hm!" Zaničljivo je zamahnil z roko in dejal: — "No tudi solnce ne skoči hipoma izzc gora.... svitanje traja precej časa
l.jj:: .-s '.:____
V LjrBLtJANI
| Pošljite nam j
| in mi vam bomo pošiljali j |	2 meseca	j
| "Glas Naroda"
!in prepričani smo, da boste potem j	stalni naročnik.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angieško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2— Naročite era pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West IS Street
.	v^* City v i'\l
■
p svitanje je morda najlepše".... | Pa se je prekinil in preskočil: "Na ' obed pa povabi tudi enega podčast- < nika in enega prostaka in pripravi ] špargljev, čim več. tem bolje!" |
Lavalette je že odprl duri v sobo.
"Joahim je prebival tu!" je de- : jal Picard.
"Ej, Bernadotte? — A, ob 10. me zbudite!' je naročil general in se takoj sam začel slačiti. Lavaletet i je spustil zastore....
Pred dvorcem je zastražila stra- ; ža cesto od magistrata do šole. Noben voz, niti pešec ni smel mi- < mo. da bi ne motil Buonapartovega 1 spanja.	i
Toda častniki in yojaki, ki so se i razšli, so raznesli po mestu vest. da je njih najslavnejši gospod in j mojster dospel v Ljubljano. In ve- I deti ga je hotelo vse.
Iz vseh ulic je drlo ljudstvo sku- ' pa j. Tu si videl gospode s čopi in lasuljami ali z modno nakodranimi lasmi, vse gladko obrite, v ozkih 1 temnomodrih. zelenih, rjavih, si-vi h ali kot opeka rdečkastih fra-kavnlh zapestnicah, z nabranimi ki h. z belimi nabori ob tesnih ro- j belimi robci okoli vratu, s triroki j
ali mehkimi visokimi klobuki na:'
i j
glavah, v nogavicah dokolenkah i in čevljih z golenicami na nogah.'
Pa vojaki v temnomodrih, sinje-višnjevih ali belih frakih z rdeči mi epoletami, belimi telovniki, čr- j 1 nimi dokolenskimi gamašami. na glavah črne triroge s kokardami ali ! kovinaste čelade s črnimi grebeni ali z dolgimi konjskimi repi, o-4 ' gromne čake ali visoke kučme s krvavordečim pokončnim šopom. ! '
Simfonija vseh barv in barvnih' nijans. vesela, živa. revolucionarno kričava in izzivajoča. Toda prevladovala je vendar modra, bela in rdeča barva nad vsemi, in fran-: ccska trikolora je vihrala ne le s škofovskega dvorca, nego se je valovila tudi po ljubljanskih ulicah in cestah.
Kakor valov je ob kamenit nasip se je zaletavala gneča ob krena-j dir je, ki so zapirali cesto pred • dvorcem. Ko pa se je malo pred 10. uro odprlo okno nad glavnim ! dvorčevim vhodom, da se je iztegnila na ulico drobna glava s fri- j zuro "pasjih ušes", takrat je i pljusknilo zadrževano valov je ljudstva preko ovir ter udrlo pred dvorec. V trenotku je bila cesta natlačeno polna, vojaštvo pa je zaklicalo:
"Živel general Buonaparte! Živela republika!"
Ljubljansko občinstvo je pritegnilo: "Vivat! Hoch! Evviva!"
In vojaštvo je dvigalo čake in šle me ter vedno znova klicalo ime oboževanega poveljnika ...
Prav nasproti oknu, na pločniku ob hišnem zidu sta se tiščala, zagozdena v gneči, gospod in dekletce. Nista vzklikala, nego nemo strmela gori v okno, kjer je stal Buonaparte ter mirno zrl na množico.
Gospod v črni uniformi rudarskega uradnika je imel izrazito judovski tip, — dekletce poleg njega pa je bilo krasno kakor živa bajka — vitko, bujnih zlatih las, lic kakor kri in mleko, a usteca dvoje rdečih jagod. A na j krasne j še so bile njene oči, velike kakor oglje, žareče pod dolgimi trepalnicami.
"No, Vika, zdaj vidiš, da je tudi
"Saj si blazna. Vika!" je dejal ] tyie. A že se je zdrznil in od stra- i liu skoraj počenil. "Za boga. saj te vidi — gleda naju."	i
Dekletce pa se je smehljalo, d vi- i gnilo šopek še višje ter vzklikalo: Napoleon. Napoleon!" — Na oknu -se je Buonaparte zopet ozrl vstran i na občinstvo. A znova je okrenil -jlavo in videl zlatolaso dekletce, ki mu ponuja cvetje. Nasmehnil i j ■e je. pokimal in ji zamahnil z ro- • j tc pozdrav.	j j
"Papa, papa.... oh." je zakoprnela 1 Vika, oče pa je zgrabil njeno desnico. jo pritisnil k tlom in sikal: '
"Molči vendar, otrok! Sramotno e. kar počenjaš."
Buonaparte je gledal prizor, se ?zrl in poklical Lavaletta. In podočnik je pogledal na cesto, zagle- r dal Viko. se tudi nasmehnil in iz-
i
?inil.	i -
"Jezus, kaj pomeni to?" je za-j s p-gotal rudarski uradnik in se o- t tlenil dekletca okoli pasu. "Brž! j Pojdiva odtod!" in hotel jo je po- c ogniti za seboj.	( j
Toda dekletce se ni premaknilo j 1
1 I
s mesta. "Pusti me, papa! Naj ga gledam — njega, ki je nailenši in najsiavnejsi!
Tedaj se je pojavila iz Špitals^ej J ulice zopet karosa v spremstvu t francoskih huzarjev in dragoncev. 1 Zaradi ljudstva, ki je nagatilo u-lico pred škofovskim dvorcem tako ^ Lesno, da ni bilo prostora niti za ped široko, se je karosa mogla u- 1 staviti. Iz nje pa so stopili trije * generali.
"Murat!" je zašumelo med naro- * dom. ki je poznal lepega in vedno ^ i-eselega erjaka v fantastično pestri uniformi. In že so se mu ljud- j |e umikali in ga pozdravljali, ženskam pa je zaigralo sr :e.
Res je bil Murat. ž njim pa Louis Alexander Barthier, šef Buona- j partovega generalovega štaba In zmagalec maršala Wurmserja ter.: osvojitelj nesr ečne Mantove. Tro- ■ je najgenijalnejših in najhrabr^j-ših poveljnikov francoske republi- , ke. kovačev evropske usode, s? je gnetlo smehljaje in šaleč med. Ljubljančankami in Ljubljančani, j Pravkar je prihitel pobo?nik La- j valette iz dvorca, ko so dospeli ge- | nerali pred dvorec.
"Zdravi, gospodje; izvolite v prvo nadstropje — šef-general vas; pričakuje !"
"Pa kam greš?" je vprašal Mu-; rat, se ustavil in gledal za njim; a že je vzklilnil:
"He. gospod Kraus.... gospodična! Viktorina, vidva tudi tukaj?" La-1 valette se je pravkar poklonil Vik-1 torini in jo povabil, naj gre z oče- | tom v dvorec. A že je bil tudi | Murat ob Viktorini, ji galantno poljubil roko. stisnil Krausu desnico, nato pa jima porinil svoje lahti pod pazduho ter ju odvedel s seboj:
"Hajdimo, hajdimo skupaj k Napoleonu! — Evo" — je predstavljal — "tole je rudarski nad- j zornik Kraus Iz Idrije in tole nje-j gova nad vse ljubezniva hčerka
Viktorina Emilija — ali sem si dobro zapomnil? — No vidita, tole sta pa moja prijatelja,, general... ' "gospica, srečen sem!" se je takoj dobrikal Berthier. "Naš Murat pozna po vsem svetu najlepša dekleta in žene."
"Saj ni res, nikar me ne opravljaj!" se je branil Murat. 'V Idriji sem bil dva dni, a razen gospe Rože in gospodič-ne Viktorine nisem maral spoznati nobenega ženskega lica."
"Torej sta pač najlepši Idrij-čanki!" se je smejal Berthier. — "Povejte mi no, ah je bil zaljubljen v vas ali v gospo mamo?"
Stopali so že po kamenitih stopnicah, ki vodijo na levi strani v o-zadju Široke veže navzgor v prvo nadstropje. Pred njimi je korakal Kraus sredi Lavaletta in Seru-riera.
Viktorina je bila kakor omamljena. Zdelo se ji je, da je v krasni katedrali: povsod galerije oboKi, vitki stebri, ob njih skupine zlato-pošitih uniform, orjaki, ki so seza-li s svojimi kučmami malodane do stropa in so strumno pozdravljali Plah smehljaj je trepetal na njenem breskvastem obrazku in žar nikdar pričakovane sreče je že-Jhtel izpod resastih trepalnic. Že je videla svojega očeta od strahu bledega od respekta, zgrbljenega pred (tvorml takbj na levi spočetka 1 hodnika.... Videla Je Lavaletta, ka-
"Spominjam se. Vi ste mi torej j prijateljica?" je izpregovoril Buonaparte in jo motril.
"Sem in ostanem — do smrti, gospod general." je odgovorilo dekle.	.
Zdrznil se je general. "Do smrti?
—	O. dete moje. kaj govorite? O-možite se. zaljubite, srečni boste
—	žena. mati ..."
In že jo je držal za desnico. .4 jo dvignil s šopkom vred k licu ter si ga pritisnil na usta. duhajoč o-pojnosladki vonj šmamic in vijo-lic.
"Nikoli, nikoli!" je dejalo dekle, "z vami poj dem!"
"Kam?"
"Kamor hočete!"
"Kdaj?"
"Ko se vrnete ... v par letih, samo da dorastem...."
Buonapartove oči so jo objele, [
—	ah. ta otrok je že kazal draže- j sti, ki se razvijejo v dveh, treh le-i tih v bujno lepoto.. .
"Kako veste, da se vrnem? Morda se ne vidiva nikoli več." je dejal general in jo. držeč obe njeni i ročici, stisnil k sebi. "Hvala vam ... Mislil borri na vas, — in kdo ve. i kakšna je volja usode." i "Do svidenja!" je dejala Vikto-1 j rina in sklonila čelo.
Razumel" jo je in jo poljubil nanje. In vzel ji je šopek iz roke. }
"Tale je moj — za spomin, kaj ne? Hvala. Viktorina!" In ne da bi čakal njenega odgovora, je stopil korak bližje h Krausu. "Zbogom! Pozdravite mi Idrijo." je dejal in mu obrnil hrbet, pritiskajoč . si šopek pod nos.
Lavalette je podal komolec Viktorini in jo vedel iz sobe. Murat je pa stiskal Krausu desnico in ga hkatu pehal skozi dveri:
"Poklon gospe soprogi! Pozdrav ' ravnatelju Gerstorfu ..."
Oče in hči sta stopala zopet po stopnicah navzdol.... Nasproti so jima prihajali v skupinah franco-. ski častniki, Kraus je držal klcbuK ; ped pazduho, se neprestano klanjal in umikal na desno in levo ! — Viktorina pa je šla po sredi, nikogar ni videla, a na njenem obra-. zu se je bleščal žar blaženosti.... ! In ta prvi sestanek Viktorine'in j Buonaparta v knezoškofijski pa-! lači ljubljanski je bil svitanje nju-; ne bodoče velike skupne sreče.
ilz romana "Svitanje".*
S Roman "Svitanje" iz kojega smo i objavili danes odlomek, ima v zalogi Knjigarna "Glas Naroda". — Stane SI.
i CHURCHIL POSTAL LORD-
i	REKTOR.
i
j LONDON,. Anglija, 4. novembra. » Winston Churchill, prejšnji finanč-" ni minister, je bil izvoljen lord-rek-torjem Edinburgh vseučilišča. Do-; bil je 864 glasov. | Lcrd-rektorja izvolijo vsaka tri leta dijaki sami. Lord-rektor, ki se ( je umaknil, je sin John Gilmour.
Le za zunanjo uporabo pri jjj
Bolnih mišicih	^H Prvotnih prehladih
ff Bolečinah v pršili	^E ^K Okorelem tilniku
V	Bolečinah v hrbtu	JI ■T Izvinih in	v
V	Prevlečenjili
V	Dobite pristnega! ANCHOR J ' Ak trgovska znamka na všakem zavoja
vas zavaruje.	S
Knjižica, ki nudi polna navodila	jt
ter opisuje iteviJne up.ir.iHe PAIN-	^
W EXPELLER-ja, je priloiciia v»_ki	4
steklenici.	1
'T V vseh lekarnah	»
~ p	Ali direktno iz:	i
I	Thm Lmbor+farfm* of	1
I r.Aa. richter is c:oj 2
9	umvAND south viftm trs.	J
I	BROOKLYN, N.V	t
NAPRODAJ f
-FARMA 180 A K R O V dobra zemlja, hlev za 22 krav in eden za 4 konje, silo 12x36, mlekarna s pum po, ledenica, skedenj, hiša, garage, in kokošnjak, detelja zasejana, ograjen pašnik, sadje in* gozd, ki plača farmo, tefabča voda. Zahteva se samo f 1.9M.00 v gotovini all S190.00 takoj in pO $100.00 letno po 5%. obresti.
franlc Kerflfcanc, ! R. D. 2, East Worcester, N. T. j
A
j lil* !•" . ...... t..........
Mali Oglasi
» i
limajo velik uspeh
| H
Prepričajte se I
rroeme. ste so mimo njega, — oci-
ridno na pK)ti k obali. Pridruži	\
i? množici.	s
Bilo je na povratku, da ga je do-	t
etela usoda. Približal se mu je člo-	i
rek. najprej molče ga premeril od	j
pete do glave, in se potem zadirai	i
lad njim z vprašanjem: Morete	i
jokazati. da ste zakonito prišel v ;	i
:o deželo? Odgovor je bil zmeden.	.
^Teč prašanj, zamotajočih vprašanj	t
3 glavarini, nastanjenosti in tako	. ialje. Sledila je aretacija in potem
3eporta.?ija — vse z dosledno toč-	;
lostjc stroja.	i
Pa zakaj? Radi nepoznavanja	i drastičnega zakona. Kako drago ga
;tane to nepoznavanje Kaj mu j:	i pomagalo, da je bil že devet let iu-
<aj in da je imel prvi državljanski	]
papir? In "izključen za v*cM<~"	:
pravi zakon.	!
Kako mora reveža boleti, ako iz-	" te. da ta "nedolžni" popoldanski
zle t ne bi bil končal tako tragic- j	1 io onega uscdep>oInega dne v sedaj ' ako daljni Ameriki, da je invest i- j ral par centov — za nakup caso- i1
pisa. Kajti, približno ravno ob ča-	' m. ko se je zgornji dogodek vršil
Diizu mednarodnega mostu, so sko-	i
raj vsi tuje jezični časopisi z na-	.
ilovom z debelimi črkami prina-	i iali članek FLIS-a o novem d:ncr-
tacijskem zakonu.	;
Neki stari angleški pregovor pra
s
vi. da unča previdnosti jev vrean . funt leka. Mnogo te resnice leži z.i j ' FLIS-ovimi članki, i*jilt svrha je j pcmagati ljudem zlasti novodošle- j ' :em. da ne padejo v zanjke in da j si najdejo svojo pot v kompliciran. . .
novi deželi. Tj članki se bavijc z |
• <
vsako stranjo ameriškega življenja. ameriških zakonov, ustanov, j , . . . , .. , 'i priložnosti, zgodovine. običajev, j
Ali, naj gre za zamotano legalno 1 vprašanje, ki ga članek razpravlja, ali za enostavno vsakdanjo stvar.. Foieign Language Information Service vedno stremi povedali nepristransko resnico.
Neštevilo ljudi, ki so čitali članke "Mr. Flis-a", obrnilo se jo nanj! z? osebsn nasvet in pomoč. V za- ( piskih FLIS-a je najti mnogo patetičnih človeških dokumentov, ki goverije o žalostnih izkušnjah in bridkih razočaranjih, ali tudi d hvali in hvaležnosti za prsjeto pomoč. "To je moj najsrečnejši dan
RAD BI IZVEDEL kje se naha.ia moja žena MARIJA MELE. rojena KRESOVIČ v vasi Račice na Primorskem. Odšla je od mene pred 15. leti z dvema otrokoma, z starejšem fantkom in mlajšin. dekletcem. Kakor sem slišal, je bilo njeno zadnje bivališče v Forest City. Pa. Prosim cenjene iojake. kdor ve in mi naznani nje naslov ali naslov otrok, mu dam $10.00 nagrade. Ako slučajno sama čita ta oglas, sem tudi njej hvaležen, za to uslugo, ako mi odpiše. — John Mele, Box G, Williams River. W. Va.
<5x 4—81
IŠČEM prijatelja PETRA KOPITARJA. Pred letom dni j 2 bil v Mil born, W. Va. in sedanji naslov mi je neznan. Jaz imam več njegovih stvari shranjenih, zato prosim, da se mi oglasi, ali pa ce kdo ve za njegov naslov, da ga mi pošlje. — Peter Peternell, Box 138, Muse, Pa.
< 2x 5&6>
oeset let je t-L.IS izvrševal to Človekoljubno delo. Zato je s težkim srcem morala ta organizacija odbiti mnogo ljudi, ki so se nanjo o-brnih za pomoč in nasvet, ker vsled pomanjkanja denarnih sredstev je morala zmanjšati število zaposlenega osobja. To je tem bolj žalostno. ker tekom tekočega leta se je obrnilo za pomoč in nasvet na organizacijo dvakrat več ljudi kot iani.
Da-h bodo Slovenci in drugi Jugoslovani v Ameriki imeli svoj posebni oddelek v prihodnjem letu. je v velikem obsegu odvisno od njih samih — od Vas. Tu Vam je nrili-ka. da izražate svoje mnenje.
Ali ste imeli korist od članov FLIS-a in diugega čtiva te organizacije ftrošure o naturalizaciji, kažipota za tujerodce In druge literature j?
Ali sto dobili nasveta In pomoči v svojih osebnih zadevah?
Ali odobravate delo FLIS-a, da seznani Amerikance s prispevki Vašega naroda k ameriškemu življenju?
Ali je Vam kaj na tem ležeče, da ta oddelek še nadalje obstoji in da .mate mt-ste. kamor se morete o-bračati v bodočnosti9
Ako je temu tako, tedaj glasujte za FLIS-a. Ni treba, da greste na volišče, da oddate svoj glas. Enostavno odtrgajte svoj naslov, ki je natiskan na tem časopisu ali pa na omotu istega, in pošljite ga slovenskemu oddelku FLIS-a (Foreign Language Informaion Service). 222 Fourth Avenue, New York City. To | bo Vaš glas za nadaljevanje sloven-i skega dela. In ako premcrete. pri-| ložite po en ali dva dolarja in prip-! nite svoj naslov k bankovcu. To bo i pomagalo, da naberemo S1500, ki i jih potrebujemo za lete 1930 za ta t odsek. »Ostalo bodo dali Ameri-i kanci>.
Na vsak način pa ne pozabite glasovati" — za FLIS-a.
"Mr. Fits".
i
BANOVČEVI KONCERTI.
10. novembra: Cancnsburg-Stra-bane, Pa.
23. novembra: Barberton. O. 1. decembra: S. Chicago. 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis.
Banovec Sveto/ar, 381 E. 160. St.. Cleveland, O.
RAD BI IZVEDEL za naslov mojega bratranca IGNACA KOSCAK, rojen pred 40. leti v vasi Ga-brovcec, župnija Krka pri Stični. Zadnjikrat je bil nekje v Minn. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Iščem ga zaradi ureditve njegovega posestva. — Matt Koščak, 377 Dundas St., E., Toronto, Ont., Canada. 12x 5&6 >
___
POTREBUJEMO DOGARJE,
ki so izvežbani na Claret dogah. . i Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača $130.00 , za tisoč kosov po 42 col. pišite na:
Massman & Co., Inc., New Orleans, La.
(15x)
■Olil
g*-..' "
N A K O D A"
NEW TORK. TUESDAY. NOVEMU ER 5.
LAMO EST BLOfnri BAlLf I« V. I. 1
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
Francoski spisal Georges Ohnet. ««
Za Glas Naroda priredil G. P.
1
'jmmmmmmmmmm
(Nadaljevanje j
S tresočo se roko Je bankir prijel knjigo ter jc odpri pri črki T. Na to je listal naprej s p;etnimi prsti, dokler ni prišel do konta gospe Trelaurier-jeve.
Z enim pogledom je preletel bankir posamezne številke. Bile so vknjižbe za različne račune krojači in drugih in razventega svota. ko--
je uporaba ni bila naznačena.
—	Gospa Trelaurier, — sto in petdeset tisoč frankov.
Kot megla je legla pred oči bankirja. Stala, ga je precej napora.
da je prečital datum. Bilo je 23. februarja, torej predvčerajšnjem. Nato je zaloputnil knjigo z veliko silo, se naslonil nazaj na stol ter priče: razmišljati.
Niti malo se nI brigal za navzočnost Bernauta.
Torej pred dvema dnevoma je dvignila Anina teh sto in petdeset tjsoč frankov!. V kakšen namen? Se nikdar ni zahtevala denarja, lemveč se zadovoljila ii tem. da je poslala svoje račune k blagajni. Za majhne izdatke, kot darove in drugo, je zadoste .'alo dvajset tisoč fran kov, katere ji je bankir za novo leto podaril radi "špasa". Konreni vsakega leta je preostal vedno večji znesek Sedaj pa je potrebo * ala naenkrat st< in pelde>t tisoč frankov! Zakaj0 Poteze moža so bile tako bolestno spacene. da je moral Bernaut vprašati:
—	Povej mi. kaj pa ti je. Feliks"1
Sedaj ni imel Trelaurier več moči. da bi molčal.
—	- Ti zahajaš dosti v klube. — je pričel. — in pred teboj govore znanci brez ovire Povej mi. če nisi kaj slišal govorice glede mene?
—	Kaj pa naj bi slisal?
-— To te ravno vprašujem.
—	Kaj naj jx»menja to? Zakaj naj bi govorili ljudje o tebi? v* kakšnem cziru° Ti veš. da se lahko brezpogojno zaneseš na mene. Bodi vsled tega tako dober, da si odkritosrčen z menoj. Ves zmeden ti! In ker si ravno danes tak. ko je dosti dela v banki, mora biti stvar
zelo resna....
—	Zares Nekaj skrajno važnega se je pripetilo.
—	In česa se tiče stvar?
—	Moje žene.	'
—	Tvoje žene? Ali se ji kaj pripetilo?
Bankir je prijel za roko prijatelja ter mu jo je krepke stisnil. Njegov pogled je kazal odkrito hvaležnost. Olajšano je vzdihnil, ker ni vstal v njegovem prijatelju nikak sum proti Anini. Vprašal je, če se li Je kaj pripetilo. Bal se Je nesreče ali obolenja. Torej ni bilo še splošno znano, kar mu je zaupal ta Linguet. Ali pa je bilo sploh res? Ovaduh se je prav lahko zmotil. Kaj pa teh sto in petdeset tisoč frankov? Tukaj ni bilo nikake zmote, nakake zarote? Številke so stale jasno pred njegovimi očmi in treba mu je bilo le odpreti pred njim ležečo Knjigo, da se iznova prepriča o tem,
—	Ah. moj dobri Eernaut. — je rekel z stokom, — jaz sem tako nesrečen! Predstavljaj si. da je dvignil strašni človek, katerega sva srečala v drugi sobi, najbolj strašne obdolžitve proti Anini!
—	Kaj, — je vzkliknil Bernaut ogorčen, — proti svoji ženi! Upam, da si ga vrgel po prvih besedah ven, kot je zaslužil?
Ne. Poslušal sem ga, najprvo s presenečenjem, nato z ogorčenjem in konečno ves obupan ...
—	Obupan? Ti torej vrjameš? Ti, Trelaurier! In on ženske, kot je tvoja!
Da, je vzkliknil bankir, — kaj ne? Reci mi še enkrat! To se ti zdi nemogoče od mene? Ti ne moreš pojmiti misli, da ni Anina vec poštena žena. Tudi jaz ne razumem samega sebe! Kljub temu pa mo-lam vrjeti, kar mi je povedala ta zverina, ker sem ravnokar gotovi 1 to na svoje lastne oči....
Kje? V knjigi, katero si zahteval? Kaj vsebuje?
Nič, kar bi se tikalo mene, če bi ne bil ta grozni strah!.... Anina je predvčerajšnjim dvignila, brez navedbe namena, veliko svoto... sto in petdeset tisoč frankov. ..
—	Ah. najbrž je napravila kako dragoceino neumnost katere ti ni mogli takej zaupati, ker se je bala!
—	Ah, če bi imel le prav!
Jaz imam prav! O tem ni mo goče dvomiti! Moraš biti naravnost blazen, če delaš kaj takega. Feliks, ti mi lahko zaupaš! Povej mi vse kar se je pripetilo, izpljuni zopet strup, ki te je napravil bolnega.... Moraš mi olajšati svoje srce. da bova lahko skupaj razmišljala, kaj je treba storiti. Prav iz srca mi je žal! Človek kot si ti!.... Naj vzame vrag vse skupaj!
Trelaurier si je posegel z dlanjo roke preko oči, da si obriše salze, ki so hotele strkljati po licih. Gorka ljubezen mladostnega prijatelja pa je vzravnala, bil je gospodar samega sebe v nemem boju, tekom katerega je poslušal celo stvar.
Pričel je pojasnjevati svojemu prijatelju strupena razkritja Lin-gueta in čim dalje je priel s svojim poročilom tem bolj je zapazil v svbojo žalost, da se je lice prijatelja potemnilo, kot da čuje strašne stvari. Nič več ni rekel:
—	To je vse zlagano!
Napadala ga je vedno bolj in bolj bojazen, da bi bila lahko resnica, vendar pa se je uprl pri zadnjih besedah Trelaurierja, ostro proti temu svojemu prepričanju.
—	To je blaznost! Ne pusti si ničesar natveziti. Tudi če bi videl s svojimi lastnimi očmi, bi se ne mogel odločiti, da bi smatral stvar za mogočo!
—	In vendar je ne proglašaš več za neresnično! — je vzkliknil Trelaurier hitro in odločno.
Bernaut je napravil nestrpno kretnjo.
—	Stari, moram si dobiti jasnost ter bom prišel do tega!
—	Na kak način hočeš storiti to?
—	Nobena stvar ni lažja kot ta. Osebno bom nadzoroval tega virom ta Ln sicer zelo natančno. Za vse, česar ne moreš storiti ti sam, bom jaž na mestu in stavim ti, da bova v teku štiri in dvajsetih ur vedela,*na čem da sva pravzaprav! Tvoje brezmejno zaupanje je vzrok.
da so ie mogli tako napasti. Dal si dozdevnim grešnikom popolno prostost gibanja, a sedaj ju bova opredla z opazovalnimi postojankami, za katere imava vse potrebne predpogoje. .. Zanesi se na svojega sta- \ rega prijatelja ter mifho čakaj.
—	Niti v glavo mi ne pade, da bi brezplodno čakal! Mogoče ni še vse izgubljeno. Ta lopov, je sam priznal, da se ni moglo pripetiti ničesar nepreklicnega med obema ...
Trelaurier nI mogel imenovati imen svoje žene ter vicomta v isti sapi ter končal svoj stavek z obupno kretnjo. Bernaut pa mu je lju-beznjivo polo&il roko na ramena.
—	Le pogum in prizadevaj si na vsak način ohraniti svojo hladnost. Ce bi pustil pronicati svoj sum, bi mogoče pospešil pretečo katastrofo, Če bi posegel vmes, bi moral storiti to le s polnovrednimi dokazi in prepričanjem, da boš obvaroval žensko, ki Je bila mogoče le neprevidna, vsake krivde. To je skrajno nevarna igra!....
Imel boš moč zastaviti vse, da jo dobim!
—	Prišel boš domov, kot da se ni ničesar zgodilo.... Ti si vendar hotel iti domov, ko je prišel ovaduh?
- Da. hotela sva iti v družbi, Anina in jaz, k gospe j Prejean.
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINO
i
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
je v Ameriko in pozneje je svoji ljubici sporočil, da je Rihard Ameriki podlegel nalezljivi bolez ni. Končno je sklenil iznebiti se tudi nadležene ljubice. Izvabil jo j je v gozd. kjer jo je zadavil in pustil njeno truplo z zadrgnjenim vratom pod drevesom, da bi ljudje mislili, da se je obesila.
Prelat zanika krivdo glede smrti j Ustjanowske in pravi, da je živel z njo od svoje mladosti samo v pri- ' jateljskem razmerju, ki nikoli ni , prekoračilo meje prijateljstva. Zadnje čase je baje Ustjanpwska. ki je bila živčno bolna, pogosto govorila. o samomoru, a prelat ji je ta korak odločno odsvetoval.
Prelat umoril ljubico.
Komaj se je poleglo ogorčenje posledic. Ljudje so govorili, da je poljske javnosti nad škofom Ko- ' imel prelat s svojo ljubico nezakon-walskim. ki se je moral nedavno' skega sina.
zagovarjati pred sodiščem zaradi orgij v samostanu, že se je pričel še senzacij onalnejši proces proti vi-
Tako se je zgodilo, da je bil prelat aretiran in obtožen umora. Proces ima tudi politično ozadje
Pred sodiščem je nastopilo že vec prič. med njimi tudi kanonik To-masz. ki je potoval s prelatom v Ameriko. Iz tega sledi, da se je svojega nezakonskega sina izriefeil že v Evropi.	.
Veliko senzacijo je vzbudilo pri- i čevanje hčerke in sina umorjen'-'prelatove ljubice, ki sta izjavila, da r je obtoženec morilec njune matere. Prošt Plundzin je izpovedal, da je suodnega dne govoril s prelatom. ki je bil zelo razburjen, a po rokah in obrazi so se mu poznan sledovi nohtov Bil je do krvi o-praskan Tudi sodni zdravniki so izjavili, da se je Ust j anowska v zadnjih trenutkih svojega življenja obupno borila z morilcem.
Obravnava doslej še ni točno dokazala. da je prelat svojo ljubico es umoril toda vse kaže. da mu bo "<rivda dokazana. Mnoge podrobnosti so namreč še.nepojašnjene. Obravnava bo trajala več dni.
DAVEK NA KRATKE LASE
sokemu cerkvenemu dostojanstve- : kajti prelat je bil hud nasprotnik
niku in sicer proti litovskemu pre-latu Olszankasu. ki je obtožen u-mora svoje bivše ljubice Janine Ustjancfvske. Obranava se je pričela te dni v litovskem mstu Kov-nu in prebivalstvo napeto pričaku-i je obsodbe, kajti proces spravlja na j dan senzacijonalne podrobnosti iz j obtoženčevega življenja.
Lani so našli v neki vasi blizu Kovna truplo starejše ženske z zadrgnjenim vratom. Prvotno so mislili. da gre za samomor, pozneje so pa oblasti ugotovile, da gre za Janino Ustjanowsko, katere mož je inženir in biva stalno v Odesi. Ust-janowska je bivala v Kovnu in sprejemala je mnogo gostov, med njimi tudi prelata Olszankasa. To je dalo povod za razne govorice o ljuba vnem razmerju med prelatom in Ustjanowsko, ki ni ostalo brez
ministrskega predsednika Volde-marasa, ki je pa ta čas izgubil svojo moč. Po eni verziji je bil prelat aretiran na ukaz bivšega ministrskega predsednika, ki se mu je hotel s tem osvetiti.
Obtožnica dolži aretiranega prelata umora Janine Ustjanowske, s katero je imel ljubavno razmerje celih 35 let.
Ko je Ustjanowska zapustila svojega moža, kateremu je izdajala svojega nezakonskega sina Riharda za siroto po svoji umrli prijatelji-! ci, je prišla k prelatu in zahtevala | naj skrbi za svojega sina. Prelat j je pa napenjal vse sile. da se nezakonskega sina iznebi. Odpeljal ga
m
ADVERTISE "GLAS NARODA"
V švicarskem kantonu Uri je lani oblast sklenila, da bo pobirala davek od vsake ženske, ki nosi kratko pristrižene lase. Leto dni je trajalo, preden je postala odredba pravomočna in ko je stopila v veljavo. je bilo treba začeti z izterjevanjem novega davka. To pa je bilo pravcato Sisifovo delo. Vsaka
ostrižena ženska bi morala plačati 12 stotink švicarskega franka, sko-ro vse pa so se uprle plačevanju. Zato je izterjevalec, ki bi bil moral pobrati denar, kratko predlagal, naj se davek odpravi, ker se z njim ne bo okoristila blagajna. Nekaj pogumnih žensk je celo imelo ko-rajžo poslati kantonalni oblasti izjavo, da ima i o ženske prav takšno pravico nositi pristrižene lase kakor mošl; i. Izjava je, kakor javljajo švicarski listi, zelo osupnila o-blast, ker so bile na njej podpisane celo žene in hčere poslancev in vladnih posrednikov.
COSUMČHTINE
Nagla Vožnja v Jugoslavijo
Prihodnje odpluje:
SATURN1A
20. NOVEMBRA 9. JANUARJA—15. FEBRUARJA
VULCANIA
7. DECEMBRA — 8. MARCA 10. APRILA
Salurnia in Ytil«;mla pr^kaSa vse lail-je »vrta v rastkoSju, udobnosti ln na-|glici ter nudi najbnljSo službo v Evr<>-p«>. Posebne cene za tja >ti nazaj. Več . | novosti na teh motornih ladjah \kljti ■ I <"-no plavalni UaTeti v drugem r.u:reJu.
| PIIELPS BROS. & CO. tJen A«eutje 17 Battery Pi»c®, New York
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
16. novembra:
IVIr^nlam). Cherboor*. An»werp»n Mmnrkahtbi. Plymouth. B->u1«j*i>«. S ir M^r.
N.-m T.-rk Cheibour*. Umnburf
T9. no»embri: fUturnia. Tr«t
Suien<Um, tiuu. cn« Pur Mer. Rul-t-r*l*m
20	no»M'.bri:
-Vrbuurj leviathan. Chert-.ur«.* l:remen
21	novembra
K<h b~mticKU. Havre l>reMtrD.	U>ur(, Premen
22	nevemb'!:
' »Sv m pit. lti«rbi,ur»r Arut.t- «"hert.«kur*. Anlwrj^ t'iait> #- Iftavr« 21 (lovtmbrj
L-. !„:>• h' ■ l.	.r*.	1, ,r«
2' «0 ¥fTtrj
.i Chert urK. Br—
2S -ovtrrftrj
M.,1 tir' . i	Swr M-r. P.I«-
r c ve	a
It ': -r .	u"C
I.- Lt»<!	«*lher*- a. g Ant*»«-ri<*n
V - 11. m ,rh. Boulofn* Sur
\	I' - \;ip»ll,
3C »c vem Bra
M: w.i jk<~ i *!|rTb-»irx llamtmrc It- - -i-tvi H - —Cbrrfcuur*.
B i čnl tkueni Islet. — I dec . "lie a* F-»r»ce".
R DNI PREKO OCEANA"
Najkrajta .n najbolj ugodna pot aa; ootovanje na ogromnih qarniklh:
1LE DE FRANCE 8. nov.; 6. dec.
(10. P. M.l 110 P. M.) FRANCE 22. Nov.; 12. decembra
(10 P. M.) 16 P. M > PARIS 24. januarja. <5. P M )
Najkreja« put po tciesnicl Vea.k<l Je v posebni kabini s vsemi moderni ml udobnosti — Ptja^a In elavn* franeonke kuhinja IzreJnu ulske ceut Vpnuftajte kateregakoli ooobl&ACeneffa afeota a! I
% FRENCH LINE
1t STATE STHEET N t W YORK. N. Y.
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
™ Človek, ki žita liste, se more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in od---daljenih točk^ .da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli ualim čitateljtm. Na temijevidu co Tsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
r
(Dalje prihodnjič.)
CENA
SAMO
(Za C&nado $1.20 • poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če te posluževati atlasa, morale lislati po njem in predno najdete, kar i&to-fav mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM m mm lahko zbere cela drniina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno urotov*. kje m je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroei potrebujejo ZEMLJEVID, ko m uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID > prav ftest strani, ki vsebujejo pribliino IS. Urok pa 25 infav.
Dostikrat sto ie iltall v Časopisih ali knjicah o krajih, kf vam nlm bili znani. Vašo zanimanje bi bilo dosti večj«, če bi vedeli, kje m na-Z našim ZEMLJEVIDOM j« pa tej potrebi ucodeno.
f skupina zemljevidov. Ima kvadratnih InČov. Dot« Jo
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta ir vpeh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih .držav, na katerem so ne ielezniee in ceste.
Nov zemljevid za paketno poftto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Paeifi&Mf* fftti lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
otočja in ameriike
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne
m mi ta. če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA
bo sa vas velike važnosti. Ko ga boste mm
SLOVENK* PUBLISHING COMPANY 216We.tl8th Street, New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, je potrebno, da poučen o potnih listih; prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše <*«»lgo-letne izkušnje Vam mt :amorimo dati najboljša poiamila in priporočamo vedno le prvovrstne brxc-parnike.
Tudi nedrzavljani sam**rcjo potovati v stari kraj aa obisk, todLa preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz VVash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in bii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in on«, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj "ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po I. juniju 19S8. leta poročili, žene in neporočeni otroci hpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo xa stal* no bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte aa poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
(2 COF.TLANDT STREET NEW TOKE
6.	novembra:
Mauritania. Cherbourg Karlmthf, firemen
l»r«!«id»-nt Itoovrv-at, Chert- 'htk. Br»men
7.	novembra:
I >e U m iij<e. Havre
8.	novembra:
11» «le Krarir* Havre 1t--m»-ri<". i'h. rtK.urp
p. nnl.in«!, L'btrtioure. A nT«r«-rj»»-n i
S novembra:
«	«"h»rl>«>ur E Hi ril.ur g
1;. put. i. . Ch«-rt*j'jnr. Krrrn«-n V..lerd-tm. li-ui- gn. - ir M«-r.-R««r-t»-r«i:j m
('■nli' |t;;>mi.mu!",<■•. Xa;» i Gri' iva
13. novembra:
A'tuitama. i.turl-ntire Stutttt-:rf. H.-uS .r Jl-r, I-r--m<- n
t'.rorgr Waahingt n. Ch«-rt«ri ■ »r Kr-m.".
na \..jNJli
novembra:
I-.emer». Chrrb. .rg £ r»-'T —n
15- novempra-