Podmokrške vasi v letu 1941
Pričujoč nepopohn zapis le nekaj dogodkov o rasti in žaru upora, razvoju OF in NOB v letu 1941, daje krajem in Ijudem Podmokrcem po-sebno obeležje. Ti ljudje so bili neusahljiv vir NOB. Med njimi je bilo prek 430 zapriseženih aktivistov OF. Prek 120 jih je bilo v enotah NOV. Dali so visok krvavi davek svobode, saj jih je 81 dalo svoja življenja..
Na območju današnje KS Golo-Zapotok sta pred vojno delovali dve Društvi kmečkih fantov in deklet za vasi Golo, Klada, Rogatec, Selnik in Škrilje ter Visoko-Zapotok. Imeli sta množičen značaj, v njih pa je prevladoval vpliv KP. To dejstvo je dobilo svoj pravi izraz v množični povezanosti prebivalcev teh krajev v Osvobodil-ni fronti in v njihovi množični udeležbi v NOB.
Upor se je začel z neusahljivo močjp in pla-menom. Ta dejstva ilustriramo z nekaj dogodki:
V noči od 11. na 12. april 1941 je na območju Golo-Škrilje razpadla ena enota kraljeve voj-ske, ki je tu pustila pretežrii del svojega orožja in streliva, katerega so pobirali mladi fantje in možje iz vseh naših vasi in ga večinoma poskrHi v bližnjih gozdovih. Rogatčani, Visočani in Za-potočani pa so šli po orožje tudi v Želimlje. Italijani so že 12. aprila 1941 izdali okupacijsko odredbo o oddaji orožja in uvedbi policijske ure. Orožje in strelivo je bilo treba oddati do 15. aprila 1941.
Prebivalci naših krajev so poznali to odredbo, upoštevali pa je niso. Le manjši del orožja so prinesli v Gasilna domova Golo in Škrilje. Ko so Italijani 16. aprila prišli po orožje in strelivo, so spoznali, da manjka pretežni del orožja. Sledile so grožnje. Mobilizirali so lovska čuvaja, ju določili za vodiča in preiskali vse bližnje gozdo-ve. Na ta način so dobili več pušk, mitraljezov in streliva.
Italijani so tokrat doživeli v naši krajih svoj prvi poraz. Spoznali so, da jim ti ljudje ne bodo klonili kot pokorni hlapci. V odnosih med kra-jani in Italijani je bilo ozračje nabito z nespošto-vanjem, sovraštvom, nezaupanjem in prezirom.
Vest, da je bila 27. aprila v Ljubljani ustanov-Ijena OF, je med našimi prebivalci močno spod-budila narodno zavest in okrepila borbeni duh upora.
Goloroki domači fantje so se tako 12. junija v
Četo so vodili znani člani Komunistične parti-je: Slavko Židanek, Milan Majcen, Bojan Po-lak-Stjenka, Ante Novak, Stane Semič-Daki in drugi.
Pod vodstvom škofa Rožmana je Ijubljanska škofija dne 15. avgusta organizirala na Kurešč-ku velik cerkveni shod, zavarovan z močnimi italijanskimi enotami, kar pomeni, da se ti »gostje« niso počutHi varne v naših krajih.
Škof je pridigal proti KP in OF ter pozival Ijudi k pokorščini italijanskim oblastem.
Toda nadaljnji razvoj dogodkov kaže, da so naši Ijudje sledili klicu Komunistične partije in OF k uporu in oboroženemu boju proti okupa-torju in domačim izdajalcem.
Na Kureščku so v koči Stane Žitnik partizani dne 8. septembra organizirali prvi javni parti-zanški miting.Udeležilo se ga je veliko število Ljubljančanov in domačinov. To je bil javni izziv okupatorja in njegovih sodelavcev.
To je podžgalo plamen upora v vseh naših vaseh in tudi Ljubljančanov je bilo vedno več med mokrškimi partizani.
Mokrška partizanska četa je šla dne 10. sep-tembra v svoj prvi napad na okupatorjevo po-stojanko, napadla je karabinersko postajo na Turjaku. V pripravi tega napada je sodelovala vaška zaščita iz vasi Rogatec, Visoko in Zapo-tok.
V drugi polovici septembra 1941 so bile ob sodelovanju partizanov Mokrške čete v vseh vaseh naše KS ustanovljene enote vaške zaščite, ki so imele množičen značaj. Enote soopravlja-le opazovalne, obveščevalne in patrolne naloge. Bile so pomožna partizanska vojska, ki je opravljala zaščito vasi in Mokrca, organizirale so preskrbo s hrano, zbirale orožje in strelivo, sanitetni material, obutev in obleko. Opravljale so tudi čistko od ovaduhov in kaznovale posa-mezne domače izdajalce, kar je vplivalo, da ves čas vojne v teh krajih ni bilo izdajalcev.
Zaradi vedno večje ofenzivnosti partizanov, ki so obvladovali celotno območje vse od Mokr-ca do Ljubljane, so Italijani dne 6. in 7. oktobra začeli svojo prvo večjo ofenzivo na Mokrc. Do-živeli so popoln neuspeh, saj so bili partizani dobro obveščeni in so se tako lahko pravočasno umaknili.
Bivališče rajonskega odbora OF Barje na Mokrd v zimi 1942/43
gostilni pri »Jerneju« na Golem spopadli z do zob oboroženo italijansko patruljo. Devet do-mačih fantov je s pirovskimi steklenicami na-padlo 12 Italijanov in jih pognalo v beg.
Ob tem je bila zaplenjena na našem območju prva italijanska puška. Italijani so še ta dan uprizorili bojni pohod in obkolili vasi Golo in Škrilje. Aretirali so vse mlade fante in može, ki so jih dobili doma. Naslednjega dne so prišli v roke Italijanov tudi fantje, ki so sodelovali v pretepu, Zaradi pomanjkanja dokazov so veči-no izpustili. Deset fantov pa so obsodili na 7 mesecev zapora, ki so ga prestajali v Puli.
To so bili naši prvi domačini, ki so bili obsoje-ni s strani okupatorja.
Ta dogodek sicer ni bil organizirana oblika upora proti okupatorju, imel pa je velik pomen in vpliv na razvoj partizanstva in množične vključitve prebivalcev podmokrških vasi v NOB.
Sredi julija je Mokrc sprejel prvo vojaško organizirano in oboroženo partizansko enoto. Iz enega dela Molniške čete, ki je prišla na Mokrc, je bila 17. julijaustanovljena samostojna Mokr-ška četa. Bila je sestavni del bataljona Ljuba Šercerja. Naši kraji so to četo sprejeli za svojo. Pod njenim vodstvom in vplivom te čete pa so v vseh vaseh nastale enote vaške zaščite in nato odbori OF.
V vasi Zapotok je bit dne 14. oktobra spopad partizanov z močnimi enotami Italijanov. Dva partizana sta padla. Oba so Italijani naložili na lojtrni voz in ju prevažali po vaseh današnje KS, da bi zastrašili prebivalstvo. V Zapotoku so aretirali 20 moških zaradi sodelovanja s partiza-ni. Po končanem zasliševanju so jih 6 izpustili, 13 obsodili na 3 mesece, enega na 2 leti zapora in 1 na smrt, ki pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov kasneje izpuščen. Dne 15. oktobra so Italijani   opravili   svojo   drugo   ofenzivo   na Mokrc. Poslužili so se domačega izdajalca, ki je poznal goro in dolino Iške. Odkrili so partizan-ski šolski logor v Zali. Ob ostrem spopadu parti-zani niso imeli izgub. S spretnimi manevri so prebili italijanski obroč. Tudi tokrat so Italijani doživeli neuspeh, porasla pa je moralna, voja-ška in politična moč NOB.
V  novembru in decembro so v vseh naših vaseh potekale priprave za ustanovitev odborov OF, aktivov Zveze slovenske mladine in SKOJ. To pa je bila že višja oblika organiziranega povezovanja krajanov. Dne 21. marca bomo praznovali krajevni praznik.
Občane naše občine in Ljubljančane vabimo, da v jubilejnem letu vstaje in ustanovitve OF obiskujejo svoj zvesti partizanski dom in da na tem območju organizirajo razna srečanja.
LUDVIK GOLOB