Zadruga mozirje IT*.II 19 H- Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ■/(iC’H'ifiHn ČlCnfiMn, DEftGGIu) \7Cii frtifUiC'jjt'Ii'i v iMfefcđteč TtođB v ■/<1 «aMfeuajJ© n Cesta, V di fi i c* v(ifiV lc;fr(' lK*>icfiC' määxb fi ovo loto «3 § EE ¥ «im eni a unEmšm P. E. TRGOVINA MOZIRJE PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO Ob zaključku uspešnega leta Zadnja letošnja številka Savinjskih novic. spoštovane bralke; cenjeni bralci, prihaja k vam, kot smo napovedali, en teden prej, kot bi to bilo po siceršnjem štirinajstdnevnem razporedu. Na ta način smo ujeli še zadnji dan pred božično novoletnimi prazniki in tako izkoristili priložnost, da vam sami in tudi ostali zain teresirani posredujemo praznična voščila. Številka, ki jo držite v rokah, za razliko od lanskoletne nima stenskega koledaija. Ker jih dobite toliko že z drugih naslovov, smo se v uredništvu odločili, da ga letos ne objavimo. Morda kdaj drugič. Je pa ta številka najzajetnejša, odkar časopis izhaja v sedanjem formatu. Kar 40 strani ima, to pa že ni več mačji kašelj. Fo pravici povedano - obseg je večji tudi na račun večjega števila reklam, a vendarle. Tudi reklame so sporočila. 26. leto svojega izhajanja Savinjske novice zaključujejo v precej drugačni podobi, kot na začetku leta 1994. Spremenjena zunanja podoba, ki jo je časopis dobil z barvno naslovnico (v tej številki je barvna tudi zadnja stran), pestrejša vsebina in večji obseg so Savinjske novice v zadnjem tromesečju letošnjega leta očitno naredili privlačnejše, sej se je število naročnikov v tem obdobju kar opazno povečalo. Tako imajo Savinjske novice ta trenutek po januarju 1992 največ naročnikov in to nas še posebej veseli. Hkrati pa je to tudi dokaz, da smo razvojno pot zastavili pravilno in vam všečno. Tako bomo tudi nadaljevali. Brez nepotrebnih meja med novimi občinami. Za zadnjo številko v letošnjem letu smo vam pripravili tudi fotoreportažo z naslovom 'Kako nastajajo Savinjske novice", ki pa bo morala zaradi večjega števila ekonomsko propagandnih sporočil, kot smo sprva predvidevali, počakati na prvo številko letnika 95. V omenjeni številki boste našli tudi zapis o silvestrovanjih po dolini, članek o prvih sejah občinskih svetov in seveda tudi druge novice. Do takrat pa vam želim lepe praznične dni in srečno novo letol Vaš, Franci Kotnik IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. ]N®ilö Vni@a Sneg je pobelil deželo foto: Ante Blaževič Drugi krog volitev v občini Luče ob Savinji 10 Akcija "Brezhibno vozilo je varno vozilo" 16 18 Balada o poslovilnem letu Srečanje družin iz Zgornje Savinjske doline in okolice Novoletni Mladi bobenenček Slovo OK Zgornja Savinjska od Evropskega pokala AKTUALNO Spoštovani občani! Leto 1994 je zadnje leto, ko smo krajani Zgornje Savinjske doline še organizirani v enotno občino, to je občino Mozirje. 40 let je bilo Mozirje sedež naše občine. To seveda lahko pomeni kratko ali pa dolgo obdobje. Kdor se je pred 40. leti zaposlil, danes že lahko uživa zasluženo pokojnino. Če pa to osebo vprašamo, ali je ta čas hitro minil, bo sigurno odgovoril, da še ni dolgo, kar se je zaposlil, pa je vendar minilo že 40 let. Tako je pač naše življenje! Čas, ki je minil, je bil zelo dinamičen, po vsebini pa zelo raznolik. Kdo bi si po II. svetovni vojni upal trditi, da se bo po naših cestah vozilo okrog 4.000 osebnih avtomobilov, preko tisoč traktorjev, saj še na dober bicikel nismo mogli računati. Kdo bi si upal napovedati, da bomo ustvarili več tisoč novih delovnih mest, skoraj tisoč začetnih in moderniziranih kmetij, modernizirali okrog 300 km cest, raznih ketegorij, zgradili preko 700 km gozdnih cest, preko 1.500 stanovanjskih enot, na novo zgradili osnovne šole v Šmihelu, Lepi njivi, Mozirju, Rečici, Nazarjah ter modernizirali in razširili šolske prostore v Gornjem Gradu, Novi Štifti, Šmartnem, Ljubnem, Lučah. Vsi večji kraji so pridobili otroške vrtce, kamor lahko mlade družine zaupajo svoje naraščajnike, prav tako smo modernizirali zdravstvene ustanove v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Ljubnem, Lučah. Še bi lahko naštevali o elektrifikaciji, vodovodih, telefoniji, razvoju obrtništva... Iz povedanega nesporno lahko sklepamo, da smo Zgorn-jesavinjčani kolikor - toliko poskrbeli za enakomeren razvoj celotne doline, kar pa gre pripisati medsebojnemu zaupanju pa tudi uspešnemu delu vseh občinskih skupščin in izvoljenih izvršnih svetov. Seveda smo bili priča tudi visokemu tempu industrializacije na eni in deagrarizacije na drugi strani. Kot je prva usmeritev zagotavljala nove in nove možnosti zaposlitve prebivalstva, tako je druga povzročala praznenje kmetijskega, še posebej pa gorskega področja. Zopet smo pri vzroku in posledici ali pri pozitivnem in negativnem življenskem pojavu. Ta pojava imata iti bosta imela -gledano v razvojnem smislu - vsak svoj predznak. Pomembno pa je, da se kolikor je mogoče usklajeno gibljeta. To gibanje pa je odvisno od nas ljudi, ki upravljamo in vodimo vse sisteme. Upamo lahko le, da smo v preteklem obdobju ravnali prav, saj so rezultati dokaj vidni. Prav pa je, da z doseženim nismo zadovoljni. Vedno moramo iskati nove in boljše rešitve-. Rezultat takih novic, boljših rešitev so novoustanovljene občine, kot nova organizacijska oblika, v kateri naj bi občani še bolj uveljavili svoja razvojna videnja, pridobili več državljanskih pravic, svoboščin itd. Želimo lahko le, da bi novo izvoljeni organi v novih občinah zastavljali tako politiko, da bomo občani čimbolje živeli, da bo manj krivic, skratka, da bomo še bolj zadovoljni kot smo bili doslej. Zaradi značilnosti dosedanjega razvoja tukajšnjega prostora, zaradi nadaljnjega enakomernega razvoja, pa tudi zaradi razumevanja med ljudmi itd. bomo vsekakor morali kmalu razmisliti o povezovanju novih občin. Tudi tako bomo občani dobili vpogled v širši življenski prostor. Zavedati se namreč moramo, da prostorsko preveč omejen razvoj lahko privede do resnih konfliktnih situacij. Teh pa si vsekakor ne želimo. Ob izteku zadnjega, skoraj 5 let trajajočega mandata naše občinske skupščine, pa velja povedati, da smo se vsi skupaj še učili novih spoznanj demokratične družbe. Upam le, da smo kaj doprinesli k postavitvi temeljev novih demokratičnih odnosov, na le-teh pa bodo gradili tisti, ki bodo (bomo) nadaljevali tako začeto delo. Za konec pa: zahvaljujem se vsem občanom, še posebej pa vsem odbornikom Skupščine občine Mozirje, vsem članom izvršnih svetov, prav tako vsem Svetom krajevnih skupnosti, najodgovornejšim funkcionarjem teh organov, ki so si vsak po svoje in v svojem času prizadevali za dosedanji razvoj. Zahvaliti se moram tudi vsem gospodarstvenikom, nadalje vsem vodjem organizacijskih enot negospodarstva, prav tako vsem njihovim sodelavcem. Prepričan sem, da smo vsi skupaj po svojem znanju in močeh prispevali za dosedanji razvoj doline. Novim občinskim svetom, novim županom pa želimo vsi skupaj uspešen start in uspešno upravljanje v prihodnje. Vsem skupaj pa : srečno in uspešno novo leto 1995! Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, ing.les.ind. SO Mozirje V sredo zadnje zasedanje Minulo sredo se je na svoji zadnji seji, 36. po vrsti, sestala občinska skupščina. O seji bomo poročali v prvi januarski številki, tokrat preletimo le dnevni red. Skupščina naj bi sprejela zaključni račun občinskega proračuna za leto 1993, Odlok o reji, registraciji, cepljenju in označevanju psov ter obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin, Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v občini Mozirje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, Odlok o dopolnitvi Odloka o PUP za prostorsko celoto občine Mozirje in Odlok o ureditvenem načrtu turistične kmetije "Buteko". Delegati skupščine naj bi si ob izteku štiriinpolletnega mandata, spomnimo se, da je bil sicer štiriletni mandat občinskim skupščinam letos aprila podajšan do konca leta, vzeli čas tudi za zdravico ob slovesu in morda tudi za kakšno besedo sprave po številnih burnih razpravah za govorniškim pultom, ki so se zvrstile v tem obdobju. KF Nove občine Občinski sveti pričenjajo z delom Za nove občinske svete se delo pričenja še pred iztekom mandata stare skupščine. V času, ko to poročamo, je znano, da naj bi bila prva seja občinskega sveta v Mozirju danes ob 13. uri, v Nazarjah včeraj ob 18. uri, na Ljubnem predvčerajšnjim ob 18. uri, v Lučah danes ob 15. uri, v Gornjem Gradu pa v torek, 20. decembra, ob 18. uri. O poteku sej bomo poročali v naslednji številki. KF VOLITVE GOSPODARSTVO Poročilo o izidu volitev v občini Luče dne 18. decembra 1994 Na volitvah za župana občine Luče - drugi krog, ki so bile 18. decembra, je občinska volilna komisija ugotovila naslednji volilni izid: - v volilni imenik je bilo vpisanih 1761 volivcev - skupaj glasovalo 903 volivcev - odstotek udeležbe: 51,28% Udeležba na voliščih: VOLIŠČE VOLIVCEV GL. SKUPAJ % UD. Luče 1 449 300 66,82 Struge 331 220 66,47 Podvolovljek 182 166 91,21 Solčava 456 0 0,00 Luče 2 343 217 63,27 SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA: - oddanih gl.: - neveljavnih gl.: - veljavnih gl.: kandidat 1. Albin Zamernik 2. Mirko Zamernik 903 14 889 št. glasov % glasov 407 45,78% 482 54,22% Za župana občine Luče je bil izvoljen Mirko Zamernik. Iz volilne enote Solčava pa se drugega kroga volitev ni udeležil nobeden od volivcev. KF POLITIKA Izvršni svet SO Mozirje Predzadnja seja brez posebnosti Predzadnjič v svojem mandatu se je občinski izvršni svet sestal v četrtek, 15. decembra. Na dnevnem redu ni bilo posebej razburljivih točk. Člani IS so največ časa posvetili prostorskim aktom. Sprejeli so osnutek Odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v občini Mozirje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, osnutek Odloka o dopolnitvi Odloka o PUP za prostorsko celoto občine Mozirje in osnutek Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije "Buteko". Drugi del seje je bil pretežno namenjen tako imenovanim družbenim dejavnostim, saj je bilo govora o označevalnih tablah na kulturnih spomenikih in o pravilniku o sprejemu otrok v vrtec. Zadnjič se bo izvršni svet predvidoma sestal v tednu med Božičem in Novim letom. KF Podjetniški kotiček Čas pred prazniki, ki jih čakamo celo leto, pa potem pridejo tako hitro in še hitreje minejo, pravzaprav ni namenjen globljemu razmišljanju. Čeprav verjamem, da bo večina izmed nas ta čas izkoristila in postorila vse tisto, za kar prej ni našla pravega trenutka. Kakorkoli že, ukvarjajte se s svojimi problemi, jaz vam bom nekatere namige in razmišljanja prihranila za kdaj drugič. Če vas inventure v tem času ne bodo preveč utrudile, ali morda ravno zato, vzemite si čas in si spočijte. Spočijte za jutri in za celo leto 1995. Prav gotovo se vam bo počitek izplačal in možgani zbistrili. Danes bi vas zelo rada samo spomnila na nekatere datume, ki jih kot podjetniki kljub obilici dela in/ali kljub počitku ne smete pozabiti, če seveda nočete imeti težav. Opomnik se nanaša na naše davčne obveznosti. 31. december: Zasebniki, ki želijo obdavčitev po normiranih stroških, morajo predložiti zahtevo po tovrstni obdavčitvi izpostavi RUJP (53. in 54. člen Zakona o dohodnini). 15. januar: Pravne osebe in zasebniki oddajo Obvestilo o načinu akontiranja prometnega davka v letu 1995 Agenciji za plačilni promet oziroma izpostavi RUJP (36. člen Zakona o prometnem davku). - Fizične osebe oddajo napoved za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premoženja v najem domačim fizičnim ter tujim fizičnim in pravnim osebam, če je najemna pogodba sklenjena za več kot eno leto (93. člen Zakona o dohodnini). - Republiškemu zavodu za zaposlovanje poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem pogodbenem delu (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (5. alinea 9. člena). 20. januar: Letni kumulativni obračun prometnega davka za leto 1994 v Agenciji za plačilni promet oziroma izpostavi RUJP (42. člen zakona o prometnem davku). 31. januar: Pravne osebe predložijo Agenciji za plačilni promet podatke o izplačilu obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb v letu 1994 (99. člen Zakona o dohodnini) - Fizičnim osebam, prejemnikom dohodkov, podatke o izplačilih obdavčljivih dohodkov v letu 1994 (4. točka Uredbe o dostavi podatkov za odmero dohodnine) - Fizične osebe oddajo vlogo za olajšavo pri odmeri davka na posel stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (21. člen Zakona o davkih občanov) 28. februar: Pravne in fizične osebe oddajo Agenciji oziroma RUJP končni letni obračun prometnega davka (2. odstavek 43. člen Zakona o prometnem davku) - Zasebniki oddajo RUJP napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti (88. člen Zakona o dohodnini) 31. marec: Pravne osebe oddajo Agenciji Davčni izkaz za leto 1994 (48. člen Zakona o davku na dobiček pravnih oseb) - Fizične osebe oddajo RUJP napoved za odmero dohodnine za leto 1994 (86. člen Zakona o dohodnini) 15. april: Pravne osebe skupinski davčni izkaz, če ga pravna oseba mora sestaviti (48. člen Zakona o davku od dobička pravnih oseb) 30. april: Pravne osebe in zasebniki oddajo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Poročilo o zavarovancih v preteklem letu na obrazcu M4. Nekaterim stvarem se že mudi, za druge je še dovolj časa. Seveda pa pri tem ne smete pozabiti tudi na druge obveznosti, ki niso neposredno povezane z davčno zakonadajo, morda na obveznosti v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in bilančni izkazi. Bodi dovolj o tem. Naj vam praznični dnevi, ki so pred vami, minejo v zdravju in osebni sreči, prihajajoče leto 1995 pa izpolni vaše skrite, tako poslovne kot povsem osebne želje! Vida Skok OGLASI ni ^/vy,.- z Vi? Ci4 g/V'-V /! Y"t- ,. jT\ <• aia c t :-o.a a sei Lw »L Skupščina in Izvršni svet občine Mozirje________ Trgovina RIMOS jpk j*\ Trgovina li %. *! 1tt 0 S a*a."36 želi vsem strankam ter občanom vesele božične in novoletne praznike ter se priporoča za obisk v trgovini sp ■ Obenem vas obveščamo, da sr..~ odaljšali delovni čas, ki je od n- pet 8-19, v soboto 8-12. Tel.:831-356 urarstvo jUaillill I ji No trgu 25, 63330 MOZIRJE, tal.: 063/ 831 215 * ‘Popravila vseli vrst ur in izdelava l(ljučev j * Prodaja ur PCI N4S DOBITE DDE IX VSAK ŽED IN lil Sl I Vesele božične praznike ter srečno I novo / 995. leto želim vsem občanom Zgornje Savinjske doline! 28 MOZIRJE J . . SPOŠTOVANI PRIJATELJI ZAHVALJUJEMO SE VSEM OBISKOVALCE* BOŽIČNO NOVOLETNEGA SEJMA IN VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA ZAUPANJE JN SODELOVANJE. OBLJUBLJAMO, DA BOMO V BODOČE POPESTRILI PONUDBO. SAJ SMO Sl SKRBNO BELEŽILI VAŠE ZAHTEVE» ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO, NA POSLOVNEM PODROČJU PA VELIKO USPEHOV! KOLEKTIV MVM IN MATJAŽ VINKO OGLASI glin ut. pohištvo i pKl nazarje m Vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem, kupcem naših izdelkov in našim upokojencem, ter vsem občanom želimo v novem letu uresničitev njihovih načrtov in želja, predvsem pa zdravja in osebne sreče. KOLEKTIV SLLN POHIŠTVO roi KOLEKTIV ELKR0JÄ IZ MOZIRJA ŽELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN v ,v MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVO IN POSLOVNO USPEŠNO LETO 1995 : uk GOSTINSKO PODJETJE "TURIST" NAZARJE ždi vsem svojim gostom in ostalim občanom Zgornje Savinjske doline prijetne božične praznike in srečno novo Ido 1995! Tudi v novem Idu vas prijazno vabimo v naše lokale. à Gozdno gospodarstvo Nazarje tel.:832-325 l/sw Hostnikom ^ozdo^ podolžnim partn^m in pripateslijm zùdifttopripatne, praznike, in o dido u.sp e,ho v* o*prihapapoom dđu. 1995/ IZ OBČIN ŠOLSTVO Mirko Zamernik, župan občine Luče Drugi krog volitev za župana je za nami. Občina Luče je bila edina na zgornjesavin-jskem prostoru, ki svojega župana ni uspela izvoliti skupaj z občinskim svetom. V drugem krogu sta se pomerila Albin Zamernik (skupina občanov) in Mirko Zamernik (SDSS). Po preštetih glasovnicah je večinska podpora pripadla slednjemu, ki je po izvolitvi prve vtise strnil takole. “Nad izvolitvijo sem resnično presenečen, še posebej ker je imel protikandidat po prvem krogu prednost. S tega mesta bi se rad zahvalil vsem, ki so mi izkazali zaupanje. Potrudil se bom, da jih ne bom razočaral, župan pa želim biti vsem, tudi tistim, ki so sicer svoj glas namenili protikandidatu. Vesel sem, da je strankam slovenske pomladi uspelo doseči pomembno volilno zmago, kar kaže na preobrat v razmišljanju ljudi.11 Po videnju župana občine Luče so prioritetnega značaja predvsem: "Prvenstveno moramo postaviti temelje za nemoteno delovanje občine in vseh njenih organov. Tu gre predvsem za statut in poslovnik. Nadalje želim, da bo prihajalo do izmenjave izkušenj z ostalimi župani iz stranke, seveda tudi z drugimi, v kolikor bo obstajal interes. Največji problem naše občine je in ostaja cestna infrastruktura. Upam, da bomo z močnimi argumenti in pritiski na državo uspeli razrešiti tudi te probleme." In kako vidi Mirko Zamernik v novi občini vlogo župana? "Precej stvari je nedorečenih, zato še ni povsem jasno, kako bodo zadeve potekale. Upam, da bom dovolj velike kompetence, ki jih po zakonu župan ima, znal pozitivno izkoristiti. Sem pa bolj pristaš svetopisemskega reka, ki pravi, da po njih dejanjih ne po njih besedah jih boste spoznali. Prav zato vidim svojo osnovno nalogo v delu s čim manj nepotrebnega besedičenja." Pred prihajajočimi prazniki so želje lučkega župana namenjene občanom bodoče občine: "Obilo božičnega miru ter sreče v novem letu želim vsem skupaj. Predvsem pa veliko skupnih uspehov in čimprej vožnjo po obnovljenih in varnih cestah." _P4L Msvritj Trgovina VOLOVŠEK ■ Ljubno ob Savinji, tel:841 -200 I želi vsem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1995! Računalniško opismenjevanje učencev Že v vsakdanji praksi se danes čedalje pogosteje srečujemo z zahtevami po poznavanju dela z računalniki: v razpisu za delovna mesta je ta zahteva vse bolj prisotna, na srednjih in visokih šolah je predmet računalništvo predvsem strah in groza za tiste, ki se prvič praktično srečujejo s tem pripomočkom, doma si pa velikokrat predstavljamo računalnik kot predrago igračo, namenjeno samo razvajenim otrokom. Osebni računalnik kot vsestransko uporabna naprava danes "sili" v vse pore človeškega življenja. Ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, bodo jutri tisti, ki ga odklanjajo, v podobnem položaju kot tisti, ki so pred leti odklanjali elektriko. Na Osnovni šoli Mozirje smo že pred desetletjem, ko so se pojavili prvi hišni računalniki, zaslutili, da bodo ti "stroji" bistveno spremenili dosedanji način komuniciranja, usposabljanja in izobraževanja. Zato smo že tedaj nabavili prve Spectrume in Commodorje, na katerih so se kalili tako učitelji kot najbolj zagnani učenci. Beseda računalnik je takrat pomenila nekaj, kar računa oziroma izvaja matematične zadeve, zato ni bila preveč priljubljena med učenci, dokler niso ugotovili, da se da naprava uporabljati tudi za druge, predvsem zanimive zadeve. Prodor osebnih računalnikov pa je povzročil premike ne le na privatnem, ampak tudi na širšem daižbenem področju. Čeprav ni bilo nobene uradne direktive, je šola leta 1989 nabavila mrežni računalnik 286 z osmimi postajami, na katerem so se v obliki tečajev začeli usposabljati najprej učitelji, čedalje več pa je bilo interesa med učenci oziroma njihovimi starši. Medtem so pa že tudi zainteresirani učitelji opravili ustrezna usposabljanja za poučevanje fakultativnega pouka računalništva, kar je omogočilo, da se je vodstvo šole odločilo, da uvede računalništvo v pouk pri predmetu tehnična vzgoja. Tako smo prva šola na območju občine, pa tudi v okolici jih ni veliko, ki omogoča učencem osnovno izobraževanje s področja računalništva vsem učencem od 6. do 8. razreda pri rednem pouku. S tem poukom smo pričeli v prejšnjem šolskem letu, tako da bo prva generacija učencev, ki bo osvojila celoten program, zaključila osnovno šolo šele v šolskem letu 1995/96, vendar zato v osmem razredu prilagodimo program tako, da dajemo poudarek temam, ki so uvod programu predmeta računalništva na srednji šoli. Pri pouku računalnišfva se učenci po programu seznanijo ravnati z računalnikom in njegovimi enotami, z osnovami operacijskega sistema MS DOS, z vrstami in uporabo programov, z osnovami programskega okolja Windows ter z novostmi in trendi na tem področju. Naš cilj je zaenkrat predvsem ta, da vse učence, ne glede na to, kam bodo odšli po končani osnovni šoli, seznanjamo z osnovami dela na računalniku, predvsem pa z njegovimi zmožnostmi in uporabnostjo. Ker delamo v utesnjenih prostorih in s pretežno zastarelo opremo, (računalniška strojna oprema zastari že prej preden jo naredijo), se sicer zavedamo, da le dober mojster lahko dela s starim orodjem. Zaradi prizadevnosti in zanimanja učencev, učiteljev in ravnatelja smo pristopili k posodobitvi računalniške opreme. Tako smo ta mesec našo zbirko računalnikov, ki zajema vse tipe od Spectruma, XT-ja, AT-286, 386, dopolnili z novejšim 486/66, z 8 mega RAM-a, CD ROM-om in Sound blasterjem, ki nam omogoča neposredni stik s sodobnim računalnikom in neverjetnimi možnostmi, kar bo jutri običajna vsakdanjost. Mogoče Slovenci nikoli ne bomo najbolj razvit narod na svetu in bomo vedno zaostajali za najrazvitejšimi. Ravno zato pa se moramo posebno truditi, da ne ostanemo zadnji med zamudniki razvoja; teh pa je kar precej. Računalništvo je sicer samo ena od panog razvoja, vendar je čedalje bolj pomembna, pri kateri si ne moremo privoščiti spanja in čakanja na boljše čase. Naš osnovni cilj pa je, da bodo naša prizadevanja omogočila učencem iz mozirske občine, da se bodo tako kot do zdaj tudi v bodoče enakopravno kosali z vrstniki iz "razvitejših" okolij tako po šolah kot tudi na delovnih mestih. Milan Robnik ŠOLSTVO Z nami so risali tudi starši Organizacija združenih narodov je leto 1994 proglasila za Mednarodno leto družin. V tem okvirju je OŠ Mozirje organizirala vrsto dejavnosti, ki obravnavajo in opozarjajo na aktualnost družine. Kot učiteljica drugošolcev sem svoje nadebudneže navdušila za projekt o družini. Že meseca oktobra smo se udeležili jesenskega srečanja družin in planinskih pohodov po okolici Mozirja. Sodelovali smo tudi v športnih in družabnih igrah, n.pr.: iskanje "hiške" z zlato mislijo o družini. Z delom smo nadaljevali v mesecu novembru, ko smo našemu projektu dali naslov Družina v sliki in besedi. Učenci so skupaj s starši, dedki in babicami raziskovali svoje družinsko deblo, iskali stare fotografije ter primerjali barvo las in oči med seboj. Koliko zanimivega so prinesli v šolo in kako ponosni so bili na to! Učenci zelo radi pišejo, zato smo se odločili, da bomo družinski izlet opisali in narisali v obliki stripa. Z veseljem sem spoznala, da moji drugošolci in njihovi starši veliko prostega časa preživijo v naravi. Učenka Eva je pričela svojo pripoved s pesmijo Simona Gregorčiča: Krasna si, bistra hči planin,... Najbolj pa smo se nasmejali kratkim povedim, ki so nam veliko povedale o tem, kaj bi bilo, če bi bili očetje ali mamice. Otroci so lahko zelo odkritosrčni! Pri matematiki smo reševali zanimive besedilne naloge, ki so si jih izmišljevali tudi učenci. Tudi na glasbo nismo pozabili, saj smo veliko peli in plesali v šoli, družine pa so imele nalogo, da ob večerih pojejo doma. Pri likovni vzgoji smo izdelali mapo, jo poslikali s svojo najljubšo barvo in nanjo prilepili srček s kratko mislijo, kaj je ljubezen. V mapo so učenci vložili vse, kar so raziskovali in napisali o svoji družini. Niso pozabili narisati tudi sebe. Portreti, narisani z ogljem, prikazujejo same nasmejane in zadovoljne obraze. Za zaključek projekta pa so učenci v šolo povabili brate, sestre, mamice in očete z namenom, da sodelujejo pri uri likovne vzgoje. Z veseljem, zadovoljstvom in radostjo v srcu sem gledala glave družin, ki so se tiho sklanjale nad liste, kjer so njeni člani najprej modrovali. nato pa začeli risati, slikati ali oblikovati samega sebe. V eni uri so nastali čudoviti likovni izdelki. Sklenili smo, da izdelke celotnega projekta pošljemo v Ljubljano na Minstrstvo za šolstvo in šport in Nacionalni svet za Mednarodno leto družine, ki je ta projekt tudi pripravil. Že zdaj pa se veselimo izleta v Ljubljano, ki bo decembra ali januarja. Takrat bodo izbrana dela predstavljena javnosti v Cankarjevem domu. Sonja Jakop učiteljica 2.a razreda OŠ Mozirje ORGANIZACIJE Sindikat lesarstva V sindikatih nič novega, bi lahko zapisali po drugem kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bil dan pred lokalnimi volitvami v Ljubljani. Z novim (starim) vodstvom ostaja tako specifika sindikalnega boja za delavske pravice nekako v okvirih ideološko nepreseženih razmišljanj. Bolj kot sam kongres je za delavce Zgornje Savinjske doline, posebno tiste, ki združujejo delo v lesni branži in teh je velika večina (Glinova podjetja in Smreka), skoraj življenskega pomena programsko volilna konferenca sindikata lesarstva Slovenije. Kritična ocena delegatov na delo v preteklem obdobju nekako sili v ospredje razmišljanje, da znotraj sindikata, ki pokriva lesarsko branžo, nekako niso uspeli vzpostaviti ravnotežja v odnosu s parlamentom, vlado, gospodarsko zbornico in združenji. Drugače povedano, neenak pogajalski partner delodajalcem, kar se posledično skoraj po pravilu odraža v slabši kvaliteti življenja delojemalcev (delovna sila imenovana tudi delavec). Sploh se v območnih organizacijah čuti vedno očitnejša tendenca centralizacije, kar je bilo jasno nakazano v poročilu o delu v preteklem mandatu. Takšni poskusi obvezno slabijo, če nič drugega, sistem pravne varnosti delavcev, ki je do sedaj preko območnih organizacij deloval relativno uspešno. Pomembna je namreč prva in neposredna varovalka pravic, ki je ob poznavanju specifike problemov edina sposobna parirati liberalno kapitalistični naravnanosti delodajalcev. I ^ .>/1 O red novimi izzivi Za lesarje je ta trenutek najpomembnejši podpis nove panožne kolektivne pogodbe, s katero se vzpostavijo minimumi delovanja sindikatov podjetij. Težka in naporna pogajanja gredo menda v zaključno fazo. Naloga pogajalske skupine je, da ne klone pred nobeno zahtevo za zmanjševanje pravic delavcev, še posebej je potrebno vztrajati pri črtanju možnosti zniževanja plač. Vsekakor ima pogajalska skupina polno podporo in kot taka veliko možnost manevriranja in po potrebi tudi neposrednega stopnjevanja pritiska do splošne stavke. Vzpodbudno je, da so se tudi sindikati lesarskih podjetij iz doline dogovorili za skupno in koordinirano delovanje tako na relaciji do delodajalcev po potrebi in v vsakem primeru do republiškega vodstva. Takšna politika se jim je nedvomno obrestovala že na prvi programsko volilni konferenci, saj so njihove razprave in mnenja krepko sooblikovala skupne odločitve. Zaradi tega mora biti njihova vloga vidna in razvidna tudi pri sprejemu statuta in določanju višine ter delitve sindikalne članarine. Kot že rečeno, tudi v sindikatih se bije bitka znoTraj sebe samega, zato je individualni nastop obsojen na propad. Na pohodu je namreč centralizacija, žal tudi v sindikatih. EDI MAVRIČ ORGANIZACIJE Akcija "Brezhibno vozilo je varno vozilo" Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je v petek, 2. decembra, organiziral preventivno akcijo pod geslom "Brezhibno vozilo je varno vozilo", v kateri sta dve ekipi pre gledovali vozila na relacijah Mozirje-Črnivec in Nazarje-Solčava. V vsaki od obeh ekip je bil en predstavnik SPV, en policist, en predstavnik Zavarovalnice Triglav in en strokovnjak-preglednik. Namen akcije je bil ugotoviti splošno stanje vozil pred pričetkom zimskega obdobja, njihovo tehnično brezhibnost in pripravljenost na nove, zimske pogoje vožnje. V vsakem vozilo so, če je voznik s tem soglašal, izmerili hladilno tekočino. V akciji, ki je trajala od 14. do 18. ure, sta obe ekipi ustavili 63 vozil. Med temi 16-im vozilom niso delovale vse luči, sedem vozil je imelo slabe gume, enemu vozilu ni deloval zavorni mehanizem. V treh vozilih je bila v hladilnem sistemu le voda, v sedmih vozilih pa je bila hladilna tekočina slaba. V osmih ustavljenih vozilih niso bili pripeti vozniki, v štirih pa sopotniki. V akciji je bil ustavljen tudi en traktor, kateremu, kot je to zelo pogost primer, niso delovale vse luči. V času, ko je že bila tema, sta ekipi posebno pozornost posvetili pešcem izven naselja. Vsakemu so izročili kresničko in ga hkrati opozorili, da jih bodo vozniki s kresničko veliko prej opazili. KF 1 ij Turistično društvo ■ j Nazarje 1 se zahvaljuje vsem krajanom, obrtnikom in podjetjem za ! izkazano pomoč in jim želi j vesele praznike ter uspehov l polno leto 1995 L._________..........___ ■ I ■ ■ I ■ ■ I ■ ■ I ■ ■ I ■ SPV Občine Mozirje Odpraviti "črne točke" Na lokalnih cestah v občini Mozirje se udeleženci v prometu vsakodnevno srečujejo z različnimi nepredvidenimi situacijami, ki so marsikdaj pogojene tudi s stanjem vozišča in prometno signalizacijo. Komisija občinskega Sveta za preventivo in vzgojo 'v cestem prometu je v petek, 2. decembra, v sodelovanju z mozirsko policijsko postajo opravila ogled nekaterih "spornih" mest na lokalnih cestah. V Nazarjah bi bilo potrebno v križišču Cvetlične in Dobletinske ulice namestiti "stop" znak. V križišču Dobletniske in Tominškove pa znak "križišče s prednostno cesto". Ob lokalni cesti proti Gornjemu Gradu je na odseku od kapelice do omenjenega križišča potrebno zgraditi pločnik. Na Rečici je problematično križišče v centru trga, kjer je otoček. Nanj bi bilo potrebno z vseh treh smeri namestiti znak "obvezno po desni". V prvem križišču proti Dol Suhi, kjer cesta pripelje od Zajca, je treba postaviti znak "križišče s prednostno cesto". V križišču, kjer se na cesto proti Reneku priključi cesta iz novega naselja, je potrebno postaviti znak "stop", prav tako pa bi bilo treba ob omenjeni cesti v smeri proti Reneku postaviti znak "konec naselja". V križišču z regionalno cesto na Reneku je treba prometni znak pomakniti nekoliko nazaj. Znak "križišče s prednostno cesto" je potreben tudi v križišču krajevne ceste iz Varpolja z regionaiko v smeri proti Šentjanžu. V Okonini je potrebno v križišču z regionalno cesto pri gostilni Četara postaviti ogledalo. Ob krajevni cesti, ki pelje mimo kovača, manjka znak omejitve hitrosti "40" in dopolnilna tabla "skozi naselje". Ob isti cesti je v Juvanju pri Prodniku potrebno postaviti znak "Okonina" s črnim robom. Na Ljubnem manjkata prehoda za pešce pri Laknerju in na obvoznici pri odcepu za Kolovrat, v Lučah pa je naselju Podveža treba postaviti na obeh straneh znak "50" in na nasprotni strani "Konec 50". V Mozirju je potrebno na začetek makadamske ceste iz smeri Rožnika proti kulturnemu domu postaviti znak "prepovedan promet v eno smer". Na cesti od Pezdela do Mostnarja naj bi se največja osna obremenitev zmanjšala na 4 tone. V križišču ceste v Nove Loke in Ceste v Loke je potrebno postaviti znak "križišče s prednostno cesto", enak znak pa sodi tudi v križišče pri bencins kem servisu, kjer pripelje cesta iz Ljubije. Navedene predloge bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posredoval občinskemu izvršnemu svetu. KF Prvak iz Mozirja Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Kalin Mozirje se je udeležilo IV. državne razstave ptic, ki je potekala v Trbovljah. Člani društva so razstavljali 10 ptic in so dosegli izjemen uspeh. Osvojili so pet medalj, od katerih sta dve zlati in tri srebrne. V konkurenci preko 1100 ptic raznih kategorij pa je v mozirsko društvo prišel tudi pokal za najlepšega ptiča na tekmovanju. Iz društva Kalin tudi sporočajo, da vabijo v svoje vrste prave in poštene ljubitelje ptic, ki se lahljo včlanijo pismeno na naslov: Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk KALIN Mozirje. KF ORGANIZACIJE Izobraževanje za varno delo Preoblikovanje podjetij, ustanov ter obrtnega sektorja, pomeni tudi intenzivne spremembe v zaposlovanju. V zadnjih treh, štirih letih, se je spremenil tudi odnos do usposabljanja za varno delo. Od velike apatije delodajalcev in podjetnikov do povečanega interesa povsod tam, kjer so podjetja in obrtniki našli pot iz gospodarske stiske. Za področje občine MČTzTrj e , ”č>z. Zgornjo Savinjsko dolino, je ta preskok zanesljivo še bolj opazen. Pove zan pa je nedvomno tudi z dejavnostjo inšpekcijskih služb, Obrtne zbornice in ponudbe izobraževanja. Ker vstopa v podjetništvo še nova dimenzija preventivne varnosti - to je zavarovalništvo, bo poslej še bolj nujno poskrbeti za vse, z zakoni predpisane obveznosti (predvsem tudi za tovrstno usposabljanje), da bi zavarovanci (podjetniki lastniki) dosegali dovolj visoko (ne)rizično stopnjo. Hkrati pa bo vpeljana takoimenovana zavarovalniška inšpekcija, ki bo izvedeniško ugotavljala krivdo zavarovanca do opuščanja nujnih zakonskih normativov. Praktično to pomeni, da se bo zavarovanje poslovnih in proizvodnih rizikov ter osnovnih sredstev in zaposlenih obrestovalo pri čim višji stopnji delovne varnosti. O tem bomo obširneje poročali kdaj drugič. Umni gospodarji pa že zdaj, ob vzpodbujanju inšpektorjev dela, sanitarne in požarne inšpekcije, deloma tudi tržne, nadaljujejo s sprotnim delovnim usposabljanjem zaposlenih ter predpisanim izobraževanjem za varno delo. Primer v zadnjem obdobju so že izvedeni tečaji varstva pri delu in varstva pred požari med peki in slaščičarji, lesarji mizarstva Marolt iz Rečice, poslovodnimi kadri iz Elkroja in še nekaterimi. Pri tovrstnem izobraževanju je pomembno sodelovanje z Obrtno v zbornico Mozirje, pravico do veri fkiranja izobraževanja, ki ga priznava Republiško ministrstvo za delo in Republiški inšpektorat, pa imajo le pooblaščene us tanove. Zato je pri izbiri izvajalca in predavateljev pomembno, da ugotovimo pristojnost ter kot ponavadi, ekonomsko ceno. Ob izpolnjevanju navedenih kriterijev ni zadržkov za naročilo, omenimo pa lahko, da imajo pooblastila Igea Mozirje, Ljudska univerza Velenje, IVD Maribor, ZVD RS Ljubljana in KOVA Žalec. Ob zaključku le še misel, ki bi naj vzpodbujala podjetnike Upokojenci ob koncu leta V časopisih smo konec novembra prebrali vest "upokojenci letos lažje zadihali". Takim vestem večina upokojencev prav rada prisluhne, še posebej, če ustrezajo dejanskemu stanju. Glede na pogoste črnoglede napovedi v lanskem letu, pomenijo letošnja dogajanja za nas, upokojence, določeno olajšanje oziroma varnost. Ob taki ugotovitvi večina upokojencev upa, da se bo zadovoljivo zaključilo tudi nastopajoče leto 1995. V tem skromnem pričakovanju in ob prehodu iz starega v novo leto člani društvene uprave voščimo vsem članom veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter iskreno želimo, da bi se med ljudi povrnilo tako pogrešano medsebojno prijateljstvo in spoštovanje drugačnosti vsakega posameznika. To voščilo spremlja iskrena želja po vsestranski strpnosti na vseh ravneh, še prav posebej pa v okolju, kjer živimo. Prispevajmo tudi mi vsak svoj delež za duhovno bogatejši in lepši jutri! Člani društvene uprave DU Mozirje do tovrstnega izobraževanja in usposabljanja. Mimo zakonskih obvez nosti bi morali videti osebni in interes zaposlenih. Le zdrav, zadovoljen in sproščen delavec bo opravil delo, za katerega je najet. Jože Miklavc Izpit iz varstva pri delu je praviloma prijetno in nujno opravilo - na sliki na obrtni zbornici Mozirje v _______sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje__ Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega! Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev: - poročni portreti v ateljeju - reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu - reportaža proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd. - portretna fotografija za dokumente - razvijanje amaterskih filmov in izdelava slik - različne povečave - strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati - fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organizacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka PE foto SÜJSp Justina Ugovšek-Bastl atelje: Gornji Grad, Attemsov trg 23 atelje: Moziije, Na trgu 12 Prijetne božične praznike in srečno 1995 KULTURA OGLASI Galerija Mozirje Razstava slik Janeza Kovačiča V mozirski galeriji so v petek, 16. decembra, odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, ki se je v dolini pred časom že predstavil s prenovo božjega groba in dvema vitražama v kapeli gornjegrajske katedrale. Janez Kovačič se je rodil pred dvainpetdesetimi leti na Rakitni. Leta 1968 je diplomiral na ljubljanski Likovni akademiji in po diplomi dalj časa deloval v Nemčiji. Po vrnitvi domov je vpisal študij lil. stopnje na Likovni akademiji v Ljubljani in leta 1975 tudi diplomiral. Zadnja leta veliko dela in ustvarja v Kanadi in Združenih državah Amerike, ukvarja pa se predvsem s slikarstvom, uporabno grafiko, restavriranjem in vitražem. O umetniku, ki zaključuje letošnje leto s 94. samostojno razstavo, sodeloval pa je tudi na več kot stotih skupinskih razstavah in slikarskih kolonijah doma in v tujini, je Janez Mesesnel med drugim zapisal: "Neposredno razmerje z naravo je značilno za ves umetniški opus Janeza Kovačiča. Toda v njegovem celovitem pojmovanju likovne, slikarske in umetnostne naloge ima tudi risba pomembno vlogo in jo kot oblikovno sestavino skrbno neguje. Barva včasih to risbo zapolnjuje, neredko pa kar sama riše. Rezultati so skrbne odslikave izbranih izrezov iz narave, v katerih odseva tako dobra slovenska slikarska tradicija kot napetost vsakokratnega spopada z upodabljajočo nalogo. Izrezi ob vodi, potoki, drevje, stare zidanice in gospodarska poslopja - vse to diha iz Kovačičevih slik ne zgolj ljubezen do domačih starožitnosti, pač pa tudi izredno občutljivost za slikovita razpoloženja, ki take izreze in snov prevevajo." Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 16. do 18. ure, odprta pa bo do 30. decembra. Okrepčevalnica Gams v Zekovec Vsem našim gostom še zahvaljujemo za obisk v letošnjem letu, vsem občanom Zgornje Savinjske doline pa želimo vesele j praznike in srečno novo leto 1995. uHBLJcm nn nouoLcmi ples i.i.9s ob ao un! (r® KVAS, M« trni *7, MM**« Ö Q/z±zù VABIMO VZIS ZJLZLB1BCIZBfBLB&V, BOBtRJAflSlZU 7VČISČBZNJU OB / j (Y?j 1i i ic\'h \/^ 63330 IN/lozirjo V TRGOVINI IN SLAŠČIČARNI "PRI TATJANI" Smo za vas pripravili nove izdelke za ZDRAVO PREHRANO za diabetike, vegetarijance in vse ljudi, ki se hočejo zdravo hraniti: - pšenično meso - SEJTAN: kot zrezki ali moka - izdelki iz soje - TOFU: sojin sir, prekajen tofu, napitki iz sojinega mleka, omaka iz soje - TAMARI slani in sladki zelenjavne in zeliščne zelenjavne z zelišči za tofu in sejtan dietetični brez sladkorja ali z natrenom, kava iz žitaric temni kruhki iz diabetične, polnovredne in ržene moke iz bio moke z medom vegetarijanska pizza, hamburger, sendvič brez sladkorja VSEM BRALCEM SAVINJSKIH NOVIC ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995 ! - namazi: - paštete: - klobase: - začimbe: - napitki: - kruhi: - keksi: - hitro pripravljena hrana: temna potica: 1. Srečanje družin iz Zgornje Savinjske doline in okolice "Družina - ključ sreče" Pod geslom "Družina-ključ sreče" je nazarsko prosvetno društvo Jelka skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline v nedeljo, 11. decembra, v Delavskem domu v Nazarjah priredilo prvo srečanje družin iz domače doline in okolice. frajtonarice, mama pa je na presenečenje vseh pokazala, kako je lahko tudi napihnjena gumijasta rokavica uspešno nadomestilo za bas. Popolnoma natrpana dvorana Delavskega doma, morda je tokrat "padel" celo rekord, kar se obiska tiče, je najboljši odgovor na vprašanje, ali je prireditev dosegla svoj namen. In ne samo to. Tudi vprašanja o ponovni organizaciji srečanja prihodnje leto si na račun tega ni treba zastavljati. V letu 1995 se bo gotovo okorajžila še kakšna družina več. KF, foto: Ciril Sem Osnovna zamisel za tovrstno srečanje se je porodila v povezavi z "Letom družine", ki se prav sedaj izteka. Na pomen družine kot osnovne celice vsake družbe so skušali v letošnjem letu apelirati številni kulturniki in tudi drugi ustvarjalci. Neizprosen življenski tempo razdvaja družinske člane in jih medsebojno odtujuje. Zato je vsaka ura v slogi in razumevanju preživetega časa za družino še kako dobrodošla. Namen prireditve je bil prav v tem, da še širšemu krogu ljudi predstavijo družine, ki še najdejo čas za pogovor, petje in igranje. In na zadovoljstvo organizatorja je bilo teh družin že v prvem poskusu kar precej. Iz Gave je prišla družina Podvratnik, oče in sinova, ki se kar precej resno ukvarja z glasbo. Podvratniki namreč redno igrajo na svatbah in tudi tokrat so se predstavili na tak način. Iz Lepe njive je prišla družina Oblak, po domače Hribrska družina. Zastopali so jo bratje in bratranci, kar osem jih je bilo, ki se nekajkrat na leto snidejo in si ž domačo pesmijo popestrijo urice skupnega druženja. Družino Mikek iz Dele sta zastopala brat in sestra Andrej in Leonida (očka in mamica sta previdno ostala v dvorani kot gledalca), ki sta občinstvu zaigrala prikupni skladbici. Vas Krnica je imela na srečanju kar dvojne predstavnike. Najprej je nastopila družina Pančur, štirje bratje in sestra, ki se je letos kot edina družina iz Zgornje Savinjske doline udeležila srečanja Družina poje v Andražu nad Polzelo. Pojejo predvsem zelo stare pesmi, ohranjene z ljudskim izročilom. Kasneje pa se je z vokalno instrumentalnim nastopom predstavila še družina Mlačnik, ki so jo zastopali trije bratje in sestra. Pravi družinski nastop so pokazali Slapnikovi iz Bočne: oče, mati, hčerka in sin. Slapnikovi so očitno dobro vajeni petja, otroka pa tudi igranja na instumente. Iz Ljubije, pravzaprav z Gneča je prišla "Skupina treh vrhov", ki jo tvorijo Brinovškovi mož, žena, svakinja in sestrična. Tudi Brinovškovi se posvečajo predvsem pesmim naših dedov in babic. sta nastopila tudi sinova in dekle enega od njiju. Če bi resno vzeli v šali izrečene Kristlove besede, da je bil to neke vrste preizkus zanjo, ga je gotovo odlično opravila. Najbolj številno zasedbo je zmogla družina Završnik z Dobrovelj. Kar deset bratov in sestra, ki sedaj živijo seveda v različnih krajih, je pokazalo, kako mogočno lahko zazveni pesem tudi v družinskem krogu. Podiesnikovim iz Tera je tokrat priskočil na pomoč tudi očetov brat in tako je nastal petčlanski sestav z očetom, mamo, hčerko in Lepo pokazali tudi člani družine Senica iz Dol Suhe. Oče in tri hčerke, dva sinova sta si premislila zadnji hip, ob večerih kar pogosto zapojejo tudi doma. Člani družine Ročnik, šest jih je bilo, so poleg petja na zelo izviren in duhovit način prikazali "Kako kmetič poseje svoj ovs". Nastop, ki je razvnel celo dvorano. Na srečanju so nastopili tudi Grmeljevi iz Luč. Poleg očeta Kristla, znanega muzikanta, Družina Ročnik se je predstavila z najbol izvirnim nastopom Zahvala Prosvetno društvo Nazarje se zahvaljuje vsem nastopajočim družinam za nastop na prireditvi Družina -ključ sreče. Zahvaljujemo se tudi številnim obiskovalcem, ki so po dolgem času do zadnjega kotička napolnili dvorano Delavskega doma Nazarje. Posebna zahvala velja "Savinjskim novicam" za brezplačne objave, gospodu Franciju Kotniku za profesionalno povezovanje programa in Zvezi kulturnih organizacij za strokovno pomoč. PD "Jelka" Nazarje Zanimivosti posebne "sorte" Če se lahko Zgornja Savinjska dolina ponaša z mnogimi naravnimi zanimivostmi, še vedno lepo in čisto naravo, pa nima več veliko neokrnjenih, dobro vzdrževanih objektov etnografske vrednosti. Prejšnji čas je težil k odstranitvi starega, k novemu na skoraj brezobziren način. Tako je ostalo le malo starih hišic, črnih kuhinj, lesenih skednjev in kozolcev, orodja in pripomočki pa so se izgubili med poznavalci starin ali končali na vaških odpadih. Ko so pred nedavnim pri Mlinarjevih v Okonini 18 odprli poleg sodobnega avtoservisa še nov avtosalon "Avtožunter", so gostje kar strmeli od navdušenja. Pa ne le zaradi lepih konjev, ki jih Maksimiljan Žunter goji za šport in iz veselja, niti zaradi "čistokrvnih žrebcev” italijanskega porekla avtomobilov Fiat, Lancia in Alfa Romeo. Obiskovalci, ki jih na otvoritveni svečanosti ni manjkalo, so si ogledovali mogočen kozolec, star skoraj sto let. Ko ga je podjetnik obnavljal, da bi ga ohranil in zaščitil, je prišel na idejo, da bi lahko koristno združil velik prostor pod kozolcem in čudovito lokacijo pri avtoservisu. V posmeh mnogih je v nekaj mesecih zgradil bleščeč avtosalon med "Stanti” Savinjskega veterana. Kozolcu je dodal le nekaj okrasnih simbolov iz lesa, ki se starini v celoti podajo. Med šipe znotraj kozolca so Zunterjevi postavili namesto "parizerjèv" bleščečo pločevino. Naj se kakšen prenapetež, urbanist ali etnograf še tako muči, da bi pokazal na nasilje nad kulturno dediščino, se v tem primeru muči zaman. Dejstvo je, da je sredi vasi Okonina ostal stoletni skedenj neokrnjen, na novo vzdrževan, dobil pa je funkcijo, ki je blizu pravi. Vozilom je ponudil varno zavetje. Podjetniku in otrokom v družini pa nudi pogoje za zaposlitev in nadaljnji razvoj firme. 'jahanje11 Žunterjevih bi bilo vse prej kot primerno, še posebej zato, ker ponudijo vsakemu ljubitelju tovrstnega športa čredo športnih konjev, ki so naslednja redkost pa vendarle prava slovenska zgodovina. Jože Miklavc Kozolec, zapisan v slovensko etnografsko zgodovino, je Foto: Vlado Lamut Mlinarjev iz Okonine Pri Lojzetu Zavolovšku Kadar ga obiščem, že kar vem, da moram v njegovo delovno sobo, tam stoji za slikarskim stojalom in slika. Nič se ne jezi, ko ga takole zmotim. Takoj je v svojem svetu in sprošča. Skrivnosti jame so govorcev, prof. Kurta želi povedati, kaj vse vidi v trenutni stvaritvi. Ko pa ga čisto po novinarsko vprašam, koliko razstav je doslej že imel, pa zazrt v sliko na stojalu odločno pove, da razstav ne šteje, ker smatra takšno hvalo kot komercializacijo svojega ustvarjanja. No, pa le vztrajam, da kaj pove o zadnjem sodelovanju na razstavi v Gradcu, kjer je združenje graških upodabljajočih umetnikov pripravilo razstavo, na kateri je med drugimi sodeloval tudi Zavolovšek. Ja, pravi Lojze, res sem vesel povabila k sodelovanju. Tja sem dal slike iz cikla Snežna jama. Gre za jamo nad Lučami (pod Raduho), ki me je vsega prevzela in mi nudi neomejene možnosti poustvarjanja. Moja videnja te naravne krasote so zelo bogata, zato je tudi toliko vneme v meni. Tema sama je odraz notranje podobe, ki si jo človek v veličastni naravi ustvari. Pa še to, meni Lojze, pri slikanju se ni treba držati strogega naturalizma, slikar kaj lahko ustvarja celo poetično, takšna slikarija pa zelo neskončne, tako pa seveda tudi slikarski izraz. Gre pač za lastno videnje tega čudovitega podzemnega sveta... Belina ledu in snega je mikavna, saj v tem primeru slikar ne stremi za podobo fotografsko dokumentarnega izraza. Ko sem Zavolovška pobaral o odnosu graških slikarjev do naše umetnosti, pa je zatrdil, da je imel občutek, kot da je med prijatelji, ne le naše umetnosti, tudi Slovenije. Takšen občutek potrjujejo tudi misli predvsem enega od Jungwirta, ki je vseskozi poudarjal pomen sožitja ob meji in med ljudstvi nasploh. Sicer pa je potekal večer v vzdušju prijaznosti in medsebojnega razumevanja, meni Lojze. Je že tako, da od Zavolovška kar nekako ne moreš. Njegova prijaznost pritegne in ker rad razglablja o svojih videnjih, ne le kot slikar, se človek kaj lahko zaplete v pogovor in ko odide, ima občutek, da je bil v prijaznem domu, pri prijaznih ljudeh... A. Videčnik Foto: Ciril Sem Na razstavi v Gradcu Janez Zabreznik Veliko je skrivnosti življenja in odkrivanja neposredno pričujoče ljudske modrosti, ki veje iz preproščine ljudi, za katere bi skoraj, v popolni zmoti priznam, mislil, da se njihov vsakdanjik začne in konča v razmišljanju trenutnega obstoja. Preprosti in v trdoti preživetih let kaljeni ljudje, med katere nedvomno sodi tudi Janez Zabreznik iz Spodnjih Kraš, so nekakšna svetloba, ki veje duh optimizma na okolico. Zato so ljudje Golobovega kova, tako pravijo Zabrezniku domačini, kruh in sol slovenske zemlje. premalo, zato ga je želja po novih znanjih postavila za fotografski aparat, s katerim je fotografiral razne ohceti, krstne slovesnosti in podobne trenutke, katere so želeli ljudje ovekovečiti za poznejši spomin. Večina slik za flosarske legitimacije je prav tako prišla iz njegove fotografske delavnice. "Vedno sem se želel preživljati s poštenim delom svojih rok," pripoveduje Zabreznik, "vendar to ni bilo tako enostavno. Ker nisem imel nobene šole, me niso sprejeli v državno službo, pa tudi podpore nisem bil Ljudi, kot je Janez Zabreznik, lahko poslušaš ure dolgo, brez občutka za čas. Njegova življenska pot se je začela v Šentjanžu. Težko življenje, oče je bil tesar, mati pa je služila, največ v Gornjem Gradu, ga je že zgodaj zaznamovalo in ojeklenilo. Čeprav ni hodil v šole in se nikoli ni izučil poklica, pa je vendarle vsako stvar s svojimi malodane čarobnimi rokami spreminjal v človeku potrebno odvisnost. Svoje talente je kazal že v zgodnji mladosti, saj je že pri štirinajstih letih začel popravljati ure, od najmanjših do največjih se je lotil. F.na od njih še dandanes meri čas v kuhinji njegovega doma in spominja na gospodarjevo mladostno inovativnost. Seveda je bilo za človeka, kot je Golob, to deležen, zato sem delal vse, kar je prišlo pod roke. Celo z zaporom so mi grozili zaradi dela, očitno po sistemu, zapor za tistega, ki krade, in tistega, ki pošteno dela. Tudi danes ni veliko drugače. Pa sem kljub vsemu delal naprej in nič se mi zgodilo." Zabreznik je v življenju počel vse mogoče stvari in vsake se je lotil zavzeto in odgovorno. V mlajših letih je popravljal ure po zvonikih, vsaj v polovici cerkva gornjegrajske dekanije je njegova roka uravnavala zapletene mehanizme. Od cerkvene ure do zvonika je kratka pot, zato ne preseneča, da je nevešč in brez posebnega znanja, to seveda pove sam, obesil po zvonikih približno trideset zvonov. Prvega že leta 1957 v Šmartnem ob Dreti, katerega so pripeljali iz Kočevja. V Gornjem Gradu je moral kar dvakrat popravljati lego zvona, saj ni vseeno, kako je zvon nameščen. Življenje je teklo naprej, služba pri celjskem Ingradu in nekaj malega zemlje doma. Z elektrifikacijo je začel delati mline. Petdeset jih je naštel, predvsem po hribih so bili razmetani. Škoda, pravi, ker jih večina danes stoji. "Vedno sem se zanimal za nove stvari, v njih sem našel izziv in potrjevanje samega sebe. Prvo žago venecijanko sem naredil pri Hriberniku v Poljani nad Rečico (bila je prva v dolini). Prenekateri je podvomil v uspeh mojega dela, vendar je žaga uspešno opravljala svoje poslanstvo. Če bi seštel vse narejene žage po dolžini, bi dobil kompozicijo, dolgo 680 metrov. Seveda sem veliko žag tudi popravil in predelal, tako da je številka še večja." Za žago je porabil približno 550 do 600 ur, mlini pa so mu vzeli od 320 do 550 ur dela. Ravno pred nedavnim je enega dokončal in bi se ga rad znebil, pove na pol v šali. Ta je menda najboljši doslej, saj vedro zdroba zmelje v petih minutah. Še to pove Golobov oče, da ni bil nikoli posebno trdnega zdravja. Zdravniki so mu 'že v mladosti odsvetovali težko delo, no, vsemu navkljub je moral vse življenje trdno delati, če je hotel preživeti sebe in svojo družino. Jasna in tekoča govorica odlikuje sogovornika, iz nje je moč razbrati trden in klen značaj, ki se je znal v vseh nadlogah in preizkušnjah življenja nedvoumno postaviti v bran pravice in resnice. Tudi za ceno lastne kože. Takšen je Janez Zabreznik, preprosto ne more zatajiti svojega karakterja. Še več takšnih bi potrebovali tudi za današnji čas in rabo. Samo eno je nedvoumno, Golobov Janez je in bo govoril resnico, dasiravno to ni bilo najbolj priporočljivo. Ti časi so, vsaj upati je tako, že dokončna preteklost, čeprav pravi, se tudi dandanašnji težko čuje resnica in tudi pravica bolj klavrno kolovrati po svetu. Razgledanost in nešolana učenost ljudi Janezovega kova daje slutiti čas optimizma. Samo ustaviti se je potrebno in jim prisuhniti. Oni sami in njihova preteklost so zakladnica narodovega nepokvarjenega izročila. Iz njih korenin rastejo mladike narodovega jutri. Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi NASVETI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE dr. URLEP dipl.inž. Ema PAVLIČ Danes vas seznanjamo z razporedom zimskih predavanj in tečajev. Vljudno vas vabimo, da se predavanj udeležite v čim večjem številu. Priporočamo vam, da jih zabeležite na vaš koledar, sproti pa spremljate našo rubriko v Savinjskih novicah in obvestila na zbiralnicah, če predviden datum drži. Upamo, da bo izbor tem prispeval k širjenju vašega znanja. BOLEZNI HRBTENICE G. Grad jan. 95 Ljubno PRIDELOVANJE KORUZE Mozirje 10.1.95 IN SPRAVILO ob 9. uri Šmartno 10.1.95 ob 11. uri Ljubno 18.1.95 ob 9. uri NASVETI Joj, kako čas beži; že spet bo leto naokrog. Te besede v tem prednovoletnem času še pogosteje slišimo kot sicer. In res...Mineva leto, ki je bilo, tako kot vsako, za nekatere bolj, za druge manj uspešno; vsi pa si ga bomo najbrž zapomnili po burnih družbenih in gospodarskih spremembah. Ne, ne, ne mislim politizirati ali razpravljati o aferah - ostal bom pri stroki; moj namen je pokramljati z vami o razmerah v gozdarstvu in vam na koncu voščiti še srečo ob prihajajočih praznikih. Izmenjava informacij, medsebojni pogovori in zaupanje so ključ za uspešno sodelovanje. Kljub temu, da nam mnogi priznavate, da se je tudi v gozdarstvu marsikaj spremenilo v odnosu do lastnikov gozdov, še vedno prepogosto naletimo na nezaupanje in nerazumevanje, katerega vzrok je po našem mnenju največkrat v neinformiranosti oziroma v napačni informiranosti. In kaj je novega v gozdarstvu? Problemi in težave, ki spremljajo gozdarstvo že nekaj let, še vedno niso rešeni. Vendar je v letošnjem letu po težkih porodnih krčih le zaživel Zavod za gozdove, institucija, ki naj bi skrbela za strokovno delo v gozdovih. Kljub temu, da smo tudi v Savinjskih novicah novo organiziranost gozdarstva podrobneje predstavili, nas nekateri lastniki gozdov, katerim smo v prvi vrsti namenjeni, še preslabo poznajo. Nekateri še vedno mislijo, da smo uslužbenci Gozdnega gospodarstva, drugi nas imajo za pospeševalce, tretji celo za inšpektorje. V resnici smo gozdarji, zaposleni na Zavodu za gozdove, svetovalci. Tu smo zato, da smo lastnikom gozdov v pomoč pri gospodarnem ravnanju z gozdom in pri ohranjanju gozdov kot naše največje naravne dediščine. To je večina lastnikov tudi že spoznala; so pa tudi taki, ki jim je zaradi takšnih ali drugačnih interesov vsaka strokovnost odveč - tem bomo pač vedno v napoto. Za dejavnostjo gozdarjev Zavoda se skriva paleta aktivnosti: od usmerjanja in načrtovanja razvoja gozdov preko načrtovanja izgradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic do povsem novih nalog na področju lovstva. Res je, da so mnogi problemi, predvsem tisti, povezani s financami, še sistemsko nerešeni, vendar smo jih že letos z dobro voljo in razumevanjem lastnikov gozdov dobršen del uspešno rešili. Pri delu nas najbolj ovira napopolna gozdarska in pomanjkanje lovske zakonodaje, nadalje nedorečenosti na področju financiranja gojitvenih in varstvenih del ter vzdrževanja gozdnih cest. Zelo nas motijo neurejene zadeve na področju denacionalizacije, predvsem problematika odškodnin v vrnjenih varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. Precej je tudi še tistih začetniških težav, predvsem na področju upravnih zadev (odločbe!). Še bi lahko našteval, vendar temu ni namenjen ta zapis. Želel sem vas le opozoriti, da tudi mi nismo v marsičem zadovoljni s tistim, kar povzroča tudi vašo nejevoljo. Predpraznični čas, v katerem se nahajamo, ni primeren za nejevoljo in razmišljanja o težavah. Gozdarji Zavoda za gozdove si bomo prizadevali, da bo težav in slabe volje v novem letu čim manj; želimo pa si več sodelovanja z lastniki gozdov in delavci izvajalskih podjetij, da bi skupaj ustvarili pogoje za kvaliteten razvoj naših gozdov ter za varno in strokovno delo v gozdovih. V upanju na uspešno sodelovanje želimo zaposleni v Zavodu za gozdove vsem lastnikom gozdov, sodelavcem, poslovnim partnerjem in prijateljem gozda, vesele in mirne praznike ter sreče, zdravja in obilo uspehov v novem letu 1995. Toni Breznik dipl.inž. V.KNAPIC NAČINI OBNOVE dipl.inž. T.PEVEC TRAVNE RUŠE mag. M.ČEPON dipl.inž. Darko SIMONČIČ mag. Ivan KUDER prof.dr. Tone VIDRIH dipl.inž. Danica ZMAJŠEK dipl.inž. Mojca RATEJ dr. S.RENČELJ inž. M.MIKEK TEČAJI: IGEA d.o.o. STAKNE Luče Mozirje G. Grad PITANJE RJ. GOVEDA G. Grad TRŽENJE KMET. Mozirje PRIDELKOV VZREJA PLEM. Ljubno TELIC IN REJA KRAV DOJILJ Mozirje Luče POMEN VSEJAVANJA Mozirje V RUŠO PRIDELAVA VRTNIN IN SEMENARJENJE 24.1.95 ob 9. uri 31.1.95 ob 9. uri 31.1.95 ob 9. uri konec jan. 7.2.95 ob 9. uri 9.2.95 ob 9. uri 14.2.95 ob 9. uri 21.2.95 ob 9. uri 1.3.95 ob 9. uri marec marec marec april Mozirje Rečica Šmartno DODATNA PONUDBA Mozirje NA TURISTIČNI KMETIJI KOLINE IN IZDELAVA Mozirje nov. 95 SUHOMESNIH IZDELKOV PITANJE PRAŠIČEV Z 18 krat DOMA PRIDEL. HRANO VARSTVO PRI DELU Nazarje NEMŠKI JEZIK (nadaij.) Solčava febr. Staro leto že odhaja! Novo leto nam prihaja! Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi Vam živina, ljubo zdravje Bog Vam daj... (Slovenska novoletna kolednica1 Vaše kmetijske svetovalke ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Namesto nasvetov - voščilo & VARČNE ELEKTRIČNE ŽARNICE Skoraj me je zadela kap, ko sem v nabiralniku našel račun za elektriko. Saj je bil mesečni obrok skoraj enkrat večji od dosedanjega. Ko sem se malo pomiril, sem začel razmišljati, kako bi vsaj malo znižal številke na položnici. Ena od možnosti je uporaba varčnih električnih žarnic, ki se pravilneje imenujejo kompaktne fluorescenčne luči. To so pomanjšane različice cevastih neonskih luči. Uporablja se jih lahko namesto navadnih žarnic, vendar je njihova cena veliko višja. Kljub temu pa lahko dolgoročno gledano prihranimo denar, ker trajajo sedem do osemkrat dlje kot navadne žarnice in porabijo precej manj elektrike. Imajo pa tudi pomanjkljivosti. So večje in težje od navadnih žarnic. Polno jakost svetlobe dosežejo šele po nekaj minutah. Jakost svetlobe je nekoliko manjša in barva svetlobe je drugačna. Zato so najbolj primerne za tiste prostore, kjer mora luč stalno goreti in ni potrebna močna svetloba npr. hodniki, veže, dnevne sobe, gostinski lokali, osvetljevanje okolice stavb, hlevi. Kolikšen je dejanski prihranek, si poglejmo na primerjavi stroškov za osvetljevanje z navadno ali z varčno žarnico, ki gori 4 ure na dan. Vrsta žarnice Svetilnost Gori: navadna 100 W žarnica normalna 4 ure na dan oz. 1460 ur na leto varčna Osram dulux 23 za spoznanje slabša 4 ure na dan oz. 1 460 ur na leto Poprečna življenska doba 800 ur Nabavna cena 72 SIT X 8 = 576 SIT Cena porabljene elektrike v enem letu 1 460 SIT Stroški nabave žarnic + elektrika = stroški razsvetljave po dveh letih 4 X 72 = 288 SIT 2 X 1460 SIT = 2920 SIT 2500 SIT 292 SIT NASVETI skupaj 3208 SIT 2500 SIT 2 X 292 SIT = 584 SIT skupaj 3084 SIT Stroški nabave žarnice + elektrika = stroški razsvetljave po petih letih 10x72 = 720 SIT 5x1460 SIT =7300 SIT skupaj 8020 SIT 1 x 2500 SIT 5x292 SIT = 1460 SIT skupaj 3960 SIT Cenai KWh = 10 SIT Iz izračuna vidimo, da so varčne žarnice drage le na prvi pogled. Investicija se povrne prej kot v dveh letih. Po petih letih je razsvetljava z uporabo varčne žarnice pol cenejša. Upam, da sem vse prav izračunal, ker mi številke včasih malo nagajajo. Varčne žarnice so različnih oblik in tudi različno stanejo. Cenejši so starejši modeli brez elektronskega vžiga. So večji, težji, pozneje dosežejo polno svetlobo in jim s časom svetilnost lahko zelo upade. Denar boste privarčevali tudi z nakupom novejših dražjih modelov, ki so manjši, prej zagorijo in ohranijo jakost svetlobe. Priporočam nakup v specializiranih elektro trgovinah, kjer je na voljo večja izbira žarnic. Povprašal sem v trgovini Dolman v Mozirju. Tu imajo na zalogi 6 vrst varčnih žarnic: - Tungsram (7 W, 11W, 20 W) po 2050 SIT - Osram Dulux EL 23 po 2500 SIT - Osram Circolux po 3250 SIT - Osram Decor 20 W po 2835 SIT Po podatkih iz revije VIP 6/93 (Revija za potrošnike, ki jo izdaja Zveza potrošnikov Slovenije) so se pri testiranju najbolje obnesle naslednje varčne žarnice, ki jih priporočam za nakup: - Philips SL 18 Comfort, ki zamenja 75 W navadno žarnico. - Osram Dulux EL 20, Osram Dulux EL 23, Philips PLC 20 Electronic, Philips SL 20 D Electronic, ki zamenjajo 100 W navadno žarnico. Naj vam varčne žarnice skrajšajo dolge zimske noči in znižajo stroške razsvetljave! In lepe praznike vam želim! Zeleni Franček •• 1*V • Goveji nsaj -trihofitija Trihofitija je nalezljiva kožna bolezen številnih vrst živali in ljudi. Povzročitelj je glivica (Trichophyton). Bolezen je značilna po ostro omejenih brezdlačnih, sivkastih lisah na koži, ki se na površini luščijo ali pa po izraziti vnetni reakciji kože in dlačnih mešičkov (srbenje). Trihofitija je močno razširjena po vsem svetu in tudi pri nas. Med vsemi domačimi živalmi je govedo najbolj dovzetno za to bolezen, ki se pojavlja v večjih skupinah pitovne, mlečne govedi, pa tudi telet. Neprimerno manj so dovzetne ovce in koze. Povzročitelji trihofitije pri govedu se odlikujejo po veliki patogenosti (sposobnosti povzročiti bolezen) za živalski in človeški organizem. Zelo so odporni proti zunanjim dejavnikom in zato se lahko prilagodijo razmeram okolja. Bolezen se najlažje prenaša na živali iste vrste. Vendar pa se večina glivic prav lahko prenese z živali na človeka in obratno (zoonoza). Menijo, da se ljudje v 80% primerov okužijo z trihofitijo od živali. Za trihofitijo so najdovzetnejša mlada goveda - do starosti dveh let, zlasti še sesna teleta, nadalje živali z nežno tanko kožo in s poškodbami na koži, visoko proizvodne živali. Osnovni vir okužbe so bolne živali. Zdrave živali pa se okužijo pri neposrednem stiku z njimi. Cim večje število živali je v hlevu, tem zanesljivejše in hitreje se bolezen širi. Živali se lahko okužijo tudi na paši, med prevozom, ob pripustu, teleta pa zlasti pri sesanju okuženih mater. Trihofitijo lahko prenašajo tudi okuženi ljudje, ki imajo opraviti z bolno živaljo. Vir okužbe je lahko tudi okužena dlaka, luske, hlevi, kjer so bivale okužene živali (stelje, jasli, stene itd.), pribor za čiščenje živali ter zaščitna obutev in obleka. Od zunanjih dejavnikov, ki pripomorejo k obolevanju in širjenju infekcije, je treba predvsem omeniti preštevilčnost živali v premajhnih, pretoplih, vlažnih, temačnih, nehigienskih in na splošno slabo zračenih hlevih (velika koncentracija amonijaka in ogljikovega dvokisa). Eden od važnih dejavnikov je tudi paša med dolgotrajnim poletno-jesenskim deževjem. K množičnemu širjenju pripomorejo tudi neustrezna i prehrana, nega živali, poškodbe na koži, prepozna ugotovitev prvih primerov bolezni in neustrezno zdravljenje živali. Trihofitija - goveji lišaj se lahko pojavi kadarkoli, vendar je kot možna infekcija najpogostejša od jeseni do pomladi. Škoda, ki jo povzroča trihofitija, je občutna, kajti izkoreninjenje bolezni zahteva vrsto omejitvenih ukrepov, veliko izgubo časa z zdravljenjem bolnih živali in precejšne izdatke za zdravila. Poleg tega zmanjšuje tudi proizvodnjo živali (mleko, meso) in znatno prizadene tudi kakovost kože. Težave so tudi s prodajo, zlasti plemenskih živali. Ker je trihofitija izrazita zoonoza (bolezen, ki se prenaša z živali na človeka in obratno), je osebje v hlevu v neprestani nevarnosti pred okužbo. Odrasli in otroci obolevajo skoraj v enaki meri, zdravljenje pa je večkrat težavno. Pri govedu se začne trihofitija največkrat tako, da se pojavijo na koži majhni vozlički, ki jih pokrivajo rumenkasto-sive luske. Vozličke zaznamo, če z roko (rokavico) pazljivo pogladimo kožo. Vozlički se sčasoma združijo in tako nastanejo na koži čedalje večje sivkaste ali rumenkaste bele lise, ki dosežejo v 1-2 mesecih tudi velikost dlani. Spremembe so večinoma lokalizirane na glavi in vratu (okolica ust, oči, čelo, ušesa), če pa je zdravljenje neusterzno, se lahko proces razširi po vsej koži. Zaradi vseh nevšečnosti, ki jih ta bolezen povzroča (obolelost ljudi, živali, dolgotrajno zdravljenje, omejitveni ukrepi itd.) je zelo važno, kdaj bolezen odkrijemo. Zato naj bo vsak rejec pozoren, če opazi pri živalih omenjene spremembe ter takoj obvesti veterinarsko službo ali obišče zdravnika, če na sebi opazi opisane spremembe. Ciril Kralj, dr. vet. med. MLADI DOPISNIKI Organizacija združenih pljuč Pozdravljava vas v imenu zdravih dihal. Reportažo pošiljava z Bleda, kjer je imela OZP (Organizacija združenih pljuč) včeraj pomembno konferenco. V sprejemnem prostoru so se kmalu po 8. uri začeli zbirati razni strokovnjaki, ki bi radi pomagali pri zmanjševanju kajenja v svetu. Seveda tu ni bilo nobenega pepelnika in tudi nihče ni kadil. Vsi obrazi so bili vedri, naokrog veliko cvetja in umetniških slik. Mize pa so se kar šibile pod raznimi sadeži in zelenjavo. Zasedanje OZP se je začelo z uvodno besedo ministra za zdravstvo, sledila je burna razprava. Prva je zbranim spregovorila gospa Pljučnikova: "Kajenje je zdravju zelo škodljivo.” "Da, je pa tudi zelo nevljudno in nepošteno do drugih ljudi!" je na glas razmišljal dr. Nekadilec z znanstvenega centra in nadaljeval, "pri nas imamo med bolniki kar petino obolelih za pljučnim rakom." "Da, to je grozljivo," je pripolnila gospa Pljučnikova. Čez čas je spregovoril mlad doktor iz ljubljanske bolnišnice. Dodal je, da ima vsak otrok, in navsezadnje tudi vsak odrasel nekadilec, pravico do zdravega okolja. Četudi nisi kadilec in živiš poleg kadilca, lahko zboliš za rakom, saj pasivno vdihavaš preveč nikotina in ostalih strupenih plinov, ki jih vsebuje cigaretni dim. To še posebej velja za nosečnice, saj pričakujejo otroka in ti plini lahko negativno vplivajo na njegov razvoj. Po bučnem aplavzu je dobila besedo gospa Šolarjeva, ministrica za šolstvo in šport. Predstavila je program, v katerem so slovenske šole podprle akcijo boja proti kajenju, ki jo je organiziralo društvo nekadilcev. Učenci so podpisali listino in se zaobljubili, da v tem šolskem letu ne bodo prižgali nobene cigarete. "Tako je tudi prav," ji je v besedo vskočil minister za zdravstvo in jo dopolnil, "poglejte, če človek prižge pivo cigareto, prižge tudi drugo in še na stotine cigaret." "Prepovedati bi morali kajenje v javnih prostorih, predvsem šolah in bolnišnicah, in tudi v vseh javnih prevoznih sredstvih," je jezno pripolnil dr. Pljučar, eden od navzočih psihiatrov. "Prepovedati bi morali tudi reklame za tobak in tobačne izdelke,'1 je predlagal gospod Nekadimveč, zdravnik iz Maribora. Polemika o tej temi se je zavlekla pozno v noč, zaključil pa jo je minister, dr. Vitamin, z besedami: "Močno si želim, da bi se vsaj delček tega, kar ste danes povedali, uresničil, nikdar pa ne sprejmite tega kot ukaz, ampak kot izziv za prihodnost. Nasvidenje na prihodnjem zasedanju OZP. Pa ne prižgite prve cigarete, saj boste potem še drugo, tretjo, pa..." Za vas sta se konference OZP udeležila Dejan Ugovšek in Boštjan Zamernik iz OS Ljubno ob Savinji TRGOViNA BONAČ NAZARJE, tel.: 832-54S se zahvaljuje za zaupanje v (etošnjem letu in vošči vsem oSčanom vesele. ßozicne praznike in srečno novo leto 19951 SKWßÜKßUi * Prihova 36 na trgu 1, Mozirje Tel.:832-498 Vam želi vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto 1995! žagarstvo Nazarje Lesarska 10, SLO d.o.o. 63331 NAZARJE Proizvodnja končnih lesenih izdelkov Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in uspešno novo leto, hkrati pa vas obveščamo o ugodnih cenah stavbnega pohištva, vrtnih ut in lepljenega programa. Ob gotovinskem plačilu vam nudimo kar 15% novoletnega popusta. Uusi -ji«» ii« rt,tf Glih Žagarstvo TURIST BIRO ^ SONJA BITENC GRAD VRBOVEC NAZARJE tel.: 831-316 Vesel Božič in srečno novo leto! Priporočamo se tudi v letu Ì 995! Trgovina in servis Zagožen OBIŠČITE TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, 2ASČITNIH OBLAČIL, GUMBOV IN PRIBORA ZA ŠIVANJE. Odprto vsak dan: 13-18, sobota 8-12. Tel.: 831-109 ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1995! Itaičmpnüfa feCčmo- veječe fiofičtte finaftUée- ut ^iečuo- vožnje-(A novem- (etu 1995 RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. Levec 54 * 63301 Petrovče Servistf063/452-020 Rez. deli tf 063/451-016 Servis VOLVOB063/453-065 Prod. vozil ff 063/452-515 Telefax: 063/452-057 MLADI BOBENČEK noč v letu! Brez panike! Tukaj je pnedàtoofyyte ài. nobene ideje, kako . ste lahko na * J. '*»***.’*** VZSTmT P«Äf«Ä. prija»«'-" “° SènbV"odIoite « “™to°i poanta”°te, “ ““'“'Sto pr“a«>j“ «* k“ le ” p« ■*•te‘o! r Hdllo! skrbrančk^ nož, . b'jo ZTs!jijo Oh,eIov- nato ,al Va. m Zdaj Pa drani r„,. °aPn/ /,ce, t-; » 4r*W ®°c// , sfoce ^ J*0* dn,go /n Tud' kako pred; m oj o slav;i ,er\ Vem, da že napeto razmišljaš o tem, Če s° kaj bi oblekla v prihajajočih dneh, ko se bo vse okoli tebe bleščalo od prazničnega vzdušja. Biti hočeš čim bolj sik. Razumem. Mama pravi, da je mrzlo, ti pa hočeš imeti kratko krilo. da rs^!*'»SC" 50 Gotovo Wl lahko 0Sta J eftniki Z Pda še ^Laćkan- ki jv onaste- oblet' J0 adn' MisVnn. To Je blag3' Savnik P'f* lahko cele' oa izber' Barve P brezi lahko Lahko V * V»>‘\ec»» “'r satna' v Lahko )e Pa ^~v.rezrokavn'Kv Modn' Saj je to vendar letošnja prva modna hla^e ' aCjja s've "aavdušu)el° zapoved. Moda je neusmiljena. Celo kotn te leto5 ^ ^ sredi zime hoče, da bi kazala gol krea trebušček po svetu. Ja! Pridružujem se z tvoji mami, ki pravi, da pazi na ledvice. Malo podaljšaj pulover, recimo pet cm čez pas, obleci pod njega body in toplo ti bo. Kratko krilo z zapenjanjem spredaj (lahko tudi dvoredno z gumbi) ali samo na preklop ali s cofki na robu preklopa, rezano malo na ven, pa tople žabe iz bombaža..., ja res boš čisto v stilu. rdečo barvo. če se kaJ še!? pr àfona (to i °-na b,uzira , , ki je Je tista nr„ . ’ ahko u nas ,nP ed kntkinPZ°Jna ***** ! ^zi:rrava > ska,a ™ Pa je ,?> ab Pa ;2 ^ VSe d*'e Zamasti* nat/" » 1 sf Podajo h, V,m,cami l 5 2&Ü,** ^ 0dl°s « Zbkl "-4?"^ j Aha. Kavbojke! Poznamo vseh barv jeansa in ne bo problema. Ti greš na novoletno žurko s sošolci in sošolkami. Tudi "večne" hlače bodo videti malo bolj praznične, če bodo kombinirane s še vedno popularnim body-jem in modernim dolgim brezrokavnikom. Tudi tako oblečena boš lahko zakorakala v leto 1995. Pa veliko sreče v iskanju kombinacij po omari! Slavica MLADI BOBENČEK OKRASITEV ■ 5 ZAPOVEDI 1) Umaknite iz sobe odvečno pohištvo! 2) Dogovorite se, da boste sedeli na tleh, v krogu. 3) Papirnate verige so obvezen del novoletnega okrasja 4) S stropa naj visijo srebrne bunkice (kepe folije, s sukancem "povezane do stropa"). 5) Okna okrasite s papirnimi zvezdicami. Še lepše bodo okrašene (posrebrene) z "broncem". Ham, ham Mizo, ki naj ostane v sobi, spremenite v bife. Pregrnite jo s posrebrenimi papirnimi prtički. Poleg sadnih sokov in drugih napitkov ne pozabite na mizo zložiti še okrašenih kozarcev: namočite jih v limonov sok in sladkor, da bo slamica počivala na "kristalni" obrobi. Oskrbite se s strašansko količino sendvičev, obloženih kruhkov in sladkarij, ki so še ostale od Miklavža. It** Igr(ic)e Se preden vam obiski okupirajo sobo, razmislite o družabnih igrah, saj gotovo ne boste plesali do jutra. Monopoly, karte, človek ne jezi se... bodo pomagali krajšati čas. Lahko pa organizirate maratonsko pripovedovanje vicev H ?0ÌA062&6 sveče Navi dne iarnlM zamenjate a barvnimi, saj be aameikla svetleba belj rraaniena. lik rređ relnečje ra rriiaite sveče: v jajčne lurine (rrirravite jih, ke be mama rekla nšarkeljM) nalijete vesek in nareijite stenj, ki se debi v eveiličarnak. Če beste turine rrej re barvali ket rirhe, beie relnečne sveče res nekaj resebneaaS NAJ SAVINJSKIH PO Pozdravljeni! Pošiljam vam en lep jesenski, pardon, zimski pozdrav. Ko takole gledam skozi okno, mi kar ne gre v glavo, da se že odštevajo dnevi tega starega leta. Vedno sem si ta del leta predstavljala v drugačni barvi. Pa pustimo vreme. Ker se tokrat izjemoma oglašam prej in še nismo dobili vaših glasov, ostane lestvica še naprej ista. Prejšnjič smo že nekaj rekli o skupini E.T., tokrat bomo o Nirvani. Prvi album Nirvane je izšel leta 1989 z naslovom Bleach. Prva uspešna mala plošča pa dve leti kasneje. Takrat je bila Nirvana še v polni zasedbi: Kurt Cobain, Dave Grobi in Chris Novoselic. Potem je Kurt umrl. Zaradi mamil. Ostala pa je njegova glasba in plošča Live in Seattle '93. Prijatelji se Kurta še spominjajo. Neil Young mu je posvetil pesem Sleeps With Angels, Sinead O'Cannon pa je na svojo ploščo uvrstila skladbo Nirvane z naslovom All Apologies. Dolžna sem vam še pojasnilo h komadu Smells like teen spirit. Namreč, kako je prišlo do takšnega naslova. Bilo je nekako takole: Kurtu Cobainu je nekoč njegova prijateljica s šminko napisala na ogledalo Smells like teen spirit. Ko je Kurt prišel domov in to videl, je takoj dobil inspiracijo za nov komad. Sele dosti kasneje je Kurt izvedel, da je to ime nekega parfuma. Naj bo tokrat to vse. Želim vam lepe praznike in dosti sreče v naslednjem letu in če še niste poslali glasovnice, storite to takoj, kajti zadnji rok je sreda, 28. decembra. Med vsemi do takrat poslanimi kuponi bomo izžrebali nagrade v skupni vrednosti 15 tisoč tolarjev, ki jih je prispevala trgovina M-ZKZ Elektro Ljubija. Katja TUJI DEL 1. E.T.: Tek je 12 sati 2. Mariah Carey: Without you 3. Pink Floyd: Wish you were here 4. Nirvana: Smells like teeji spirit _JL_J^ojdoj_J|ins^^ DOMACI DEL 1. Čuki: Iz srca 2. Magnifico: 24.000 poljubov 3. Chateau: Mlinar na Muri 4. California: Nisem avtomat 5. Pop Design: Ko si na tleh tornaci iklatoi: Tujo skladbo^ Zadruga mozi rje Mercator - Zgornjega vinjska kmetijska zadruge Mozirje z.o.e. tmc m priimefe: JtažlobtA •c a n- A A - stopnic ■ tlakov - šankov in kuhinjskih pultov yS» -c»51 iMKNOSjJm^MeEjAN] I Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita 1 t/GOMJ PONUDBA: I- nagrobnih spomenikov - okenskih polic - slopni j ■ tlakov I I Va'e°t''Vo, v1"' W 0631^; ^ Tel- .dn«. ufe, <"\°rV*» oi ko ln .o» I Vsem občanom želimo prijetne praznike j in obilo sreče ter zdravja v letu 1995. SHLOR mimjK r S LJUBNO OB SAVINJI U ' TEL: 041-019 se vsem svojim strankam toplo zahvaljuje za izkazano zaupanje v letošnjem letu. VESELE PRAZNIKE IN OBILO SREČE TUBI V PBIHOBNUEM LETU! KOVINARSTVO UM) UM) OB SAVINJI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO SREČI IN ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LEI 1095. mm ISKRENE ČESTITKE VOŠČIMO TUDI VSEH PREBIVALCEM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje___________________ SPOŠTOVANE VARČEVALKE IN VARČEVALCI, CENJENI POSLOVNI PARTNERJI Le še nekaj dni nas loči od prestopa v novo leto, za katerega si skupaj z vami, spoštovane varčevalke in varčevalci, cenjeni poslovni partnerji, želimo, da bi bilo še plodnejše in uspešnejše, kot leto, ki se izteka. Menimo namreč, da smo lahko z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in ki so plod uspešnega medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev, zadovoljni. Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku minulega leta, so temeljili na posodabljanju obstoječih in uvajanju novih bančnih storitev, ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Širitev mreže bančnih avtomatov, uvajanje raznih plačilnih kartic, infornmcijski sistemi in številne druge spremembe nam vsem skupaj omogočajo prehod na višjo raven bančnega poslovanja. Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja, čakajo novi izzivi in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d. d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo in predvsem Vašo banko zadovoljni. VESELO PRAZNOVANJE IN USPEŠNO LETO 1995 VAM ŽELI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. Mozirje in Ljubno ob Savinji teh 832 011 in 841 267 Trgovina IZOLES Mozirje in HELKO IZOLES Ljubno ob Savinji vas v mesecu decembru presenečata in nagrajujeta. Z vsakim enkratnim nakupom nad 5.000 SIT boste sodelovali v novoletnem nagradnem žrebanju, ki bo 30.12.94 ob 15. uri v trgovini IZOLES v Mozirju. I. nagrada - GORSKO KOLO II. nagrada - TUŠ KABINA III. nagrada - KASETOFON KARAOKE in še 10 praktičnih nagrad SUPER ponudba v decembru BTV Voyager 48.155,00 SIT kotel SIME 5 čl. 67.999,00 SIT -3% popust litoželezni kotel VIADRUS 117.000,00 SIT radiatorji JUGOTERM-akcija bojlerji - kombinirani in električni parket lamelni 16 cm 1.453,00 -10% got. popust klasični hrast 2.289,00 bukev 1.699.00 parketolit 20 kg 4.779,00 kom lak za parket za 20 m2 6.732,00 kom Sadolin 5 1 2.590,00 kom’ GRANITOGRES PLOŠČE 1.848,00 m2 -10% got. popust cement T 450 50kg 574,00 modul 6/1 59,90 kom vodovodne armature Armai in vsi proizvodi Helios Domžale po tovarniških cenah, akumulatorji Topla in Vesna Ile zamudite! Gotovinski popusti ali možnost plačila na več čekov, dostava na dom pri nakupu nad 10.000 SIT Za nakup se priporočata in vas vabita trgovini Izoles Mozirje tel.: 832-011 Heiko Izoles Ljubno tel.: 841-267 Vsem kupcem in ostalim občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! r ■ OK Zgornja Savinjska Slovo od Evropskega pokala Odbojkarice Zgornje Savinjske so se v tretjem kolu Evropske odbojkarske federacije pomerile s švicarsko ekipo Kanti iz Schaffhausna. Kot se je izkazalo, so bili Švicarke boljši nasprotnik in so se z dvema zmagama uvrstile v nadaljnje tekmovanje, kar pa ne zmanjšuje velikega uspeha naše ekipe. Prvi dvoboj so odbojkarice odigrale 3. decembra v dvorani na Polzeli. Pred okrog 400 gledalci so gostiteljice prvi niz začele dobro, povedle s 3:0, nato pa so jih gostje ujele in brez večjih težav niz tudi dobile. Po osmih osvojenih točkah v prvem nizu so odbojkarice Zgornje Savinjske odločno začele drugega in povedle kar 5:0. Po minuti odmora pa so se gostje zbrale, zaigrale odlično in izenačile na 9:9. Zgornjesavinjčankam od tu naprej ni šlo in niz so dobile Švicarke 15:10. V tretjem nizu so gostje že na začetku povedle 7:1, gostiteljicam pa je do konca uspelo osvojiti šest točk. Na povratno srečanje v Schaffhausen so odbojkarice Zgornje Savinjske odpotovale z realnim ciljem, da osvojijo niz. To bi jim po bistveno boljši igri kot doma skoraj tudi uspelo, saj so po dveh izgubljenih nizih (-13, -10) v tretjem vodile 15:14, a jim je za osvojitev niza zmanjkalo športne sreče. So pa v tem srečanju, ki si ga je ogledalo okrog 3000 gledalcev in ga je prenašala tudi švicarska televizija, vsekakor dokazale, da so zelo kvalitetna ekipa. Uvrstitev v tretje kolo omenjenega tekmovanja je za OK Zgornja Savinjska nedvomno velik uspeh, ki je dal odbojkaricam in vodstvu kluba dodatnega elana. To se bo nedvomno odrazilo tudi v tekmah državnega prvenstva, kamor bodo sedaj usmerjene vse moči. O nastopih ekipe Zgornja Savinjska vas bomo seveda še naprej sproti obveščali, zelo zaželjeno pa je, da vsi ljubitelji odbojkarske igre svojo podporo domačim igralkam izkažejo tudi z obiskom tekem na Gomilskem. KF Odbojka kot način promocije Toliko reklame, kot je je deležna Zgornja Savinjska v zadnjem času, že dolgo ne pomnimo. Mednarodne odbojkarske tekme so razgibale tako domačo kot tujo javnost. Če smo bili vse doslej z reklamo precej skromni, lahko rečemo, da so nam predvsem tuji mediji posvečali veliko pozornost. ŠPORT Salzburžani so, na primer, v posebnem biltenu, ki so ga izdali v času povratne tekme 2. kola Evropske odbojkarske federacije, 12. novembra zapisali, da so doživeli v Sloveniji pravi odbojkarski praznik, da so tu doživeli dva zelo prijetna dneva v prijetnem okolju. Niso se mogli načuditi tudi zavzetosti navijačev, ki so odbojkaricam sledili celo v sam Salzburg. Še veliko več pompa, pravega profesionalnega, so uprizorili v Schaffhausnu v Švici. Švicarji, ki so - mimogrede - prišli k nam udobno z letalom in že navzven kazali svoj profesionalni odnos do posla, ki se mu reče odbojka, so se tudi medijsko zelo dobro pripravili in iz tekme naredili pravi spektakel. V Slovenijo so prišli v spremstvu radijskih reporterjev, ki so se neposredno oglašali iz dvorane na Polzeli v program radia Schaffhausen, ter s številnimi dopisniki časopisnih hiš. Svoj del posla so tudi zelo profesionalno opravili. Kar šest številk časopisa (v roku 14 dni) je bilo namenjenih (celotna stran A3 formata) srečanju ekip iz Švice in Slovenije. Ob tem so dodobra obdelali tudi Slovenijo kot celoto, zlasti pa predel Zgornje Savinjske doline. Zelo lepo smo jim razložili ime kluba, ki so ga prevajali kot "ekipa iz Zgornje Savinjske doline". V vseh medijih so ocenjevali Slovenijo kot pokrajinsko zelo lepo, podobno Švici, ljudi pa označili kot zelo prijazne. V časopisu, ki je izšel 9. decembra, so objavili celo zemljevid Slovenije in še posebej Zgornje Savinjske. Zelo hitro so ocenili, da je naša dolina izredno slikovita pokrajina, ki pa ji manjka primerna dvorana za igranje tekem visokega kvalitetnega nivoja. Da so se Švicarji medijsko zelo potrudili, kaže tudi dejstvo, da so s petimi kamerami neposredno prenašali odbojkarsko srečanje, pa tudi podatek, da so nas ljudje, zlasti pa Slovenci, ki živijo v Švici, praktično poznali po imenu in nasploh vedeli o nas zelo veliko. Da, tisti Slovenci, člani izseljeniškega društva Soča, ki nas prej niso poznali, so nas potem povabili medse in nam pripravili prisrčen sprejem. Nasploh je bilo bivanje v Švici, čeprav smo se tja odpravili le z dvema kombijema, lepo doživetje. Švicarji so se nam oddolžili za gostoljubje, ki so ga bili deležni pri nas, še z večjo mero gostoljubnosti. Promocija na nivoju, dosežena skozi športni dogodek, v katero bi se lahko in morali v večji meri vključiti vsi subjekti Zgornje Savinjske doline. Bergtal, dem eine Halle fehl IVS Oberes Savinjatal ist eine Tourismusr> XV* v ■ -A©V'-fpt" v • <>0 -wohner “■ * sind noch (SN) Nach der Savinja, einem Gewässer, das inmitten der Kamniker und der Savinja-Alpen entspringt, wird ein Tal benannt, das aufgrund der erhaltenen und vielfältigen Naturdenkmäler zu den reizvollsten Gebieten Mitteleuropas (mit Bergen über 2000 Meter über Meer) zählt. Als Oberes Savinjatal - slowenisch Zgornja Savinjska, so wie sich auch der Volleyball-Cb-' nennt — wird die Landschaft ’ der relativ kleinen Örtschaf- Savinja-Ursprung unterbau .Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Okreelj bis^ur Schlucht -a^ jdmirje usw.) eine Halle, in der ichr ‘ J* * • 1 * '................ bezeichnet, die sich ren Savinjatal bzw. f* Celle fortsetzt In Teil des Tales, Hinspiel stat* mterhai’ lucht ‘ vOr * d, > •* das vinjska, die sich nr zusammen u.a. ir tung betätigt, oinnahmencv im oberer der Tor jS Handwerk bede' die Holz- ur »ndustrie. /X ^ all-Club «Oberes Sa-at aber schon einige $ olem. Vor allem gibt es in . ▼ ,v0 ........ ~ * Volleyball gespielt werden könnte. Die. Spielerinnen haben allein für die Trainings im unteren Teil des Savinjatals bis zu 100 Kilometer täglich zurückzulegen. Und für die _ allem AP ‘,eybal1 CEV-Cup, 3. Runde, Rückspiel Samstat, Jezember 1994,16.30 Uhr, Dreifachhalle Breite VC Kanti - Zgornja Savinjska Ein Satzgewinn - und die Runde der letzten acht winkt (Ch. R.) Weiter im Stress geht es für die Kanti-Girts heute nachmittag um 16.30 Uhr in derDrei-fachhalfte Breite, im Rahmen des Rückspiels der 3. Runde des CEV-Cups treffen Schaffhausens Erfoigsvolteyballerinnen auf das slowenische Team von Zgornja Savinjska - oder zu deutsch das Team aus dem oberen Savinjatal. ren, und andererseits können im Volleyballsport bereits kleinere Konzentrationsmängel verheerende Folgen haben. Die Marschrichtung der Kanti-Gkls für das heutige Rückspiel muss folglich lauten, mit vollem Einsatz in di» Partie ZU «Steinen linrl rtio Cnnnn. Robi Kopušar v dobri formi Planica je bila minuli konec tedna prizorišče uvodnega tekmovanja mladincev za alpski pokal, ki so se ga udeležili skakalci iz šestih držav, med njimi pa sta bila tudi slovenska reprezentanta z Ljubnega, Robi Kopušar in Tomaž Murko. Za prvega lahko vsekakor ugotovimo, da je že na začetku sezone v dobri formi, saj je v tekmi za alpski pokal s skokoma 81,5 in 80,5 metrov osvojil 14. mesto med sedemdesetimi tekmovalci. Zmagal je Francoz Dessum s skokoma po 96,5 metra, najboljši Slovenec pa je bil Roman Perko na četrtem mestu s skokoma 87,5 in 89,5 metra. Tomaž Murko je s skokoma 77,5 in 75,5 metra osvojil 27. mesto. V kategoriji mladincev za pokal Cockta je zmagal Roman Perko, Robi Kopušar je bil tretji, Tomaž Murko pa deveti. Od obeh ljubenskih skakalcev si torej lahko v pravkar začeti sezoni še marsikaj obetamo. KF Otvoritev igrišča za squash v Kokarjah Z nekajletnim zamikom prihaja tudi v Zgornjo Savinjsko dolino igra, ki jo marsikje v Sloveniji že igrajo - squash. Pri Blatnikovih v Kokarjah so se okorajžili in zgradili igrišče, ki je seveda povsem drugačno od kateregakoli drugega. O sami igri nekaj več v prihodnji številki, tokrat povejmo le, da jo igrata praviloma dva igralca. Loparji so drugačni od teniških, prav tako tudi žogica. Igra se v zaprtem prostoru, igralca pa izmenično odbijata žogo v sprednjo steno. Seveda stvar zgleda veliko bolj preprosta na samem igrišču, ko se seznanite tudi z ostalimi pravili. Na igrišču za squash KRONIKA ŠPORT Pri Blatnikovih so se za gradnjo squash igrišča odločili na pobudo znanca s Koroške, ki že ima podobno igrišče. Igrišče je odprto vsak dan od 8. do 22. ure, tam pa si lahko izposodite tudi loparje in žogico. Za večjo popularizacijo igrišča in športa samega so v Kokarje povabili Velenjčanko Petro Vihar, ki sodi v kategoriji mladink do 16 let med prvih pet v Evropi, medtem ko v Sloveniji seveda nima prave konkurence. Prav sedaj se pripravlja na nastop na odprtem prvenstvu Anglije, kamor odpotuje v začetku januarja. Skupaj z bratom Erikom, ki je v slovenski moški konkurenci tudi zelo visoko, bosta v četrtek, 29. decembra, ob 17. uri na igrišču v Kokarjah demostrirala to zanimivo in dinamično igro ter obširneje pojasnila njena pravila. Pri Blatniku bodo 5. januarja ob 19. uri pričeli tudi z tečajem aerobike KF PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim veqemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 45 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v pri meru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Zahvala Ob iztekajočem se letu 1994 bi se rad z posredstvom tega časopisa zahvalil vsem, ki so mi materialno in moralno priskočili na pomoč pri odpravi naravne nesreče. V noči iz 28. na 29. junij mi je zaradi strele zagorelo na stanovanjski hiši. Kljub hitri intervenciji vseh gasilskih enot je bil objekt toliko poškodovan, da se je gradbeni odbor odločil za gradnjo novega objekta. Po zaslugi nekaterih posameznikov so dela stekla hitro in učinkovito. posameznikov kot organizacij ter društev, ki so mi nesebično priskočili na pomoč. Vsem, ki ste mi tako ali drugače pomagali, bi se rad zahvalil iz vsega srca, še posebna zahvala pa gre vodji gradbenega odbora, g. Jožetu Pozniču, direktorju GG enota Gornji Grad. Ob koncu bi izkoristil priložnost in bi vsem zaželel srečno, uspešno predvsem pa veliko zdravja v Novem letu 1995. Se enkrat vsem skupaj HVALA! Danes, slabe pol leta po tem S spoštovanjem ! moram z veseljem priznati, Miran Podpečnik, Nova da sem bil pri gradnji Štifta deležen izredne podpore tako OPRAVIČILO V 25. številki Savinjskih novic je v zahvali ob smrti Franca Zidama zaradi napake pri računalniškem oblikovanju izpadla fotografija. Naročniku zahvale se zaradi neljube napake opravičujemo. Uredništvo Vlom v osebni avtomobil? 14. decembra je za zdaj neznani storilec iz osebnega avtomobila, last Miloša L (22) iz Spodnje Rečice, ki je bil parkiran v Mozirju, odtujil kuverto s 60.000 tolarji. Prometne nezgode z materialno škodo V času od 12. do T9, decembra se je na območju občine Mozirje zgodilo tudi več prometnih nezgod, ki so se na srečo končale le z materialno škodo. Policisti opozarjajo udeležence v prometu na spremenjene vremenske in prometne razmere, ki zahtevajo večjo previdnost. Istočasno pa želijo vsem srečno vožnjo v letu 1995! OBVESTILA Ir- Delavska godba na pihala ! občine Mozirje ! VABIM I I NOVOLETNI KONCERT | v sredo 28. decembra 1994 ob 18. uri v Kulturni dom Mozirje OGLASI SAMTS d.o.o. Sa wa/sAa c'-/je re/. 832-/32, B32-B22, B32-4-74 - TKOYR TRDI fajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 Tel. 843-639 Vesel 3ožič in srečno novo leto 1995! GOSTILNA M PRODU Ter 42, Ljubno; tel: 8413^ Vsem našim gostom in obiskovalcem želimo vesele božične pravnike in srečno novo leto! L januarja vas ob 19.00 uri vabimo na novoletni ples; igral bo priljubljeni ansambel Braneta Klavžarja, vstop prost, rezervacij ni * od srede do nedelje vsak dan pice, vsak dan kosila, narezki, jedi iz divjačine * sprejemamo rezervacije za družinske praznike (jubileje, poroke...) in za praznovanja drugih zaključenih skupin... temperamentna tehnologija AVTOŽUNTER NOV SALON ZA PROGRAM FIAT * LANCIA * ALFA ROMEO S POOBLAŠČENIM AVTO SERVISOM IN PRODAJO REZERVNIH DELOV VRHUNSKA KVALITETA STORITEV DVAJSETLETNA TRADICIJA AVTOMEHANIKE I.IIP»... TP1T I ^ìi /■ illlll;! .Ü sem strcinkeim -želimo vesele božične-prm ni be in srečno novo leto IQQ5Ì > 03 (J) 33 is 33 —1 co od co T- CD 03° .9 X C 03 o *- -3 O ® GOSTINSTVO, d.o.o. (r^ S NAZARJE, Lesarska 10 “\- tel., fax 832-462 vam vošči VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO NOVO LETO 1995. NAŠA ponudba: malice, kosila, poročna IN DRUGA SLAVJA. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. Ixtest traile Gdje %zàùu foùuéam ùt fmloMiM, fzonùwvj-em $elùm ue&efo š&jičrte fmytUÓe U viečm mm tefo 1995 TliLCO M Martin Dušic s.p. Žiabor 21 63331 Nazarje Tel. 831-225, mobitel 0609/617-656 se vsem svojim strankam zah in jim vola vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1995! DOK 'CALET/ ::: 1LEHMSKE APARATE ISKRA TIP »55 IN COMET l NOVOLETNIM POPUSTOM I#X. ' V:■ : ■■'■■v. NA VOLIO JE TUOI OMEJENA KOLIČINA ; ) rl FA 86 N CENI 4.800 SIT. GOSTINSKO PODJETJE "TURIST"- NAZARJE ORGANIZIRA Sl LV ESTRO VAN JI: IN NOVOLETNI PLES v dvorani TVD v Mozirju igra ansambel MLADI PRIJATELJI REZERVACIJE telefon: 831-911 ali 832-538 SILVESTROVANJE V GOSTIŠČU DREN REČICA OB SAVINJI REZERVACIJE TELEFON: 831-968 TABUeRII f ?Ke 5 , •kiubno ob 3“ tel: 841-512 tfiflP TRGOVINA ■ EN 5 . Aiubno ob tel: 841-512 iVfflP OREHI 790,00 MLEKOVIT 25 kg 4.290,00 MANDARINE 109,00 B.P.D. Z.P.D. BUTELJKE ORMOŽ 299,00 KORUZA 50/1 25,55 26,90 (L. RIZLING ŠIPON) NAD 1 T 24,50 JERUZALEMČAN 269,00 PESNI REZANCI 20,50 22,00 BAR KAVA 100 g 149,00 NAD 1 T 19,50 ČOKOLADA MAUXION 100 g 75,00 TRGOVINA BO MED PRAZNIKI ODPRTA: MOKA 850 25/1 47,50 SOBOTA 24.12. 7 - 16 MOKA 500 25/1 52,50 NEDELJA 25.12. ZAPRTO OLJE ZVEZDA 159,90 PONEDELJEK 26.12. 8 - 12 (NA ZABOJ) SOBOTA 31.12. 31. 12. 7 - 16 SLADKOR 50/1 94,90 NEDELJA 1.1. ZAPRTO PONEDELJEK 2.1. 8 - 12 OTROŠKE TRENIRKE 1.360,00 MOŠKE KAVBOJKE 1.900,00 VELIKA IZBIRA JASLIC, FIGUR ZA JASLICE, VENČKOV, DARIL, PARFUMOV, KOLONJSKIH VOD, IGRAČ...PRESENEČAMO PA VAS ŠE Z VELIKO IZBIRO KRUHA. POLEG OBIČAJNIH VRST VAM PONUJAMO ŠE: SEMENSKI, POLNOZRNATI, AJDOV, SOJIN, RŽEN 70%, RŽEN 30%, ČRN, OVSEN, KORUZNI... Vesel Božič in srečno novo leto 1995! zahvale; POGREBNE STORITVE - CVETLIČARNA MORANA STEBLOVNIK PARIŽLJE ll/c, BRASLOVČE KO VAS DOLETI KRUTA USODA, DA STE IZGUBILI KOGA OD SVOJIH DRAGIH, SE PRIPOROČAMO, DA SE OBRNETE NA NAS, SAJ BOMO STORILI VSE POTREBNO NAMESTO VAS IN TO KVALITETNO TER Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO VAS IN POKOJNIH. NAJCENEJŠI POGREB PRI NA5 NE STANE NIČ j (KRIJE SE IZ REFUNDACIJE ZZZS) fi : C063J 721 -667,721 -043,720-003 OGLAS Skromno tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 91. letu starosti je zaprl trudne oči naš dragi ata, stari ata, dedek in stric Jožef VAČOVNIK iz Radegunde 45 Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče. Posebna hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogreb in številne obiske na domu. Prav tako lepa hvala pevcem, zborovodji A. Acmanu za poslovilni govor in odpete žalostinke. Hvala sosedom, posebej še družini Kosmač - Pečnik za nesebično pomoč ter sovaščanom Žekovca. Hvala tudi g.dr. Butu za doigolet no zdravljenje, ter sestri Sonji za obiske na domu. _____Žalujoči: sinova in hčerke z družinami ter nečaki. Pet že let naš ata v tihem grobu spi ne lovski rog, ne glas planin ga več ne prebudi V SPOMIN Frenku NADVEŽNIKU Čeprav si nas zapustil pred petimi leti, je v naših srcih še živ spomin in vsa ljubezen zate. Vsem, ki mu prižigate sveče, rože ali s prijateljsko mislijo postojite ob grobu našega dragega očeta, se prisrčno zahvaljujemo, mi, ki ga najbolj pogrešamo. Sin Srečo z ženo Ančko in sin Branko z ženo Marjano ter vnuka Sebastjan in Matic. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa srce žalost trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe tam več ni. Ob tej nenadni in boleči izgubi drage mame Marije PEČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih bili z nami ter nam izrazili sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in spominske maše. Hvala sosedom za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: sin Franci ter Stanko, Anka in Marinka z družinami V spomin Le srce in duša ve kako boli ko tebe več ni Prvega novembra mineva leto, kar nam je v bolnišnici v Ljubljani v petinpetdesetem letu življenja za vedno zaspala naša draga mamica, hčerka in stara mama Božidara BRITOVŠEK iz Mozirja Žalostna je misel, da te ne bo nikoli več domov. Vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujejo njen grob, prižigajo sveče ali položijo cvetje, iskrena hvala. Hvala tudi naključnim mimoidočim, ki ustavite korak ob njenem grobu in vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni domači Solze se dajo skriti bolečina zatajiti, a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dobri mož in svak Franc SELIŠNIK iz Potoka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za poslovilni obred, pevcem, gasilcem, govorniku KS Rečica in Francu Matku za izrečene poslovilne besede ob grobu. Enaka zahvala dr. Sirku za zdravljenje na domu. Žalujoča žena Marija ter svakinja Silva OBVESTILA ea'kr'i'iiiiofF VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.12. do 26.12 LEŠNIK MARJAN, DR.VET.MED., MOZIRJE, TEL. 0609-616-978 (831-219) 27.12. do 2.1.95 RUP MARIJA, DR.VET.MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) 3.1. do 8.1. ZAGOŽEN DRAGO, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL 0609-616-978 (841- 277) 9.1. do 15.1. KRALJ CIRIL, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL VASK DAN OD 7 DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. Nove knjige v knjižnici Mozirje I. Mladinska literatura: Meško, F.K.: Mladim srcem * Cautachov, L: Božični Dino * Beer, h.: Beli medvedek, vzemi me s seboj * medvedek * Pfister, M.: II. Leposlovje: Flisar E.: Stric iz Amerike * Tomšič T.: Potop * Avčin m.: Ljubi janske razglédnice' * Grisham: Klient * Matičič n.: Pozni čas ljubezni * Mahmoodj m.: Ne dam svojega otroka * Zbirka Mohorjeve družbe * Zbirka Prešernove družbe * Fritz-Kunc m.: Borboletta * Dahl R.: Nenavadne zgodbe * Vergas Llosa: Hvalnica mačehi * Ardher j.: Kane in Abel * Guibert IL: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja * Brown R.M.: Granatno jabolko * Christie a.: Umor v Mezopotamiji * Partljič T.: Pri Mariji Snežni * Ljubezenska knjiga: zgodbe in pričevanja * III. Strokovna literatura: Kotnik L: Dotik neba * Srebot r.: Sprostitev * Vodnik po slovenskih okoliših * Lukas, E.S.: Smiselnice : logoterapevtske modrosti * Franki V.E.: Zdravnik in duša * Palme mučeništva * Vrhunci likovne umetnosti * Tibetanska knjiga mrtvih * Tomazin L: Pustolovščina v Tibetu: smučanje z osemtisočaka * Janša J.: Okopi * Parker J.: Zbirka Nebesna znamenja * Zbirka Mejniki: Sigmund Freud; Sloni, stebri sveta ; Križarji in svet Vzhoda; Čarovnice, satanove neveste; Pisava, spomin Človeštva; Izziv tečajev; Iskanje pozabljenega Egipta; Mohamed, Alahov prerok. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO NADZORNIŠTVO NAZARJE OD 19.12. - 25.12. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL: 831-263 OD 26.12. - 1.1.95 MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL 831-877 OD 2.1. - 8.1.95 JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL 831-910 OD 9.1. - 15.1.95 LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL 885-150 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, dobite vse potrebne informacije. kjer _J) SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. poeiumLjmim 24 11 12 dir IVAN ROPOTAB Bii&tnto ti a m : -kompletne pogrebne storitve - prevoze doma in v tujini - urejanje grobov - urejanje cvetličarskih storitev - povračilo stroškov za celoten pogreb v znfTtu 83.000 SIT -možnost obročnega odplačevanja -prviprevozdoTOkmzastonj dobava spomenikov šcmpiter v Stvinjsfa iolini 112/a, til. 063/701-433 KINO MOZIRJE 25. (ob 17. uri) in 26.12.1994 (ob 20. uri) VOLK - ameriški film - grozljivka, 1994 (Wolf) Glavne vloge: Jack Nickolson, Michelle Pfeiffer, James Spader Režija: Mike Nichols Will Randal je knjižni urednik, ki doživi avtomobilsko nesrečo, ki jo je zakrivil volk. Od tega trenutka naprej se Willovo življenje spremeni... 1. (ob 17. uri) in 2.1.1995 (ob 20. uri) ŠTIRI POROKE IN POGREB - angleški film - romantična komedija, 1994 (Four Weddings and a Funeral) Glavne vloge: Hugh Grant, Andie MacDowell Režija: Mike Newell Poroke in pogreb usodno zaznamujejo življenje povprečnega mladeniča, ki se je prisiljen spopasti s tradicionalno angleško "zavrtostjo“... Film je briljanten dosežek sodobne angleške kinematografije za vse ljubitelje humoija. 7. (ob 20. uri) in 8.1.1995 (ob 17. uri) FORREST GUMP - ameriški film - komedija, 1994 (Forrest Gump) Glavne vloge: Tom Hanks, Robin Wright, Gary Siniše Režija: Robert Zemeckis Forrest Gump je nedolžen, rahlo omejen mladenič z velikim srcem, ki se zaradi spleta okoliščin znajde sredi nekaterih najpomembnejših dogodkov ameriške zgodovine treh desetletij. Iz zasmehova nega otroka postane vseameriški junak footballa, nato pa odide v Vietnam, kjer se še posebej izkaže... Cena vstopnice je 350 SIT. KINO NAZARJE 24. in 25.12.1994 POBEG IZ ABSOLOMA - ameriški film - akcija, 1994 (Escape from Absolom) Glavne vloge: Ray Liotta, Lance Henriksen Režija: Martin Campbell Na otok Absolom, na katerem živijo kaznjenci, pripeljejo tudi kaznjenca (Liotta), ki je nedolžen... 31.12.1994 in 1.1.1995 TRIJE LOPOVI IN POTEPUH - ameriški film - družinska komedija, 1993 (Baby’s day out) Glavne vloge: Joe Mantegna, Lara Flynn Boyle Režija: Patrick Read Johnson V tej komediji lopovi terorizirajo dojenčka, ki jim nastavlja led, ogenj, meč, gorile in visoke stolpnice. Ko imajo fantje Vsega dovolj, odkorakajo v arest. 6. in 8.1.1995 FORREST GUMP - ameriški film - komedija, 1994 (Forrest Gump) Glavne vloge: Tom Hanks, Robin Wright, Gary Siniše Režija: Robert Zemeckis Forrest Gump je nedolžen, rahlo omejen mladenič z velikim srcem, ki se zaradi spleta okoliščin znajde sredi nekaterih najpomembnejših dogodkov ameriške zgodovine treh desetletij. Iz zasmehova nega otroka postane vseameriški junak footballa, nato pa odide v Vietnam, kjer se še posebej izkaže... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD Od 20.12.1994 do 10.2.1995 kino predstave odpadejo. JLU POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 S3 RUMENILO ßfjetke ùt faoßnive Strojena koža mnogim ob podobi ogledala, s koprivo spokorjeno uredništva inventura, ponižno, brez pepela, tehta si novinarska zijala, dišeče cvetke vzgaja Novic savinjskih garnitura. S prevdarno glavo Franci, figura odgovorna pred svetom ženskim slavo šefovsko kasira, prihodnost orje srenja mu novinarska tovorna, doma p&žena glavna, Novic politiko šofira. Čaka uglajeno, da slabosti ljudske zabeleži Ciril, ki s sliko plat medalje drugo kaže, s šarmom nevsiljivim trenutek sleherni na preži brezskrben še klošari saj aparat njegov ne laže. Raznežen Edi ogleduje mesa polne sklede, ko na terenu lačen bloke mastne zalezuje, z njim češnje zoblje kdor želi si polti blede, z jezikorri ostrim resnice sporne razgaljuje. Najstarejši med fosili časopisne slave, zgodovinar Aleksander makedonskega prekaša, od kosti spoštljivo svinjske le obira glave in Savinjčanom preteklost neasketsko oponaša. Enačbe zagonetne krajšajo Tomažu muke na igrački, ki se računalnik imenuje, ekspert za škrate,opravičuje znanja uke napake lastne roke, žurnalistom pripisuje. Od cvetk najslajša Barbara skrbi za plat moralno, šarmantno neutrudna med navlako hišno šviga, pogled na njo vzpodbuja energijo ustvarjalno, na žalost njeno se kolegom le naklada dviga. 'Heje Avtor: Urban Kopitar NOVOLETNI ZABAVNI KHZ Kakšne občutke imate glede novoletnih zabav? a) Le zakaj niso vsaj dvakrat mesečno? b) Kulturni praznik je pa le kulturni praznik. c) Lepe, ko bi se vsaj kakšne zabave potem spominjal. d) Čez dan mrtvih ga ni! Povabljeni ste na gala prireditev, kako se boste uredili? a) Gala, pa še kakšno 'rezervno obleko si bom dal(a) v avto. b) A lahko tja pošljem svoje "ta stare"?Sam bi imel žurko doma. c) Uredil bi se čim bolj poceni, saj potem tam vedno kaj pozabim. d) V črno, da bo bolj veselo. Vašega partnerja ni, kako se znajdete? a) Povabim naslednjo, ki sem jo imel na seznamu. b) Na smučanju sem polomil polovici prijateljem noge, tako da je sedaj dosti prostih. c) Običajno spremljevalko itak pozabim na zabavi, bom pa to letos storil malo prej. d) Sosedova ta grda hči je vedno prosta. Polnoč bo, vi pa ste našli svojo drago v objemu drugega.S kom boste nazdravili? a) Dost’ mamlZdaj ste me pa spravili ob predpraznično razpoloženje. b) Vedno imam dve ljubici, ki ju varam z ženo.Ena od njiju bo že še zraven. c) Je mar pomembno? Saj bom pozabil s kom sem. d) Je mogoče tajnica Savinjskih novic kje blizu? -Največkrat ste se opredelili za odgovore pod A: Ne bodite nestrpni, kmalu bo novo leto, vmes pa pojdite še na kakšen zaključek delovnega leta, če že res ne zdržite več. -Izbrali ste predvsem odgovore pod B: Za vas nas ne skrbi.Prišli boste na novoletno zabavo, pa če bo treba kar vse postreliti.Bodite milostni! -Med odgovori ste se našli pod C: Kaj bi vam pravili kako je z vami, saj boste itak na vse pozabili, še preden bi vam lahko koristilo. -Našli ste svoje odgovore pod D: Kaj ne bi raje tovrstne zabave izpuščali in kvarili veselje drugim raje drugje? -Izbrali ste odgovore pod E: Vi pa se najbrž vračate s kakšne zabave.Ne bi počakali na streznitev, preden se lotite reševanja kvizov? vici po gornjesavin/sito NOVOLETNA ZABAVA PO MOZIRSKO -"Vas je naša zabava zelo motila?" sprašuje Luka soseda. -"O! A zabava je bila to?! Mi smo pa ves večer ugibali, kako vam je uspelo spraviti konje v tretje nadstropje?" IZ SPISA MALEGA paktu-nato, pa združenim Bruslju. Ima pa rad domače ODLOMEK SOLČEVANA Moj stric ne verjame narodom in politikom v zrezke v holandski omaki. ŠMARČANA MED SABO -"Sosed, a je s tvojo kravo že kaj bolje? Si bil pri veterinarju?" -"Bil. Dal mi je 20 dkg vijoličastega pudra in mi naročil, naj doma zvijem zvitek iz papirja, dam vanj puder, vse skupaj vtaknem kravi v gobec in ji pihnem v grlo." -”ln kako je sedaj s kravo? Je zdravilo pomagalo?" -"Krava se odlično počuti." -"Lepo, ampak ti nekam čudno izgledaš?" -"Nič čudnega. Krava je pihnila prva!" BOČAN PRI ZDRAVNIKU -"Slecite se!" reče zdravnik Jožku, ki je ravno stopil v ordinacijo. -"Toda doktor..." -"Nič toda...slecite se!" -"Ampak..." -"Nič ampak. Nimam časa. Slecite se že enkrat!" Jožek se sleče in doktor mu reče: "No, zdaj pa povejte kaj je z vami..." -"Drva sem vam pripeljal, doktor..." LUČANKINA ŽELJA -"Jaka, al’ že spiš?" -"Ne še draga..." -'Jaka, ali si lahko za novoletno darilo kupim krznen plašč za 70 tisoč?" -"Že spim!" REČIČANKI -"Kaj boš letos oblekla prijateljica Jožico. -"Nekaj, kar bom lahko hitro slekla!" MLADOPOROČENCA IZ GRADA -"Ali bova letos šla kam silvestrovat?" -"Prav imaš, res bi bil že čas, da se greva med ljudi." BOŽIČNO DARILO -"Ali veš, da Marta ne govori s svojim možem že Božiča?" -"Zakaj pa ne?" -"Prosila je, naj ji da 5 tisoč za kozmetičarko." -"In ji ni dal denarja?" -"Nasprotno.Dal ji je 50 tisočakov!!" za novo leto?" vpraša GORNJEGA oblečeva in od KRIŽANKA ZA NAROČNIKE 1 2 3 4 5 e 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2G 27 28 29 30 31 32 33 34 35 35 37 38 39 J 40 -11 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 _ VODORAVNO: 1. Velemestno zabavišče s krajšimi predstavami 8. Glasbeno delo 15. Tretja največja reka v Južni Ameriki 16. Zelo pogosta nadležna bolezen 17. Slovenski pesnik (Boris A.) 18. Umetniški, gledališki ples 20. Enaki črki 21. Muslimanski verski poglavar 22. Starogrška mestna država 23. Kraj v naši dolini 25. Celjski rokoborec (Štefan) 26. Karta pri taroku 27. Samodržec, trinog 28. Anton Nanut 29. Lesena pastirska bajta v planinah 30. Zaselek pri Gornjem Gradu 31. Voditelj TV Tednika (Darko) 32. Dedni častni naslov v Angliji 33. Koščki zdrobljene snovi 35. Predstojnik dekanije 36. Murska Sobota 38. Zarotnik proti kralju Charlesu II. (Titus) 39. Slovenski pisatelj (Janez, 1891-1966) 40. Vzhodnoafriški grm, dražilno sladilo 41. Vnašanje podatkov 42. Hudobnež, ničvrednež 43. Abrahamova žena 44. Tupoljev 45. Del merilne naprave na strelnem orožju 46. Afriška država v Gvinejskem zalivu 47. Podtalna, nelegalna dejavnost 50. Muza zvezdoslovja 52. Zanikrn sad, ki ostane na požeti njivi 53. Eleganten ženski čevelj NAVPIČNO: 1. Znamka fotografskih aparatov 2. Cincar 3. Šotor alpinistov v gorah 4. Pokrajina v Vietnamu 5. Časovni termin 6. Edvard Kocbek 7. Naprava za razvedrilo otrok, drsalnica 8. Največje dalmatinsko mesto 9. Slavnostni ogenj pri kresovanju 10. Gibanje po zraku 11. Anton Hočevar 12. David Lean 13. Bivši notranji minister (Igor) 14. Čas pred Božičem 19. Bivši osiješki nogometaš(Goran) 22. Velika gorska planota v Srednji Aziji 23. Fino, močno beljeno platno, boljši batist 24. Sedmi planet po oddaljenosti od sonca 26. Sin Priama in Hekube v grški mitologiji 27. Črno primorsko vino 29. Sušica hrbtnega mozga 30. Komolec 31. Geslo, vodilo 32. Prebivalec Belorusije 33. Duhovito izražena misel 34. Bula pod konico jezika 35. Znameniti španski slikar (Salvador) 36. Jezusova mati 37. Planšar, pastir 39. Samostan na Fruški gori 40. Naše visokogorsko smučišče 42. Ledvično meso pri klavnih živalih ali divjačini 43. Trava prve košnje 45. Snov, ki je pri varjenju zmehčana ali staljena 46. Večerna plesna prireditev 48. Eduard Bagricki 49. Genova 51. Radij OBVESTILO REŠEVALCEM: Križanko izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do ponedeljka, 9. januarja 1995, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "križanka za naročnike". Poleg imena in priimka ter naslova obvezno napišite tudi vašo evidenčno številko, ki je napisana na naslovnem lističu ali na položnici za naročnino. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad, ki jih je prispevala trgovina IVONA v Grabnerjevi hiši v Mozirju: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 6.000,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.000,00 SIT 4. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT 5. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000,00 SIT NAGRADNA KRIŽANKA SAVINJSKE NOVICE MORSKE PTICE GRŠKA BOGINJA NESREČE IME IN PRIIMEK NEMŠKEGA KIPARJA ÜREVES NI ZAJEDALEC ZBIRALIŠČE ELEATOV T 1 mam MINISTER ZA ŠOLSTVO (SLAVKO ) Kr rti il KUHINJSKI PRIPOMOČEK UVULL u KOLENSKA POGAČICA to$iy REKA V SIBIRIJI PREDAJA 1 MESTO V TADŽIKISTANU KRATKE SANI ZA p^VILO 1 LITER STEPA V J. AMERIKI SESTAVIL: METOD ROSO NEKDANJE IME ZA ETIOPIJO GLAVNO MESTO IZRAELA DEOKSIRIBO- NUKLEINSKA KISLINA TRENER PRIMORSKO LETOVIŠČE POGANKA RUSKO MOŠKO IME MINERAL Z URALA DIŠEČA TROPSKA SMOLA PRELAZ V ISTRI GRŠKI BOG VOJNE VRSTA VETRNICE ■It v A N E T O V ROMAN SODNI POSTOPEK HRVAŠKI KOŠARKAR f Ž E LJKOl STANE UREK GOBAVOST FRANCOSKA NIKALNICA IZOTOP TORIJA do) IVAN ZAJEC MESTO NA Z. INDIJE M A R O G A SELEN JEZERO NA S. ŠPANIJE KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE KOZMETIČ. SREDSTVO PREGOVOR METER IZRASTEK NA GLAVI PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA KLADA ZA SEKANJE RADIJ RIBA SKLENO- LUSKAVKA CANKAR OTOČJE ZAHODNO OD KIUŠUJA TRAVNIK V GOZDU OBVESTILO REŠEVALCEM: Križanko izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do ponedeljka, 9. januarja 1995, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad, ki jih je prispeval AVTOSERVIS ŽUNTER iz Okonine: 1. nagrada: blago ali storitev v vrednosti 6.000,00 SIT 2. nagrada: blago ali storitev v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada: blago ali storitev v vrednosti 4.000,00 SIT 4. nagrada: blago ali storitev v vrednosti 3.000,00 SIT 5. nagrada: blago ali storitev v vrednosti 2.000,00 SIT :'W i MALI OGLASI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250,00 SIT Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! I------------------------------------------- iNorba iščete prati to... PREPARATORSTVO LEDNIK Strokovno in estetsko prepariramo vse vrste živali. Podvrh 20, Mozirje, tel.: 832-743 ODKUP SMREKOVIH STORŽEV Prebivalce Zgornje Savinjske doline, predvsem kmete obveščamo, da bomo odkupovali smrekove storže. Interesenti naj se javijo po telefonu 061-737-385 zjutraj do 8 h ali zvečer od 20 - 21 h, ali pisno na "Limato" d.o.o., 61234 Mengeš, Gorenjska c. 4 a, kjer bodo dobili nadaljna navodila. URARSTVO - HOBI - IGRAČE Marija Šerbela-Rupnik, Ljubno ob Savinji, 841-084. Velika izbira ur in igrač. SATELITSKI SISTEMI IN RTV SERVIS Dolge zimske večere si lahko krajšate tudi z gledanjem televizije. Prodaja in montaža satelitskih sistemov ter RTV servis. Vili Petrin s.p., Sp. Pobrežje 3 a, Rečica ob Savinji ANTENE IN RTV SERVIS Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar s.p., tel. 845-194. PREPISOVANJE IN OBLIKOVANJE Računalniško prepisovanje in oblikovanje vseh vrst tekstov po ugodnih cenah, tel.: 831-295 Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni'. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Prodam prašiča 200 kg, tel.: 841-357 •* Prodam kravo za zakol 3 leta staro, tel.: 844-115 * Prodam dvojne pancerje 34 in 37, tel.: 831-676 * Po zelo ugodni ceni prodam diatonično harmoniko, , tel.: 841-542 * Prodam avtoradio in elektronsko uro za R5, tel.: 832-963 * Zaprti otroški voziček "Cam" in opremo za novorojenčka ugodno prodam, tel: 832-314 * Kupimo smuči 1,60 ali 1,70 m, te.: 832-105 od 16 ure dalje * Loke pri Mozirju - prodam adaptirano hišo, tel.: 443-330 in 29-330. Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklosti in vam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 1995! OPTIKA Mateja LIKEB Ob Trnavi 1, Mozirje tei. 832-240 aiuyiii ŽAlRŽOVALNHtOV VSLH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA CA NADOMESTIMO Z DRUCIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA Vesel Božič in srečno novo leto TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. FAX 063-720-406 GlektroinstalacijE ir» vzdrževanje elektro apa ratov in naprav Miro Prašnikar s.p. Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel. : 063/845-194 Hudimo vam: 0\ - satelitske sisteme z garancijo in atestom - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu VSE STORITVE OPRAVI,JAR KVALITETNO IN Z GARANTITO . možnost plačilo na več obrokov Vsem strankam žetim vesele božične praznike in srečno novo leto 19951 BUDNA D.O.O. BUKOVO HLODOVINO - vse klase - Nove višje odkupne cene - plačilo takoj Ob izteku leta se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje, vsem občanom pa voščimo vesele praznike in srečno novo leto! Informacije: 841-107 0609-621-475 SAVINJSKA trgovska družbo d.o.o. Žalec NOVO V MOZIRJU NOVO SPORT SHOP (NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V MOZIRJU) V NAŠI PONUDBI JE VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT (NIKE, REEBOOK, LOTTO, MIZUNO, ASICS, SPALDING...) PLANINSKE OPREME (CEPINI, BAJLE, VPONKE, GORILNIKI...), SKRATKA VSA POTREBNA OPREMA ZA ALPINIZEM IN PLANINARJENJE TEKSTIL (FLIS BAILO, GORETEX ANORAKI, TRENIRKE NIKE, REEBOOK, TEKSTIL ZNAMKE CHAMPION...) SNOWBOARD (BOARDI, TEKSTIL, ČEVLJI, ROKAVICE, VEZ!...) ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1995 mmmmom <»► DUSETI d.0.0. Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL. 063/720-181 PARIŽLJE 8/A, 63314 Braslovče TEL. IN FAX. 063/720-065 MOBITEL 0609-617-441 (pri mostu čez Savinjo) Tel. 063/721-137 OÉ- iztzizu itazzcja tzta Q/am zafivačjujzmo za v zaujianjz, ZELI VSEM SVOJIM er [ztu. 7995 jza Qčam zztbno STRANKAM V v hzzchjizm VESELE BOŽIČNE zdiauja, 5XZC.Z in Li^jizdou PRAZNIKE tzz tzfio jizaznouanjz čHoziaa. IN SREČNO NOVO LETO Kolektiv trgovine Cizej 1995! Celje - skladišče .. 1 --- u—rei f 7 Z 7/1994 MT %/%f rmm%; lilillllllllllllllllIII Ulkm/K mi 5000001673,26 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE MIZARSTVO KOVAČ Ljubija 55, 63330 Mozirje, Tel.: 063-831-681 Vsem kmetom, dobaviteljem lesa, poslovnim sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem želimo LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 1995 PA OBILO SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV PRI DELU! Kolektiv Mizarstva Kovač