ražišKi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE leto vi. Tržič, 1. junija 1957 DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE TRŽIČ ZA 1957 SPREJETA Oprostitev plačila ob finskih doklacl starim obrtnikom in posestnikom jetjem 45 o/o svojega sklada Občina odstopa mnogim pod- V petek 22. maja je zasedal ljudski odbor nase občine, ki je kot prvi na Gorenjskem sprejel letošnji družbeni plan in proračun. iSejo je vodil predsednik tov. Lovro Cerar, okrajni ljudski odbor je zastopal podpredsednik tov. Dušan Horjak. Na čelu plana stoji motto: »Dvigniti je treba življenjsko raven delovnih ljudi ter v ta namen letos upoirabiti vsa razpoložljiva sredstva.« Plan vsebuje številne, res zanimive določbe in jih bodo delovni kolektivi nedvomno poslušali na sejah svojih sindikalnih organizacij in na zasedanjih delavskih svetov. Občinski ljudski, odbor je natiskal precejšnjo naklado plama in 'ga brezplačno .razdelil občanom. Vrednost proizvodnje v naši občini 'k° letos znašala 9 milijard in 113 milijonov dinarjev, to se Pravi 4,4 odstotka več kot lani. Presežek dela bo letos za 5,4 odstotka večji kot lani in bo znašal 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev. V smernicah določa plan, da se letos oprostijo plačila občinskih doklad Vsi hišni posestniki in vsi obrtniki ter podjetniki, stari nad 50 let, če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Občinski ljudski, odbor odstopa 45 odstot-svojega investicijskega sklada- vsem pavšalir-anim trži-skim podjetjem z namenom, da poveča 'zainteresiranost za napredek, kar je gotovo lepo darilo. Instrumenti plana znat-n° znižujejo razne dajatve Posameznih -gospodarskih organizacij družbeni skupnosti in se tudi a temi odredbami občinski ljudski odbor odreka last-ni'm dohodkom. Občinski ljudski odbor bo letos imel na razlago okoli 171 milijonov in ""O tisoč din sredstev, od tega Za proračun 83,500.000 din, za 'astni investicijski kreditni sklad 25,500.000 din in za lastni stanovanjski kreditni sklad 01 ^ilij. 500 tisoč din. Odbor je s^lenii smernicah in delova- nju organov delavskega samoupravljanja, o njihovi vlogi in nalogah. Kolektiv je lahko ponosen na svoje dosedanje uspehe tako v gospodarskem kot družbenem pogledu in bo z doseženimi uspehi izpolnil svojo dolžnost, dostojno pričakal kongres in z zanimanjem spremljal njegovo delo ter sprejel njegove odločitve kot smernice pri svojem na-daLjnjem delu. AP Pred uličnim zborom Društva upokojencev Podružnica Društva upokojencev v Tržiču šteje 928 članov in članic. Obstoji pa tudi posmrt-ninski sklad, h kateremu lahko pristopi vsak upokojenec (ali upokojenka) in njegov zakonski drug, s tem da plača v teku leta, potem ko je stopil v pokoj, pristojbino in to pred izpolnitvijo 65. leta starosti. Ta ustanova ima 742 članov in članic, 109 -pa družinskih članov. Dne 10. junija bo imela podružnica rodni letni občni zbor in razvitje društvenega prapora. Na letošnjem občnem zboru namerava podružnica ustanoviti posebno samopomoč, da bi svojim članom in članicam ob smrti lahko nudila razen po-smrtnine še kaj več. Podobne samopomoči so že ustanovljene pri raznih podružnicah Društva upokojencev. Prepričani smo, da bo občni zbor sprejel to zamisel, saj bo vsakemu članu ali članici ob smrti še kak postranski dinar dobrodošel. Seveda bo treba za to samopomoč prispevati malenkostni znesek. Na občnem zboru, se bodo upokojenci- pomenili ituidi o izletih, ki ..jih podružnica namerava prirediti v letoišnejm letu-, če bo dovolj interesentov zanje. Tržiiška podjetja in vsa privatna gospodinjstva, ki potrebujejo delovno silo, naj se obračajo na podružnico, da jim priskrbi v sporazumu s posredovalnico dela fizdč. sposobne upokojence, ki prejemajo majhne pokojnine. Prav tako naj se tudi upokojenci obračajo na podružnico zaradi priložnostne zaposlitve. Nadalje prosi odbor vse upokojence, ki niso poravnali članarine za drugo tromesečje, da to store še pred občnim zborom. Ravno tako pozivamo tiste člane, ki so naročili izkaznice za -olajšavo po železnici, da jih prevzamejo pri tov. tajniku. Člani in članice! Udeležite polnoštevilno občnega zbora in razvitja prapora 10. junija cb 9. uri dopoldne v dvorani kina! Stran 2 TR2ISKI VESTNI K NOVI VOZNI RED a) železniški Osnovan le občinski svet Svobod in prosvetnih društev Od 2. junija dalje velja nov železniški vozni red. Na tržiški progi prinaša precej novosti. je spremembe pa so v odhodih in prihodih vlakov. Našim bralcem bomo verjetno ustregli, če Prenehali so voziti motorni in jih navedemo: še nekateri drugi vlaki, še več- del. • brzi Lj ubijana odhod 4.31 5.35 12.00 13.20 14.30 19.10 Kran.j prihod 5.10 6.38 12.55 13.56 16.27 20.11 ned. del. Kranj odhod 5.25 7.05 l?i.05 14.20 16.08 20.25 Tržič prihod 5.56 7.39 13.39 14.51 16.42 20.59 del. Tržič odhod 4.53 6.05 8.55 15.00 18.23 Kranj prihod 5.23 6.35 9.25 15.30 18.53 Kranj odhod 5.37 6.46 9.39 15.36 19.00 Ljubljana prihod 6.32 7.27 10.30 16.28 20.05 Podrobnosti glede voznega re- met, ki je prišel v prodajo pre- da na tej in na drugih progah so razvidne iz novega voznega reda Express za železniški, avtobusni, pomorski in avionski pro- tekli teden in ki ga dobite tudi v pisarni Turističnega društva (cena 140 dinarjev). , b) avtobusni Nov Vozni red 1967—1958 je izdalo pred kratkim za svoje avtobusne proge tudi avtobusno in turistično podjetje Slovenije SAP - Turist biro, največje in najmočnejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Letošnji vozni red je mnogo obsežnejši kot lanski, ker prinaša poleg voznih redov za vse mednarodne, turistične, medkrajevne in lokalne avtobusne proge tega podjetja tudi prospekt za izlete in potovanja, ki jih bo podjetje priredilo od junija 1967 do maja 1958. Obseg pa je narastel (obsega 64 strani in 4 priloge!) tudi zaradi številnih podob (od teh so 4 v večbarvnem tisku) najlepših turističnih krajev v Sloveniji z naj važnejšimi podatki o njih. Tako ta brošura ni le vozni red, temveč kar lepa turistično -propagandna publikacija. (Ne razumemo samo, čemu se 4 podobe ponavljajo in odkod »iSv. Ana, Glavni trg«!) Tudi ta Vozni red dobite v pisarni Turističnega društva za res nizko ceno 40 dinarjev. Avtobusni vozni red za našo progo glede odhodov in prihodov avtobusov ne prinaša nobenih sprememb. Velja torej tisti vozni red, ki smo ga v Tržiškem vestniku že objavili, zato ga ne Objavljamo vnovič. Omenjamo le, da je na željo delavcev, ki se vozijo iz Križov v predilnico na nočno delo, začel pobirati zadnji; večerni avtobus delavce ob 21.30 prav v vasi Križe in da zjutraj ob 6.16 avtobus obstane tudi pred predilnico.. Novost v avtobusnem obratovanju podjetja SAP - Turist biro, ki jo 'bomo mnogi Tržičani pozdravili, pa je mednarodna avtobusna proga Ljubljana.—Celovec. Avtobus bo na tej progi vozil od 15. junija do 29. septembra vsako soboto z odhodom iz Ljubljane ob 6.00, iz Tržiča ob 7.05 ter s prihodom na drž. mejo ob 7.26, v Celovec 9.10. Vračal se bo z Celovca v nedeljo ofo 20.00 in odhajal od gostišča »Ljubelj« ob 21.45, iz Tržiča proti Ljubljani pa ob 22.05. Podobno kot se bodo lahko okoristili Tržičani s to progo v eno ali drugo smer, pa bo temu ali onemu prav prišla tudi mednarodna proga Bled—Celovec z odhodom iz Celovca vsako soboto ob 14.00, iz Tržiča pa ob 16.20 in s povratkom z Bleda vsako nedeljo ob 16.00, iz Tržiča pa ob 17.00. Natančnejše podatke dobite v Voznem redu. Še važnejša kot pravkar omenjeni mednarodni progi, pa je za nas Tržičanc sezonska brza proga Tržič—Poreč. Posluževali se je bodo ne samo tisti, ki bodo potovali v Poreč, ampak tudi listi, ki bodo hoteli priti zgodaj v Ljubljano ali se pozno vračali iz Ljubljane. Avtobus na tej progi že vozi in odhaja iz Tržiča ob 4,30; iz Ljubljane nadaljuje vožnjo ob 5,30 in prispe v Poreč ob 10,00. Vrača pa se iz Poreča ob 17,00, iz Ljubljane ob 21,30) in prispe v Tržič ob 22,30. Vozi vsak dan. Z vzpostavitvijo te proge smo torej dobili tudi na progi Ljubljana—Tržič in obratno en par avtobusov več in imamo zdaj vsak delavnik 13 avtobusov za Ljubljano, ob sobotah pa celo štirinajst! Lepa slovesnost v tovarni „Peko" V nedeljo, 19. maja, so imeli v tovarni »PEKO« lepo slovesnost: prostovoljna industrijska gasilska četa te tovarne je prejela novo motorno brizgalno. Na lepo okrašenem odru pred tovarno' so se zbrali gasilski funkcionarji z direktorjem tovarne na čelu. Ob zvokih godbe se je pričela slovesnost. Prvi je spregovoril nekaj besedi o pomenu gasilstva pred- sednik občinske gasilske zveze, tov. Anton iDornik, nakar se je tajnik gasilske čete zahvalil upravi tovarne za pomoč. Sledili so še govori zastopnikov raznih organizacij in društev. Po govorih je bil mimohod,, nakar so gasilci pokazali z novo brizgalno svojo izurjenost v mokri vaji. Pokazali so, da nič ne zaostajajo za drugimi četami, akoravno so še mladi. Preteklo soboto je bilo v sejni sobi. obč. ljudskega odbora posvetovanje med zastopniki tržiške Svobode in ostalih prosvetnih društev v občini, ki so se ga udeležili poleg ie-teh tudi predsednik obč. odbora SZDL, predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, tajnik obč. ljudskega odbora itd. V ospredju posvetovanja je bilo vprašanje, ali bi bil potreben za koordinacijo dela prosvetnih društev v občini in za medsebojno pomoč med temi društvi poseben forum in kakšen naj bi bil njegov delokrog. Po daljši tehtni razpravi je kljub nekaterim pomislekom, češ da bi delo v tem forumu samo še bolj obremenjevalo naše najboljše delavce na ljudsko-prosvetnem področju, vendar dozorel sklep, da se osnuje občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Pokazalo se je namreč, da so že danes pred odborom tržiške Svobode naloge, ki presegajo njen društveni delokrog in ki bi jih mogel uspešno opravljati le tak ■ občinski svet. V bodoče pa se bodo take naloge še kopičile. Ze zdaj n. pr. posreduje Svoboda s svojo aparaturo za ozki tmO filme tudi podeželju, bo pa treba podeželju začeti posredovati tudi knjige iz tržiške knjižnice; podobno kot so že pred leti v Tržiču nastopili združeni pevski zbori, bo v bodoče treba misliti, večkrat na take skupne nastope. Stike med pevovodji. režiserji in igralci bo' treba Se poglabljati, da bi bilo njihovo delo uspešnejše in da bodo Zlasti okoliška prosvetna društva deležna večje pomoči. Skupni nastopi za občinski in druge praznike in ostale skupne akcije terjajo Skupni organ vseh ten društev. Zalo so zastopnik' Svobod in okoliških prosvetnih društev sprejeli sklep, da začno s pripravami za vzpostavitev občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev in je bil v ta namen tudi že sestavljen iniciativni odbor s predsednikom Mirkom Brejcem in tajnico Jelko Zagorjevo. Brez dvoma P°" meni ta korak prvo stopnjo » poživitvi ljudsko prosvetnega dela v naši občini, ki je v za**" njem času precej zastalo. Zato je treba ta korak samo pozdraviti. DVE RAZSTAVI Za letošnji praznik mladosti je skupina učiteljev tržiških okoliških šol razstavila razna učila in učne pripomočke, ki so jih izdelali učitelji po naših šolah v tržiški okolici. Na razstavi smo videli razne načine, kako naj učitelj zlasti v prvih štirih razredih obveznega šolanja učencem pouk olajša, ga napravil živahnega, zanimivega in živega. Zlasti poštevanko, ki dela v drugem letu šolanja našim malim, toliko preglavic, se — kot smo videli na razstavi — otrok tudi igraje lahko nauči. Posebno posrečena so tudi pomagala, ki našim najmlajšim olajšajo prvo modrost seštevanja in odštevanja preko desetice. Z živahnimi risarskimi izdelki naj učitelj na flanelografu poživlja pouk domoznanstva in uvaja učence v skrivnosti sveta in življenja. Celo pouk slovnice slovenskega jezika (moški, ženski in srednji spoi samostalnikov) moremo otroku olajšati, če mu slovnična pravila predstavimo s prikupnimi (risarskimi) ponazoritvami. Razstavljenih je bilo mnogo pripomočkov, ki naj otroku posredujejo predstave o številu in mu pomagajo sprejemati osnovne pojme z raznih področij znanosti. Seveda za najmlajše ne sme manjkati pravljic, ki jih učitelj tudi lahko poživi s podobami na flanelografu. Morda je tu .pa tam kaj motilo. i(N. pr. orientacija na pe-skovnifcu in karti, ki je bila ob njem, je bila taka, da je imel otrok zahod na zgornjem robu karte, vzhod na spodnjem, sever in jug pa ob strani. Sicer je razumljivo, zakaj je učitelj talko storil, vendar naj bi bila orientacija vsekdar pravilna, t. j. sever zgoraj, jug spodaj. Kajti že kar od kraja je treba učenca na to navaditi, saj je znano, da se sicer vedno lovi po zemljevidu in ugiba o straneh neba. Zato naj ne bi zasukali vetrovniee &B 90 stopinj kot je to bilo v [p*'* meru fcoivoirske karte. — Tudi sicer je bilo na kartah nekaterih oznak preveč, drugih prernal0' Izpisana so bila n. pr. števil03 ledinska imena, pogrešili pa sro" imena glavnih vasi in vzpet"1' n. pr. Leš in Dobrče.) Vendar je razstava v celoti W* la pravo presenečnje. Pokaza) je, da se naši učitelji ne strašiJ0 truda in izgube časa, da Žrtvujejo celo svoj prosti čas za da nudijo učencem čim več čim bolje. Videli smo, da so "a' še okoliške šole že skoro vs oskrbljene s flane'lografii, " imajo ipeskovniike in da ima) table, kjer je vrisana na e_n strani Slovenija (meje in vooe^ na drugi pa Jugoslavija, kar m0^ re sijajno služiti pri pouku zg°' dovine in zemljepisa. Saj rn.'°rs učitelj na tako tablo sproti kredo načrtovati obravnavia*^ snov in s tem učenec takole koč mimogrede osvaja raz zemljepisna in zgodovinska "eJ stva. u Skratka: razstava je v cel J uspela. Pokazala je veliko P0 žrtvovalnost našega učiteljs'1' in voljo za čim boljši uspe'" Pokazala pa je tudi, da so nekateri izmed naših Ul'i,te^^ pravi mojstri v risanju. Za prirediteljem vse priznanje' Razstava je bila 25. in 26. j a v prostorih Dijaškega d'° in vrtca. Poleg razstave učil, ki s0 K, izdelali okoliški učitelji .po lae[fl ni zamisli je bila v sosednj prostoru tudi razstava tržisk de-de- vrtca. Tu smo se seznanili z krni v tržiškem vrtcu, to Je £ $0 lom z našimi najmlajšimti K še nepismeni. ..v0fit Občudovali smo iznajdlJ'1' in fantazijo naših vzgoj-ite.^, ki s skromnimi sredstvi Pr rajo otrokom marsikaj leP TRZJ.SKI VKSTNTK Ker ni sredstev za nabavo igrač in materiala za nje, jim pride prav vse od kraja: lepenka in škatle, škatlice za vžigalice, za-maški, papir, nitke itd. In nato režejo, rišejo, šivajo, zbijajo, pripovedujejo. Vzgojiteljice in otroci. Pri tem se otroci vzgajajo estetsko, veča se jim besedni zaklad, seznanjajo se z delom vseh vrst, s prometnimi sredstvi itd. Zares: to je področje dela, ki nima meja, zlasti še, če upoštevamo, da je otroška fantazija neizčrpna in iznajdljivost brezkončna. Seveda je delo naših vzgojiteljic težko, ker ne razpolagajo niti z zadostnim, prostorom. Kajti otrok rabi za svoje udej-stvovanje precej prostora. V našem vrtcu pa se igra 29 otrok hkrati v eni sobi. Tako je v enem kotu mizarska delavnica, Letošnja razstava gimnazijskih šolskih izdelkov je bila prijetno presenečenje. Razstave ob koncu šolskega leta namreč navadno prikazujejo zgolj risarske in pismene izdelke dijakov, v zadnjih letih sicer tudi dekliška ročna dela (vajenice in praktične pletenine), letos pa nas je razstava iznenadila s svojo izredno pestrostjo. Prirejena je bila v dneh 1. in 2. junija v dvorani Svobode. Prostor je bil tako prijetno urejen, da je razstava dihala pravo domačnost. Pri tem mislimo predvsem na kotiček s skrinjo, nageljnom, vazami in zlasti s prti in prtiči, ki so bili zelo okusni in prav lepi. Saj niso z narodnimi motivi v križcih kar nič zaostajali za izdelki, ki jih Prodaja »Dom« in ki so si s svojo prikupnostjo utrli pot celo na tuja tržišča. Videli smo dalje razne kose namiznega in posteljnega perila, ki so ugajali zaradi svoje enostavnosti, barvitosti in .preproste, a zato tem učinkovitejše lepote. Viden je bil poudarek v tem, da znajo naša dekleta roč-ho delo ne le tehnično izdelati, marveč tudi, da se ob njem estetsko vgajajo, pridobivajo v okusu in smislu za ročno delo, ki napravlja dom. prijeten in to-Pel. Na mizah ob oknih so bili nadalje razstavljeni razni drugi izdelki naših dijakinj: pletene nogavice, rokavice, šali, kapice in jopice .in še to in ono, s čimer Se naše prvošolke uvajajo v ročno delo. Videli smo vajenice v dvorani Svobode je 29. maja °t> 19. uri čakaloi Obiskovalce izcedno presenečenje. Cicibanski Pevski zbor iz Tržiča je pod vodstvom prof. Svajgerja uspeš-n° zapel nekaj ljubkih otroških Pesmic. Prijetni glasovi kakih 60 Malčkov, ki vsi hodijo v tržiški rtee, so napolnili dvorano. To-P'°. domače vzdušje so ustvarili Ribani med poslušalci. Vsaka stroga strokovna kritika 'J bila tu neumestna. Seveda so j/je pomanjkljivosti in napake. 'adi pevci so včasih prešli k °Jim lastnim kompozicijam, drugod prodajalna, v enem kotu jo lekarna, kjer prodajajo najrazličnejša zdravila in obveze, tu ordinira zdravnik, tam deva mala mamica spat svojo punčko, tam druga šiva za svojo, tu miličnik ureja promet, tam ss nekdo vozi v čolnu in še drugi jaha in tretji vozi avto in še to in ono, vse v eni sobi. Kdo ne bi občudoval dela naših vzgojiteljic? Prav gotovo: gre j,im vse priznanje! Obe razstavi sta dobro prikazali napore naših učiteljev in vzgojiteljev. Zdi se pa, da so se Tržičani premalo pozanimali za njihovo delo'; vsaj z obiskom razstave tega zanimanja niso pokazali. In če gre za naše otroke, ali nas more in sme katerakoli stvar odvrniti od tega, da se živo zanimamo za napore, ki so v zvezi z uspehi naših otrok? z raznimi šivi in vbodi, belo vezenje in kvačkanje, pa tudi izdelke, ki so jih dijakinje ukrojile in sešile na šivalnem stroju. Vse je bilo skrbno in lepo izdelano in je vzbujalo splošno pozornost obiskovalcev. Tudi risarski izdelki so bili kar lepi. Obiskovalci so se zlasti ustavljali pred mozaiki i« usnjenih odpadkov, ki so kolektivno delo. Ti mozaiki so ugajali zaradi svoje vsebine in risbe, pa tudi izvedba je bila kar zadovoljiva. Pestri ornamenti ter slikovite ilustracije in pokrajine v raznih izvedbah so močno poživljale prostor, posebno še, ker so bile prikazane na velikih ploskvah. Na razstavi smo tudi videli, kakšno je praktično delo pri pouku prirodopisa in zemljepisa: pri botaniki si dijaki urejajo herbarij, pri zemljepisu pa rišejo zemljevide. Nekateri izmed njih so bili kar odlični in niso le zgolj kopija zemljevidov iz #atlasa, marveč samostojno vnašanje geografskih dejstev v posameznih deželah in kontinentih. Razstava je pritegnila številne obiskovalce, saj je bila oba dneva kar ves čas polna občudovalcev. Vsi, ki so jo videli, so izrekali priznanje gimnazijske-mu profesorskemu zboru, zlasti tovarišici Regvatovi, ki poučuje na zavodu ročno delo in tovarišu prof. Kozamerniku, ki uvaja naš mladi rod v skrivnosti likovne umetnosti. Mnogi izmed obiskovalcev so svoje priznanje tudi izrazili v vpisni knjigi. včasih so izgubili takt, toda enotnost celotnega pevskega zbora in smisel za interpretacijo sta napravila te napake komaj opazne. Velika požrtvovalnost in pedagoško dovršeno metodično delo prof. Svajgerja sta prinesla cicibanskemu pevskemu zboru lep uspeh in poslušalcem velik užitek. Lep vtis je napravil uvod pred vsako zapeto, pesmico v obliki recitacije. Cicibanka in ciciban-ček sta povedala tekst pesmi, nato pa je sledila glasbena razlaga. S tem nastopom se je že priznani tržiški cicibanski pevski zbor ponovno afirmiral pred javnostjo. Po prvem delu vokalnega koncerta so tri cicibanke, gojen-ke tržiške glasbene šole, samostojno izvajale na klavirju nekaj otroških skladbic in tudi dobro uspele. In zopet je gledalce prijetno presenetilo nekaj nad vse lijub-kih prizorčkov, posnetih iz ritmične vzgoje po programu trži-škega vrtca. V Plesu metuljčkov so v pisanih oblačilih ob spremljavi na klavirju zaplesali metuljčki1 okrog rožic in z njimi. V naslednjem prizoru so sedem V četrtek 30. maja ob 1(1.30 uri je koncertirala v dvorani Svobode mlada pianistka Marija Ko-cijančičeva iz Ljubljane. Imenovana se je rada odzvala povabilu svojih znank in smo tako ob pomoči glasbene šole organizirali ta koncert tudi v Tržiču. Koncertni spored je b.i.1 za mlado pianistko dokaj obsežen in zahteven, saj je le-ta ves spored odigrala na pamet. Za uvod je mlada koncertant-ka odigrala. J. S. Bachovo Francosko suito v E-duru z vsemi stavki (Allemande, Courante, Sarabande, Gavotte, Polonaise, Menuet, Bourrče, Gigue). Celotno suito je odigrala tehnično dovršeno, brezhibno in je bilo že takoj po prvih taktih jasno, da izvajalka dokaj močno obvlada glasbeni izraz Bachovega stila, mojstra instrumentalne polifonije. Mozartove variacije je zaigrala v vsem blišču profinjene tonske sproščenosti in ritmične razgibanosti. Zahtevno Haydnovo sonato v H-molu z vsemi stavki (Allegro moderato, Tempo di menueto, Presto) je odigrala z vso intuiteto glasbene vigranosti, polne življenjskega optimizma. S to skladbo je bil zaključen I. del koncerta, nakar je sledil odmor. V II. delu koncerta nam je mlada umetnica predstavila kot prvega skladatelja K. Pahorja iz njegovimi tremi arabeskami. Izvedba teh skladbic je bila za nas Tržičane z oziram na svojstve-nost kompozicijske tehnike, nasičene z disonantnimi tonskimi elementi, še posebej zanimiva. Zatorej zasluži mlada interpre-tantfca toliko več pozornosti, ker je znala ustvariti na glasbilu glasbene podobe orientalskih tonskih prvin. Tej skladbi so sledili Schumannovi Otroški prizori op. 15 (O tujih ljudeh in krajih, Lovi me, Sanjarjenje, Važen dogodek, Otrok zaspi, Vitez na gugalnem konju.) Vse te glasbene podobe je mlada pianistka zares lepo prednašala in nam tako kar najverneje glasbeno ilustrirala te prizore. Skladatelja A. Ljadowa pa je predstavila s Preludijem op. 31, nadalje s šaljivim valčkom (Une Tabatiere a musique) op. 32, tej je sledil preludij op. 36, 39, 40 in končno še valček. Koncert je zaključila s Chopinovo Uspavanko op. 57 in Tremi ecosoaises op. 72 in to s takšno sensibilno re- palčkov, rožica in gobica izvajali prisrčne ritmične gibe. Pri-zorček, v katerem so cicibani ponazorili vlak, je navdušil gledalce. Nastop ur v naslednjem prizoru je bil tudi prav mičen. Prizore so pripravile, zrežirale in cicibane oblekle vzgojiteljice iz tržiškega vrtca. Vse kaže, da so otroci v vrtcu v dobrih rokah in da imajo možnost naučiti se veliko lepega in koristnega. Nato je nastopil cicibanski pevski zbor z drugo polovico programa in zaključil res prisrčen in prijeten večer s koračnico: Naša četica, koraka . .. Ra. . produktivno gesto, da je na poslušalce napravila najlepši vtis in talko potrdila, da je za svoja leta že kar prerasla določena stopnjo umetniške zrelosti. Občinstvo jo je vseskozi nagrajevalo s spontanim in navdušenim aplavzom. Koncertantka pa je za zaključek dodala še nekaj skladb. Skratka: mlada umetnica Marija Kocijančičeva je na tem koncertu samo dokazala, da z vztrajnim in neumornim delom lahko človek doseže mnogo več, kot pričakuje. Jasno, da morajo biti za to dani določeni pogoji kot dober razvit muzikalni čut, sposobnost dojemanja glasbenih elementov, še posebej pa vztrajno in nenehno studiranje, ki temelji na dosledni analitski osnovi. Na drugi strani pa zajamči tovrsten uspeh pravilna glasbena vzgoja. Iz razgovora smo zvedeli, da sedaj obiskuje II. r. srednje glasbene šole v Ljubljani, kjer dobiva klavirske nauke pri profesorju akademije za glasbo Antonu Ravniku, renpmiranem glasbenem pedagogu, ki je vzgojil že vrsto pianistov - umetnikov. Razen tega pa mlada Kocijančičeva obiskuje še 3. razred klasične gimnazije v Ljubljani in to samo potrjuje, da ves svoj čas posveti študiju. Obžalujemo, da je bil obisk slabši, kot smo pričakovali (na ta dan je bilo v Tržiču več prireditev), in upamo, da bo drugič v tem oziru bolje. Kocijančičeva nam je namreč obljubila, da nas bo zopet obiskala in pripravila nov koncertni program. Želimo mladi umetnici mnogo uspehov na njeni nadaljnji umetniški poti, Tržičani pa bomo kot to pot lahko ponovno občudovali njeno zrelo glasbeno znanje. TRŽIŠKI HUMOR Zakaj se Vam, tovarišica, tako mudi, da bilančna komisija čimprej pregleda zaključni račun podjetja? Tovariš načelnik, k zobozdravniku moram, da mi izpuli bolne zobe; brez zob pri komisiji vendar ne morem biti! Ne razumem, zakaj potrebujete pri bilančni komisiji zobe? Dopisujte v „ Tržiški vest ni k* J Šolski izdelki tržiških dijakov so bili deležni splošnega priznanja KONCERT 13-letne pianistke Marije Kocijančičeve Tržiški cicibani so nastopili Stran 4 TRZlSKI vestnik S t. 9 STEZE m POTA OKROG TRŽIČA VII. Na Bistriško planino Bistriška planina je planina v pravem pomenu besede, čeprav majhna. Z besedo planina označujemo namreč nad stalnimi naselji ležeči gorski svet, ki zaradi neugodnih višinskih podnebnih razmer ne dovoljuje več poljedelstva, ampak le poletno pašo, ponekod še košnjo. Za Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Nastov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef <5t. 265 in 274 / Cel°ie naročnina. 360 din, polletna 180 din.. Posamezna številka 15 din / Tekoči račun izdajatelja: 61-KB-4-Z-90