IV. D.: UJU in društvo učiteljstva meščanskih šol. Pri snovanju pravil UJU sta prišla dva temelja kot podlaga Lklruženju v poštev: 1. da tvorijo podlago Udruženju okrajna učiteljska društva, v katerih so združene enakopravno vse kategorije učiteljstva. torej teritorijalno združevanje; 2. ali pa, da tvorijo podilago UJU društva posamezniti kategorij učiteljstva, ki se potem dele po okrajih in združujejo v poverjeništva. Qba sestava organiziranja imata svojo dobro in slabo stran. Pri prvem sestavu je izražena že v vaanji obliki najdemokratičnejša enako¦pravnost vseh kategorij in je odbor dolžan skrbeti za pravično stališče in enako zavzemanje za interese vseh organizira*ih kategorij; ter. da se na zborovanjih razjpravlja o težnjah vseh kategorij uči-teljstva in šolstva sorazmerno, upoštevajoč celoto in edinost, brez predpravic. Pogosta zborovanja so mogoča zaradi bli?ine in nialega področja društev; ne moreio se pa pri tein sestavu združevati posamezne kategorije iz ccle pokrajine. aa hi zav/ele enotno stališče v vprašanjih, ki se tičejo specijelno njihove kategorije. Drugi sestav iina obliko diferencijaci.re po interesih delokroga in je v vnanji oblfki izražena razlika med posameznlmi kategorijami ter prinaša v organizacljo nevamost nesoglasja ined kategorijanii In kast; odbor skrbi samo za interese svoje kategorije, neoziraje se na druge kategorije ter tazipravlja na zborovanjih samo o težnjah svoje kategorije učiteljstva in šolstva. bolj malo upoštevajoč ceioto. Pogosta zborovanja so nemogoCa zaradi oddaljenosti in širokega področja društev; pri teni sestavu odpade verzlranost članstva o delovanju in stališču drugih kategorij, ter se izgublja iz vidika celoto učiteljskega stanu. Prvi sestav je pravičnejši in harmoničnejši, a je pomanjkljiv; drugi je temeljitejsi. a izgublja iz vidika celoto in hap» monijo. Odločati je bilo :orej ined teritorijalnim ali ožjim strokovnim združevanjem po kategorijah in odbor. ki je sestavljal pravila UJU se je odločil za teritorijalno .-.druževanje ter določil: da so podlaga UJU okrajna učiteljska društva. Podvrgel je specijalne Interese posameznih kategorij celokupnosti in naložil pravično skrb za vse kategorije skupneinu odborn. Pravila UJU. odobrena na kongresu v Beogradu tudi določajo. da so podlaga UJU okrajna učiteljska društva. Poleg okrajnih ačiteljskih dmštev pa imamo mi tudi že nekaj ožjih strokovnm draštev, ki se potezajo za interese posameznih kategorij, t. s.: društvo meščanskih učiteljev; drnštvo telovadnih učiteljev; društvo slovenskih učiteljic. ki se bori za stanovsko enakopravnost ženske!?a s.pola: v Srbiji je društvo učiteljic in zabavilj i. dr. Ako bi se hoteli organlzlrati po drugem gori omenjenem sestavu, bi morali še ustanoviti, ali izpopolniti obstoječa društva z: društvom učiteljic žensklh ročnih del; drui.tvom nčiteljstva za posamezne strokovne predmete; društvo uCiteljstva speeijainih šol. za slepe. gluhoneme i. dr.: drttštvo vadniških učiteljev: društvo šolskih nadzornikov i. dr. — vsaka teli skupin irna nekaj posebnih, samosvojih zaJitev, v katcrih se ločijo druga od drnge. bodisi v stanovskem ali šolskem r'ziru. Diferencijacija organiziranja nani znači poglotiitev dela v specijalna vprašanja in tudi hkrati napredek, vendar ima drugi scstav organiziranja to hibo. da se je bati nstvarjenja kast v stanovskih vrstah potom njega in izgublja iz vidika celoto ter ;>ravično harmonično ravnovesje do vseh kategorij v njej. V drugein sestavu se je l>ati gojitve egoistiških stremljenj posameznih skupin. Ti tehrni razlogi in še drugi pomisleki so dovedli odbor, ki je sestavljal pravila UJU. da se je odločil sprejeti kot podlago za UJU akrajna učiteljska društva, t. j. teritorijalno zdniževanje. Ore torej za to, kako raznierje naj vlada med IJJU in ožjiini strokovnlmi diuštvi, t. j. društvom nčiteljstva mešCanskih šo_. ženskim učiteljskim društvom, društvom zabavilj in enakimi dmštvi, kl so že osnovana aii se bodo osnovala. V snilslu sedanjih pravil UJU ta društva ne morejo tvoriti podlage UJU in mora odbor zahtevati. da morajo biti člani teh društev tudi člani okrajuih učiteljskih društev, ako hočejo biti člani UJU. V drugem sluČaju bi inorali biti konsekventni !n izpremeniti pravila UJU v tem stnislu. da upeljemo kot podlago UJU ožia strokovna društva posaineznih kategorij učitelistva, t. j. drugi sestav. (>b tej priliki pa morem omeniti še tretji sestav, s katerim niisli en del učiteljstva, da naj bi se mešal sedanji sestav organiziranja UJU. To je sestav na podlagi diferencijaclj politiških in svetovnih naziranj. V tem slučaju bi prišlo v poštev učiteljstvo, kl ]e organizirano v organizaciji učiteljev socijalistov-komunistov v Srbiji in v Sloveniji učiteljstvo. ki je organizirano na temelju krščanskega svetovnega nazora v Slomškovi zvezi. Teh društev UJU absolutno ne more pripoznati kot podlago za strckovno organizacijo in mora zahievati, da postanejo člani teh društev člani okra]nih učiteljskih društev, ako hočejo biti člani UJU. To načelo je socijalistično učiteljstvo v Srbiji v polni meri pripoznalo in se tuai po njem ravna. Ako bi tvoiila podJago UJU društva, organizirana na podlagl političnega in svetovnega nazora. bi to pomenilo za U.JU razvnemanje strankarskopolitiških in kulturnoboinih strasti v organizaciji in povračanje stanovskih in strokovnih interesov načelom politiških in svetovnih nazorov. Zato tak sestav pri snovanju pravil niti v poštev ni prisel in bi bilo na škodo in kvarno strokovnemti značaju UJU, ako bi se spuščala na to pot. In ravno iz tega razloga iina drugi sestav. da bi se reorganiziralo UJU po načelu drugega sestava. po skupinah druStev za posamezne kategorije svojo naiboljžo stran. ker bi potem odpadsl od organizacije vsak odij strankarskega zna(^aja organizacije in bi postala organlzacija strogo srrokovna organizacija v naj•^trožjem ponienu Organizacije na podlagi zdiruževanja posamezniii kategorij bi ovtglo vse predsod(kc strankarskega značaja na podlagi političnega in svetovnega nazora in bi vsakdo videl v organizaciji le borca za stanovske in slrokovne interese. katerim podvrača vse druge. Eno pa je: čc hočemo upeljati tako iiiierencijacijo. moramo izpremeniti ves sestav organizacije ter izpremeniti okrajna učiteljska društva v ožja strokovna društva po posameznih kategorijaii ter razdeliti ista v sekcije po okrajih. Vprašanje je tudi, če so razmere po vsej državi za to že zrele in ako preidemo kar enostavno preko razlogov, ki so vodili odbor za sestavo pravil UJU, da je uvedel kot podlago TJJU okrajna učiteljska društva in s tem izključil sprejem učiteljskih organizacij, ki bazirajo irt se diferencirajo zgolj na politiškem ali svetovnem naziranju ter vsprejcm ožjih strokovnlh drnštev (posameznih kategorij) kot enakopravno podlngo z ckrajniini učiteljskimi '.truštvi. Sedanja pravila UJU predvidevajo tako organizacijo izven organizacije !n pcleg organizacije.