Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 36.	V Ljubljani, dne 31. decembra 1923.	V. leto.
Glasilo Osredn je Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Oln.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „	20'—
četrtletna naročnina.	„	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. -- - Oglasi po ceniku. =-=
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska upiava odUel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se .e priloži znamk. Dopise v atm ci in cirilici sprejema le pod-pi sne in zadostno rankirane Rokopise e pošiRati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Ob novem letu.
Poglejmo ;iazaj in naprej.
Leto borbe, luto bridkih razočaranj, leto ponižanja in zapostavl.anja je za nami. V znamenju zakona o civilnih državnih uslužbencih se je vršila letos borba. Pravzaprav ne borba, ker niso bile moči enakomerno razdeljene. Na eni strani vsemogočna politična stranka, ki je hkratu bila tudi predstavitelji-ca vse državne oalasti, a na drugi strani na neštevilno skup.n razdeljeni državni uslužbenci. Na eni strani enotna moč, na drugi strani razcepljeni deli telesa. Borba se je morala scvcde sama od sebe odločiti na tisto stran, kjer je bila močna enota. Mi smo podlegli. Ne brez boja, to je res, a ta boj je pogrešal od naše strani enotnega duha. Niti med tremi centri naše države ni bilo vedno soglasja.
Leto 1923 nam je prineslo razočaranje in ponižanje. Beležiti moramo neuspeh naših Organizacij. Toda neuspeh še ni povod, da bi se udajali fatalističnemu čakanju, na boljše ali pa še slabše čase. Neuspeh nam je razgalil našo najbolj skelečo rano, našo slabo organizacijo. To vse se da popraviti in se mora dati popraviti, drugače nismo vredni, da dvignemo še kdaj glas za svoje pravice.
»Naš Glas« je bil prinesel v zadnjih mesecih vrsto člankov, namenjenih pomlajenju naših organizacij. Ali smemo upati, da so padle resne, stvarne besede teh člankov na rodovitna tla vsaj med slovenskimi državnimi uslužbenci. Ako bodo postale misli teli člankov živa resnica, tedaj bo »Naš Glas« zadovoljen z moralnih učinkom svoiega dela.
Da li bo moglo vršiti naše glasilo še nadalje i svoje propagandistično delo na polju naše strokovne organizacije, to je drugo vprašanje.
Tudi danes moramo opomniti naše čitatelje na to, da niso izvršili vsi svoje dolžnosti napram listu. List ni gmotno osiguran. In kaj je list brez materijelne podlage? Mlin brez vode, ne more delati. Ako je slovenskim državnim uslužbencem do tega, da si ohranijo svoje glasilo, da mu omogočijo razvoj, potem naj izpolni vsak svo o dolžnost. Ne le s tem, da mu ostane naročnik in plačnik, temveč tudi s tem, da pridobiva naročnike. List — to vemo — potrebuje tečne hrane, ali brez denarja mu je dati ne moremo, ker nočemo in ne smemo zahtevati od sotrudnikov, da bi šli na »kuluk«.
Očvrstimo predvsem našo organizacijo, ojačimb list in pot nam bo lažja in svetlejša. Zdramimo se iz mrtvila, ki škoduje nam samim največ. Iz preteklosti se učimo za bodočnost in bodočnost, že najbližja, bo potem takšna, da ne bodo izgledale naše novoletne čestitke kot ironija. V tem smislu vsem: srečno in veselo novo leto 1924.
Uredništvo In uprava.
Roke proč!
V predzadnji številki N. Gl. se pritožuje Zadrugar v B. proti neutemeljenim in protizakonitim zahtevam fin. oblasti, da morajo plačevati nabavljaine zadruge drž. nameščencev v Sloveniji davek na poslovn1 promet. S piscem tega članka se strinjajo vse naše zadruge in vsi zadružniki, ker so na
podlagi teh zahtev skoro prepričani o, naj-milejše rečeno, nenaklonjenosti fin. oblasti napram navedenim zadrugam.
Zadeva glede plačevanja davka na poslovni promet po omenjenih zadrugalt se je obravnavala že na eni prvih razprav upravnega sodišča v Celju in se je za nabavljaine Zadruge svojih nameščencev, to je tiste za-tolažbo vsem nabavljalnim zadrugam in v zgodovinski dokaz našim potomcem, kako so poizkušale ugonobiti fin. oblasti v Sloveniji zadruge svojilt nameščencev, to je, tiste zadruge, katere so jim malo prej potom višjih inštanc same vsilile. Zadeva se bo sicer reševala še na višji instanci, upajmo pa, da tudi tam ugodno za zadruge.
Danes pa moramo pribiti nov napad na naše zadružništvo, prav tako protizakonit in neutemeljen in naperjen od ravno tiste strani kot prvi, to je, od ljubljanske finančne delega-cij^same. Sporoča se nam, da je sklenila fin. delegacija v Ljubljani odvzeti ljubljanski nabavljahu zadrugi one poslovne prostore, katere ima sedaj od nje v podnajemu g. Pleterski, češ, da jih zadruga ne rabi, da pa jih nujno potrebuje — čujte in strmite — »Globus — Vrhniška tovarna konzerv i. t. d., d. d. z o. z.«, ki ima na raznih krajih Ljubljane in tudi vis-ä-vis zadruge svoj prodajni paviljon, v katerem je uslužbenk kot prodajalka proti dobri nagradi soproga uradnika fin. delegacije g. P. Zaradi enega samega svojega uradnika hoče torej fin. delegacija oziroma fin. delegat g. dr. Savnik, ki si je rešitev te zadeve pridržal sam, vzeti zadrugi, ali bolje 1100 zadružnikom in celokupnemu državnemu usiužben-
Zakon
Člen 148.
Rodbinska pokojnina državnih uslužbence v, r,eJ» toko-ie: ena oseba dobiva 50%, dv osebi 65%, tri osebe 75%, štiri ali več oseb pi 85% osnovne rodbinske pokojnine.
Člen 149.
Otrokom državnih uslužbencev, ki imajo pravico do rodbinske pokojnine- pristoji doklada za otroke tako, da se šteje en otrok manj; če pa je samo en otrok, mu ne pristoji ta doklada. Ce uži-''a tudi vdova rodbinsko pokojnino skupaj z otro-ki* ertstoji doklada za vsakega otroka.
Člen 150.
Ali je treba, da prejemajo osebe, ki dobivajo fedbinsko pokojnino, to pokojnino ločeno, o tem odloči organ, ki odreja pokojnine, nadalje tudi, ah in v koliko naj se tem primeru deli tudi doklada za otroke.
Ce nastopi za koga. ki dobiva rodbinsko pokojnino skupaj z drugimi, primer, da mu prestane »ravica. se odredi ostalim pokojnina po zakonski izmeri (člen 148.).
Člen 151.
Ce ni bil zakon državnega uslužbenca skle-■len ysaj leto dni pred njegovo smrtjo, ne pripada njegovi vdovi pokojnina, razen če je ostala
vdova noseča ali če je bil z zakonom njiju otrok pozakonjen ali če je nastopila smrt spričo poškodbe alj bolezni, dobljene pri državnemu poslu, ali spričo akutne bolezni, ki je nastala po sklenjenem zakonu.
Člen 152.
Količina osebne pokojnine se odreja uradoma z istim odlokom, s katerim se uslužbenec upokoja.
Odlok o rodbinski pokojnini se izda uradoma najkasneje v enem mesecu, in sicer če umre aktiven uslužbenec, od dne smrti če pa umre upokojen uslužbenec, od dne, ko se prijavi smrt in Predloži listina o smrti organiu, ki je pristojen odločati o pokojnini.
Dokler se rodbinska pokojnina ne odredi, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnine tretjina vseh uslužbenčevlh prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umri kot upokojenec. Isto velja tudi, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega, tn sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodnim odlokom določi za dan smrti.
Pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je nastopil primer, po katerem se odreja pokojnina.
Člen 153.
Nihče ne sme dobivati dveh pokojnin od države. Ce ima pravico do dveh, prejema večjo.
Aktivna uslužbenka ne sme prejemati rodbinske pokojnine.
Pokojnina državnih uslužbencev in njih rodbin z vsemi prejemki vred se sme po prošnji onega, ki je pridobil pravico do pokojnine, izplačat! enkrat za vselej v znesku največ do treh let pa predlog pristojnega ministra po zaslišanju strokovnega sveta in na jxxlstavt odločbe ministrskega sveta.
Člen 154.
Pravico do pokojnine izgube:
I.	Uslužbenci:
1.	) z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo tuje države brez dovolitve ministrskega sveta;
2.	) z razsodbo rednega ali disciplinskega sodišča;
3.	) v primeru, določenem v točki 7.) čl. 133.;
4.	) v primeru določenem v točki 8.) čl. 133.; če izreče disciplinsko sodišče, da mora uslužbenec izgubiti pokojnino;
5.	) v primeru člena 142.:
II.	Vdove:
1.	) z omožitvijo;
2.	) z Izgubo državljanstva;
z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi uslužbenec Izgubil osebno pokojnino;
Stan 2.
stvu polovico poslovnih prostorov in jih dati kapitalističnemu podjetju, ker je to v interesu enega samega njegovega uradnika. Zadrugo pa je sklenil zabiti v svoj dosedanji lokal in ji - tako odvzeti možnost vsakega razširjenja in povečanja obrata. Enemu hoče torej pomagati, da bo udaril vse druge.
Za boljše razumevanje te zadeve moramo povedati vso tozadevno zgodovino: Bivša »Samopomoč« je imela v Službi med drugimi tudi g. Pleterskega, katerega je njena naslednica, sedanja Nabavljalna zadruga prevzela in nastavila kot poslovodjo v trgovini z mesečno plačo 2000 Din proti trimesečni odpovedi. Zadruga je spomladi t. 1. uvidela, da je g. Pleterski sicer dobra moč, ven-sten in zanesljiv, vendar za njo za tedanje razmere pri malem obratu, vsled nizkega števila in nezaupljivosti članov predrag, zato je sklenila, da se obvaruje previsokih upravnih stroškov, da g. Pleterskemu odpove službo v zadrugi in da mu da sporazumno z njim, ako zapusti službo, takoj in ne zahteva naprej trimesečne plače, do katere bi imel sicer pravico, začasno, dokler ju zadruga ne bo sama rabila, v podnajem oba poslovna lokala na levo glavnega hišnega vhoda, ki sta integralen del zadruge glasom pogodbe v najem danih prostorov. G. Pleterski je na ta sporazum pristal in tako se je ustvarila njemu druga eksistenca, namesto da bi ga zadruga vrgla brez njegove krivde na cesto, zadrugi pa je bila prihranjena že takrat njegova trimesečna plača v znesku 6000 Din. Vrh tega pa plačuje g. Pleterski zadrugi še podnajemnino in daje članom zadruge izdaten popust pri nakupu njegovega blaga, tako, da bi tudi zadruga tega ne mogla ceneje prodajati. Ustreženo je bilo s tem zadrugi, njenim članom in g. Pleterskemu. Prišel pa je k delegatu g. dr. Savniku že spredaj navedeni uradnik fin. delegacije g. P„ ki je bil svoječasno sam član upravnega odbora Nabavljalne zadruge, kar je zanj jako značilno, in mu je izrazil željo po teh prostorih, na kar je g. dr. Savnik sporočil zadrugi, da odobruje oddajo lokalov v podnajem g. Pleterskemu samo do konca^le-ta 1923. Nato so se vršila pri g. delegatu razna posvetovanja glede oddaje teh prostorov. Gospod dr. Savnik je sklenil, da odvzame ljubljanski zadrugi te lokale in jih da polovico »Vrhniški«, oziroma svojemu uradniku, polovico pa g. Pleterskemu, a njemu le tedaj, ako se mu posreči spraviti v te lokale
4.	) s sprejemom državne službe, dokler služba traja.
5.	) s smrtjo.
III.	Otroci:
1.	) ko postanejo polnoletni, deklice pa tudi pred polnoletnostjo, z omožitvijo. Izjemoma se jim plačuje če so na rednem šolanju ali če odslužu-jejo redni rok pri vojski, in sicer ob dokazu uspešnega učenja ali vojaške službe, pokojnina do do-vršeneg 23 leta starosti. Ce so ali če fostanejo pozneje telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, se jim daje pokojnina, dokler traja ta nesposobnost. Obe izjemi veljata samo, če se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima otrok druge vzdržcvalnine;
2.	) z izgubo državljanstva;
3.	) z obsodbo radi kaznivega delanja, zaradi katerega bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino;
4.	) s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne naprave, dokler traja služba ali štipendija;
5.	) s smrtjo.
Člen 155.
Ako se vdova državnega uslužbenca, ki ima pravico do pokojnine, omoži z državnim uslužbencem, pa obvdovt, ima pravico do rodbinske pokojnine po prvem možu, če ji po drugem ne pripada pokojnina ali če je pokojnina o drugem možu manjša. Ako še omoži s kom, ki ni državni uslužbenec, pa obvdovi, ima pravico do rodbinske pokojnine prvega moža samo, če dokaže s potrdilom pristojnega oblastva, da je siromašnega stanja.
»NAŠ GLAS«
Štev. 36
tudi »Vrhniško« oziroma njegovega že omenjenega uradnika, drugače pa ni voljan pripustiti, da bi ostal g Pleterski še nadalje v teh lokalih, niti ne, da bi bil v službi nabavljalne zadruge. Tako se je izrazil g. delegat sam deputaciji upravnega odbora navedene zadruge ob priliki, ko je prišla k njemu s prošnjo, da pusti te lokale še nadalje zadrugi, ker jih bo rabila sama za razširjenje obrata, h kateremu jo sili ne le Savez N. Z. v Beogradu, ampak hidi članstvo samo, katero pridobiva polagoma zopet zaupanje v zadrugo in jc narastlo samo tekom t. 1. od 200 na preko 1100 članov. Deputacija mu je tudi predočila, da vendar ni mogoče, da bi on mogel oškodovati celokupno državno uslužbenstvo v korist privatnemu kapitalističnemu podjetju, pri katerem ima zaslužek en sam njegov uradnik, ker bi ne bilo moralno protežirati poedinca na škodo celokupnega drž. usluž-nenstva. Pojasnilo se mu je tudi, da ne gre spravljati v zadružne lokale podjetja s konkurenčnim blagom, ker je to v veliko škodo zadrugi. Kakor se vidi in čuje, pa ne bo to vse skupaj nič pomagalo, ker hoče g. dr. Savnik baje na vsfk način izvesti 'svoj načrt. Bomo videli. — S tem činom se bo g. delegat, H je veljal za objektivnega uradnika, sam najbolj oz,,ačil za neprijatelja državnega uslužbenstva sploh in njegovega zadružništva še posebej.
Apeliramo pa nanj še pravočasno, da svoj event. sklep revidira in naj ne poizkuša ugonobiti ali ovirati v njenem procvitu inštitucijo, ki je vendar v prid celokupnega državnega uslužbenstva in katero je ravno fin. ministrstvo najprej in najbolj vsililo državnim nameščencem. Premisli naj, kako bi bilo, ako bi prišit k njemu tudi drugi državni nameščenci, ‘'i imajo številne rodbine in stradajo v pravem pomenu besede in so torej veliko Irolj potrebni postranskega zaslužka kot njegov protežiranec g. P., čigar soproga zasluži vsaj šestkrat toliko kot on, in ako bi vsi ti zahtevali od njega lokale, da si prislužijo sredstev za preživljanje, kako bi tudi tem pomagal. Posebno sedaj je takih prav mnogo, kj so vsled redukcije izgubili čez noč brez svoje krivde eksistenco. Ali bi ne imeli ti veliko več pravice do takih lokalov in ali b: g. delegat hotel ustreči in pomagati tudi tern, pa če tudi na škodo koga drugega? Dvomimo!
Člen 156.
O pravici do pokojnine in o pokojninskih prejemkih državnih uslužbencev in njih rodbin odločajo pristojni ministri ali organi, na katere prenesejo mnistri to pravico, ter vročajo odloke prizadetim strankam, in sicer za državo ministru za finance (državnemu pravnemu branitelju). Obe stranki imata pravico pritožbe na državni svet v dveh mesecih, štetih od dne, ko prejmeta odlok.
Člen 157.
Nihče ne sme brez odobritve ministrskega sveta uživati pokojnine v tuji državi.
Člen 158.
Vsi pokojninski prejemki državnih uslužbencev, na katere se nanaša ta zakon, se izplačujejo
Iz državnih srcdst"v.	, ,
Kako jč postopati s fondi, iz katerih so ti uslužbenci do sedaj prejemali pokojnine, se uredi s posebnim zakonom.
X. poglavje.
Disciplinski predpisi.
Člen 159.
Državni uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje svojo službeno dolžnost, Predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednr-st ali disciplinsko kaznijo. Kazen za nerednost se izreče, če ni pre-kršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obseg navadne nerodnosti (disciplinski prestopek). Če pa je nerednost večjaga obsega ali ponovljena ali če so obtožujoče obče okolnosti, s katerim je prekršena službena dolžnost ali oškodovan stanovski ugled, ali če preti škoda ali nevarnost interesen! službe, se smatra to za disciplinski pregrešek.
Zato mu kličemo: Roke proč od naših zadrug, gospod delegat! Zadruga ima po zakonu pravico do teh lokalov, delegacja ji je po možnosti dolžna prepustiti lokale, možnost prepustitve je nesporna, zadruga lokale že rabi in j!h bo rabila še nujneje v bodoče, zato ne razburjajte zaradi poedhica po nepotrebnem vsega državnega uslužbenstva. Ako pa hočete res ugonobiti naše zadruge, potem jih rajši razpustite, državnim nameščencem pa povrnite za zadruge prisilno odtegnjen denar in jim zvišajte plače, da bodo mogli pošteno živeti brez zadrug in brez postranskih zaslužkov kakor nekdaj. Dokler pa se to ne zgodi, bodite prepričani, da je državno uslužbenstvo danes že toliko zavedno, da si ne bo pustilo škodovati od nobene strani na korist poedinirn protežirancem, in da bo znalo varovati vedno in povsod svoje skupne inte-re"e. Zadružniki imajo še sredstev dovolj, ki jih bodo uporabili prav vse v potrebi v obrambo svojih zakonito zajamčenih pravic, če ne bo šlo drugače, s p..močjo dnevnega časopisja in javnih protestnih shodov. Nam in njemu bi pa bilo gotovo ljubše, da bi ga mogli hvaliti kot pospeševatelja ali vsaj zaščitnika našega zadružništva.
Tovariši!
»Naš Glas« zaključuje zopet eno leto svojega obsto a. Da 11 bo mogoče izdajati ga tudi še v letu 1924, to je vprašanje, na katero boste dali odgovor Vi, ki ste njegovi naročniki. Uredništvo in upravništvo sta uverjena, da bo Vaš odgovor povoljcn in da bo vsak dosedanji naročnik ostal naročnik tudi v letu 1924. A ne samo to. Pričakujemo tudi, da bo vsak naročnik pridobil v svojem krogu tovariša, da se naroči na naše glasilo in da mu ostaneta zvesta plačnika. To je iskrena želja upravništva, da mu bo delo olajšano. Ali prav tako iskrena je tudi želja od strani uredništva. Čim večji krog čitateljev, tem prijetnejše ie delo uredništva, ker ima zavest, da govori velikemu krogu enakotnislečih, da se širi o ideje, ki jih zastopa naše glasilo in da postajajo te ideje tudi živo življenje.
Uredništvo pa ima do kroga naročnikov in čitateljev »N. G1.« Še drugo prošnjo. Izmed velikega števila državnih nastavljencev je bilo le malo onih. ki so s prispevki podpirali naše glasilo. Uredništvo želi, da bi v bodo-
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega.
Člen 160.
Kazni za nerednost sta:
1.) opomin; in
2.) denarna kazen.
denarna kazen ne sme presezati v poedinem primeru 10% uslužbenčeve mesečne plače, osnovne m položajne.
Člen 161.
Kazni za nerednost izreka neposrednji stare}-šlna ali starejšina vsakega višjega vrada.
Kazen sc ne sme Izreči, preden se uslužbenec zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mu mora priobčiti pismeno.
Kazen za nerednost se ne vpiše v službenskl list, priobči pa sc pristojni komisij! za oceno in po službeni poti vsem višjim starejšinam kaznovanega uslužbenca.
Člen 162.
Zoper to odločbo o kazni za nerednost se sme uslužbenec v petih dneh od dne priobčitve pritožiti pri starejšini neposrednega višjega urada, čigar odločba je izvršena. Pritožba se izroči starejšini, ki je izrekel kazen. Zoper pritožbo o kazni, ki jo izreče minister aii starejšina drugega vrhovnega centralnega urada, ni pritožbe.
Člen 163.
Ncrednosti zastarevajo čez leto dni.
člen 164.
Disciplinski pregreški, zaradi katerih se uslužbenec kaznuje disciplinsko, so v glavnem ti-le:
NA? n 1 A s
Štev. 36.

Stran 3.
čem letu postal krog aktivnih sotrudnikov mnogo širši, kakor je bil doslej. »Naš Glas« je bil iznesel letos nov načrt , za organizacijo državnih uslužbencev. Uredništvo je bilo sedaj mnenja, da bo dobilo kopico razprav o načrtu, saj je šlo za nas same. Ali prišel je en sam članek! Uredništvo se ob novem letu obrača do vseh svojih čitateljev s prošnjo, da naj vsak sodeluje pri tem, da postane »N. GL« verno zrcalo našega hotenja in stremljenja. Slej ko prej bo uredništvo gledalo na to, da ostane naše glasilo v političnem pogledu strogo nevtralno, ker namen našega lista je edinole buditi stanovsko zavest, to zavest poglabljati in jej dajati izraza.
Tovariši, na delo za vsestranski procvit našega glasila.
Uredništvo in upravništvo.
Kaj je pričakovati od ,Zveze1 v zasnovani obliki.
Če se izvede preorijentacija v zamišljenem duhu, ji je brez pomisleka prerokovati sijajnih uspehov že v primeru s tem, kar smo si po »delovanju« sedan.ih organizacij priborili.
Programatično je »Zvezi« zasigurana popolna neodvisnost odgovornih njenih činite-jjev. Z odstranitvijo vseh plemenskih, političnih in stanovskih razlik njenih članov je ustvarjena povsem drugačna podlaga za zastopanje naših interesov, kakor smo bili to vajeni dosedaj.
V	glavnem odboru »Zveze« bodo zbrani v enakem številu odposlanci vseh slojev in vseh panog javne državne uprave in od vsake stroke zopet Srbi, Hrvati in Slovenci v enakem številu.
Po istem razmerju bodo deloväli odseki, katerih bo 10; politična nepristranost je povsodi zajamčena, prava slika idealnega sožitja v troimenski državi v spodbudo ostalim državljanom. Iz zrna, ki ga sedaj polagamo v rodovitna tla skupnega cilja, bo pognalo mogočno drevo, ki nam bo dalo sigurno zavetje, dokler ostanemo složni.
V	vseh zadevah, osebnih, službenih in gmotnih se bodo člani zatekali v »Zvezo«, ki bo s svojim vplivom v okviru mogočnosti gotovo .dosegla vse, kar bo sploh v raznih primerih dosegljivo.
Lastno glasilo, dnevnik »Zveza«, bo mogočna zaščitnica naših teženj, zastopala bo nadstrankarsko interese državnega usluž-benstva; ta dnevnik bo enakovreden sovrstnik ostalim časopisom v državi, samo da ne bo služil strankam, ampak edinole članom »Zveze«.
Njen glas bo slišalo občinstvo, uvaževa-ti ga bo morala tudi vlada.
V	»Zvezi« se bo osredotočilo vse orga-nizatorično delo državnega uslužbenstva.
Pravno zastopstvo, pomožne akcije, gospodarska podjetja, humanitarne ustanove, vse to po širokopoteznih načrtih pod geslom: »Vsi za enega, eden za vse«.
Udejstvila se bo toliko potrebna, od države zanemarjena ustanova bolniških blagajn po vsi državi. Delovalo se bo na ustvaritvi primernih letovišč, zdravilišč itd. za državne uslužbence in njih družine.
Organizirala se bo samopomoč na gospodarskem polju s kreditnimi zavodi, blagovnimi skladišči itd.
»Zveza« bo prevzela socijalno podporo uTX>kojencev, vdov in sirot, skratka v njenem okrilju se bo koncentriralo vse društveno življenje državnega uslužbenstva.
Političnega gibanja se bo »Zveza« udeleževala kot zastopnica velikega dela prebivalstva in je tudi tukaj začrtana smer, ki ji ima biti vodilna.
Prihodnje volitve nas bodo našle disciplinirane pod »Zvezno« zastavo. Državno uslužbenstvo se ne bo oziralo na prikupljive
obljube raznih strank, ki bodo z obljubami vabile državne uslužbence k svojim skrinjicam.
V onem trenotku bomo preizkusili našo organizatorično sposobnost; volilni oklic, ki ga bo izdal glavni odbor, bo za nas merodajen. Tu bo prilika si izbrati iz naše sredine može čistih značajev, naših misli in priznane sposobnosti; čaka jih namreč obilo dela, da popravijo to, kar so zgrešili ali zamudili naši dosedanji »zastopniki«.
Ustro.stvo »Zveze« je v strogo demokratičnem duhu (ne v smislu'istoimenske polh. stranke).
Po istih načelih bo vse poslovanje, prav nobene razlike se ne bo delalo med osebami raznih socijalnih stopenj. S tern se utrdi zaupanje v njo.
Zastopala bo »Zveza« po potrebi priprostoga delavca z isto vnemo kakor, najvišjega dostojanstvenika, samo da sta njena člana.
Vse te lepe progroze se bodo uresničile samo tedaj, če podredimo vse druge premisleke skupnemu smotru ter se združimo v discipliniranih vrstah in ostanemo složni.
Vestnik.
OPOZORILO.
Današnja številka zaključuje leto 1923. Priložili smo ji položnice za vse gg. naročnike, ki jih uljudno prosimo, da nam nakažejo naročnino. Vsem ki so kakorkoli v zamudi, označili smo danes poleg naslova svoto, ki je z dnem 31. decembra 1923. na dolgu. Pripominjamo, da so všteta vsa dana plačila in značijo zabeleženi zneski svoto, ki je z 31. decembrom 1.1. po odbitku vseh danih plačil še na dolgu. Nujno prosimo vse, da izvolijo to vpoštevati in nam dotične zneske čim-preje nakazati. One gg. naročnike pa, ki imajo naročnino plačano preko 31. decembra t. 1. prosimo, da porabijo poKožnice v svrho pridobitve novih naročnikov ali prispevkov za tiskovni sklad.
Uprava.
Tudi sodniki so nezadovoljni. Koncem novembra je bila v Beogradu konferenca sodnikov iz v«-; države. Na konferenci se j,; zlasti kritizirala razvrstitev uradnikov, posebno pa čl. 101., ki piedvideva možnost premeščanja sodnikov. Prisotnih je bilo tudi veliko število pslanccv, ki so obsojali delo vlade. V imenu vlade }e odgovarjal minister Trifkovič, ki je prosil sodnike naj bodo v svojih zahtevah strpljivi. Sprejeta je bila resolucija, ki povdarja, da z uradniškim zakonom in z uredbo o razvrščevanju položaj sodnikov in sodnega osobja ni izboljšan ter da naj se zakon o sodnikih čimprej odobri in objavi, s čimer bi se uredile plače in ostali dohodki sodnikov in sodnega osobja, in sicer še v tem zasedanju narod-dne skupščine. Ako se te zahteve ne sprejmejo, bi nastopila nevarnost za pravosodstvo, ker bi bila večina sodnikov prisiljena, da zapusti sodno službo.
Zopet prevarane nadc. Kakor znano je zahteval izredni kongres državnih uslužbencev, ki je bil 16. in 17. decembra v Novem Sadu, da se nam vendar že izplačajo prejemki, ki nam gredo po novem zakonu od h oktobra 1923 dalje in sicer za enkrat do definitivne preuredbe, tako, da se nam s predujmom nakaže poleg redne plače še enkratna mesečna plača po novih določbah. Ta »predujem«, ki pravzaprav ni nikak predujem, ker nam je država dolžna plačevati od 1. oktobra dalje povišane prejemke, je marsikoga zazibal v sladke nadc, zlasti še, ker so listi že vedeli poročati o višini teh predujmov. Kakor vse kaže, je te sladke nadc pokopal finančni minister, ki pravi da nima kritja za tako visoke predujme. Kvečjemu bi dal dve tretjini enomesečne plače. Ministrski svet je več ur razpravljal o tem vprašanju a iii prišel do definitivnega splepa. Spričo te neodločnosti je Glavni Savez splepal 24. tk. m. na večer še enkrat o korakih, ki jih je povzeti pri vladi Glavni .-Ipavcz je ponovil še slednjikrat zahteve s kongresa v Novem Sadu in jih s posebno resolucijo izročil 25. tek. m. narodni skupščini, celokupni vladi, finančnemu ministru in predsedniku finančnega odbora. V resoluciji pravi Savez, da je to poslednja prošnja. Po tem legalnem in lojalnem postopanju, ako bi ostal brezuspešen, bodo drž. nastavljene! prisiljeni iti preko te lojalne borbe. V V resolucijo so sprejeli tudi zahteve upokojencev.
Najstarješi uradnik v naši državi. Komisija za uvrstitev uradnikov pri ministrstvu vere je ugotovila, da ima dubrovniški kanonik Mate Pi-šta, ki je star 94 let, že 71 službenih let in je torej doslužil že dvakratni rok, potreben za penzijo V znak priznanja za njegovo dolgoletno službovrv-nja je bil uvrščen v 4 skupino 1. kategorije z letno plačo 28.000 dinarjev. Vprašanje je le, kdaj mu bodo nakazali to plačo.
Pred 90 leti! Beogradska »Politika« piše: »V prestolnem govoru, ki ga je imel knez Miloš v februarju 1. 1833., je rekel med drugim: »Državni uslužbenci so bili doslej slabo plačani za svoje usluge; njihove mršave plače jedva so dovoljne, ne samo da vzdrže dostojanstvo njihovega položaja, temveč komaj za urejeno in štedljivo življenje. Nič ni bolj pravično, kakor da se izboljša njihov položaj in da se upoštevajo v tem smislu njihove zasluge.« 90 let je potek'-) od te prestolne besede. Imamo nov zakon za državne nastavljen-ce, a besede kneza Miloša so ostale mrtve črke na papirju. Treba bo čakati. Ali morda še 10 let, ali celo eno stoletje? Kdo vč! Raja, uradniška raja, trpi in molči1«
Vsem svojim članom želi
spečno in veselo novo leto
Nabavljalna zadruga drž. nam. v Ljubljani.
Manufakturno in galanterijsko blago ter usnje vseh vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdka
„DANICA"
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
SUHA BUKOVA DRVA
se dostav lajo žagana na dom
Cena za 1 orostorni meter Din 192-50
naročila se sprejemajo na skladišču vodstva za pre-skibo drv pri dolenjskefti kolodvoru.
Zn uradništvo po dogovoru tudi na obroke.
vevi.e Kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najbol ši in najcene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Kaiceneiše stare in hode
ISÄLNE STROJE
D
kakor tudi ose potrebščine pri
1 L. Baraga
Ljubliana	Ljubljana
ŠELEdBIIRGOlffl UL 6/1
Mehanitna delavnica (popravlialnica)
ŠIVALNE STROJE
f EXCELLA
z 10-letnim jamstvom
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOREČ
UllBLlflllfl, Palaca Ljubljanske I redilne b:nke
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
svih vrsti C
CIRIL SITAR
LJUBLJANA
^eire ce*1^
Gostilna pri „Soliolu"

Priporoča se
modna trgovina
Za nakup
kuhinjske opreme, postel nih vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho adj i, pohištvcnili ok vov in druge že'eznine se priporoča
A. Sinkovič nlK ta fram štupica
veletrgovina z žele nlno in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika m razstreljiv v Ljubljani, Gosmsvetska cesta štev. 1.
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Nišem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
ZIMSKE SUKkUE
priporoča po
zelo ugodnih cenah
OBLAČILNA INDUSTRIJA As KUÄIC LjubSjaraa Gosposka ulica 7.
Oblačilnica za Slovenijo L z. z 0. z.
v Ljubljani.
Zaliga maililanaga ihga! s,Eai?. s'VSSi., c
Oglejte si pred nakupom!
Pristna dolenjska In Štajerska olna. Usak čas rorka in mrzla jedila. — Nizke cene!
LMikuš
Ljutilji-na, Mesiči trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnlkov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno In solidno
Fr. Kham
L3UBL3ANA,
nasproti hotela „Union"
Nalceneiši In najboljši nakup različnih deiikatet in špecerije
SOLIDNA In TOČNA POSTREŽBA
Hajmodenietša kavarna sn restavracija
„EmONH“
v paiati Ljubljanske kreditne banke UUBUANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavraler
_______________JAN RALA.__________________
...........; —,lgr~
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Lingerjeva ulica — Pred Škotijo St. 3.
V zalogi se vedno nahaja velika Izbira volnenega, suknenega in pcrilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo In postelje Izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba in znano utgodne cene.
Došli so n„jnove|Si francoski damski in moški modeli
,POIRET‘
Brata Bruns kole
spccLatno krojaštvo po meri
LJUBLJANA, Židovska ulica
Obrača je in moderniziranje splošne garderobe.
EKT
Najboljše toaletno milo
ki1, dvornega dobavitelja se doel povsod. Glavna zaloga
A. LAMPRET
Llubljona, Krekov trg.
Vslcd popolne opustitve damske zadnje novosti kakor: plašče, jope, kostume, kožuhovino in pletenino
razprodajam Izpod lastne
Fran Lukič, Ljubljana
Pred Škofijo 19
iiiii
: konfekcije pe, obleke,
.tenino
ne cene
ibljana, S
Prva jugoslovanska tovarna deži.lkov
Ljubljana,
Pred Škofijo številka 19.
Najnižje cene! Solidna Intočna postrežba I
Popravila, preobleke
„Pri M\ Ki“ IGU. ŽARG1
Ljubl ana, Sv. Petra cesta št 3.
Trgovina z diobniin, pletenim in mednim blagom ter perilom in kravatami na debc'o in drobno.
Največja zaloga potrebščin za krojače In šivilje.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
ii
Ljubljana, Vodnikov trg 5 priporoča v nakup usnje in usnjate izdelke. Članom Nabavljalne zadruge avnih nameščencev popusti
Mia
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Gritzner11, potrebščine za š vilje in krojače, modno blago in galanterijo.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s n nlrlem, pisarniškimi in šolskimi poti ebščinaml,
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. &
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
JOSIP OLÜP
Trgovina z manufakturnim blagom in g oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stan trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči prisin,i dolenjska I* štajerska vina. Preskrhlieno za mrzla in gorsa jedila.
........... [
najmodernejše konstrukcije. Raikaiovante breiplnčno
The Bex Co
Limi JANA, BradiftCe številka 10.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev m u lokujencev za Slovenijo v Liuoljani. Odgovorna urednica Stcbi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.