Stev. 77
TRST, petek 18. marca I9IO
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
Mt ob nedeljah Iv praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. 86 prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih bobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petni, .Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dorcbergu itd. Zastarele Ste T. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, laiirale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po JO st. rnr Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka _ač«£na vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, n^j-manj p« 40 otot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava »Edinr ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in utoZlJivo o Trstu. =====
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost4*
F
Primorsko.
je moči
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec o e K; na na-
ročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira. Iu»oala» u itteljako ls<aq]a „SDZVOSTZ" at«n«: n
o«lo let« Kron 5*20, za pel leta Kron 2 00. Vsi dopisi n^j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma oo ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorci) lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica " — Giorgio Galatti štev. 18. = PoStno-hraniinKnl račun Si 841652. TELEFON Si 11-57.
BRZOJfiUNE UESTI.
Baron Bienerth in volitev dunajskega župana.
DUNAJ 17. „Fremdenblatt" piše: V nekem tukajšnjem listu se danes zatrjuje, da je ministerski predsednik baron Bienerth skušal uplivati na volitev bodočega dunajskega župana. To poročilo je popolnoma izmišljeno. Zagotoviti moramo, da ministerski predsednik nikakor noče kršiti mestne autonomije.	j
Dunajski podžupan Neumayer pri cesarju.
DUNAJ 17. Cesar je danes vsprejel v avdijenci podžupana dr. Neumayerja, ki se je zahvalil cesarju, za njega učestje za časa bolezni župana dr. Luegeija in osebno ude-ležitev na pogrebni slavnosti. Cesar se je obvestil o zadnjih dneh življenja pokojnika' in je priznal veliko nadarjenost in zaslužno delovanje za mesto Dunaj ter patrijotizem pokojnika. Cesar se je obvestil potem tudi o teku poslov, nakar je dr. Neumayer odvrnil, da si bo občinsko zastopstvo prizadevalo, da bo delovalo v smislu' pokojnika. Živahnimi besedami je potem cesar priznal vzorno vedenje dunajskega prebivalstva med pogrebom in ob času, ko je ležal župan na mrtvaškem odru.
V spomin dr. Karolu Luegerju.
DUNAJ 17. Listi poročajo, da se bili na današnji seji mestnega sveta uloženi štirje predlogi: 1) Postavi naj se županu dr. Karolu Luegerju spomenik; 2) naj se reproducira zadnje posnetke župana po slikarju Engelhartu in umetnem formatoiju Schrothu; 3)l v novem mestnem muzejskem poslopju naj se uredi soba dr. Karola Luegeija; 4) novemu mestnemu delu na Schmelzi naj se nadene ime „Mesto dr. Karola Luegerja".
Državni zbor.
DUNAJ 17. Zbornica je po daljši debati vsprejela predlog, da se zakonski načrt proti pijanstvu vrne trgovsko-političnemu odseku. Nato je sbornica pričela razpravljati zakon o lokalnih železnicah.
Lovska razstava na Dunaju.
DUNAJ 17. Slovesna otvoritev prve mednarodne lovske razstave bo dne 5. maja.
Nemški drž. zbor.
BEROLIN 17. Zbornica je vsprejela proračun državnega kancelarja in državne pisarne. Pri proračunu unanjega urada je baron Camp (drž. stranka) predlagal, naj dovoli zbor. tajni fond v znesku 1,200.000 mark. Campov predlog je bil vsprejet v poimenskem glasovanju z 149 proti 93 glasom. Trije poslanci niso glasovali.
Angleški kralj obišče sultana.
CARIGRAD 17. Listi beležijo vest, da obiščeta prihodnji mesec angleški kralj in princ Valeški sultana.
Potovanja sultana Mohameda V.
CARIGRAD 17. Glasom zanesljivih vesti bo sultan y prihodnjem poletju potoval po Macedoniji in Stari Srbiji, kjer obišče grob sultana Murada II. List „Sabah" pravi, da želi sultan pozneje romati v Meko in pred vsem posetiti nekoliko inozemskih vladarjev.
Angleška.
LONDON 17. Voditelj irskih nacionalistov Redmont je imel včeraj v New Castlu
PODLISTEK.
govor, v kateram je grajal vlado radi omahljivosti in bojazljivosti v nje politiki, ker hoče rešiti proračun pred vprašanjem veta. Prepričan je, da se bodo v nekoliko tednih vršile nove volitve.
Za sporazum med Združenimi državami in Japonsko.
NEW-JORK 17. Kakor je dopisnik Worlda v Washingtonu doznal, kakor pravi iz najboljega vira, je japonsko poslaništvo stavilo državnemu departementu predloge, ki merijo na to, da bi prišlo do sporazuma med Japonsko in Združenimi državami glede daljnega Vztoka na podlagi, ki bi zagotov-Ijala obema državama gospodujoč upliv pri ohranitvi principa odprtih vrat in enakem postopanju s trgovino vseh narodov.
Iz Maroka.
PARIZ 17. Iz Feza poročajo, da se mehala sultana Mulej Hafida, ki je dne 8. t. m. podlegla v boju z nekaterimi sultanu sovražnimi rodovi, nahaja v zelo težavnem položaju. Mulej Hafid je zelo vznemirjen, ker se mej temi rodovi opaža gibanje bivšemu sultanu Abdul Azizu v prilog.
Iz Srbije.
BELIGRADi 17. Divizijski poveljnik Gojkovič je imenovan vojnim ministrom.
BELIGRAD 17. Govori se, da izroči kralj Peter, preden odpotuje v Petrograd, po čl. 53 ustave kraljevo oblast za čas svoje odsotnosti izven dežele prestolonasledniku Aleksandru.
Draždani 17. Saksonski kralj Friderik Avgust je danes zjutraj dospel semkaj iz Trsta.
Madrid 17. Kraljeva rodbina se je povrnila iz Sevile semkaj.
Petrograd 17. Tolstoj je zopet resno obolel.	_
Vseučiliško vprašanje.
Iz govora drž. posl. Vekosluva Spinčića v seji zbornice poslancev dne 11. marca 1910.
Uvodoma je poslanec Spinčič naglašal, da Italijani opirajo svojo zahtevo po-vseučilišču na člen XIX. državnih temeljnih zakonov in pa na dejstvo, da so že enkrat imeli svoja predavanja. Tudi vlada je za nstanovitev italijanske pravne fakultete. In dalje se vmešuje v stvar tudi minister za vnanje stvari v sle d pritiska iz Italije. V svojem utemeljevanju k vladni predlogi iz leta 1909 naglaša vlada, da treba tudi italijanski mladini nuditi možnost za strokovno znanstveno izobrazbo v materinem jeziku, ker faktično obstoji potreba po takih kandidatih, ki umejo italijanski jezik v govoru in pisavi in so kvalificirani za javno službo v Avstriji.
Spinčič pa je vprašal: Se-li goji taka ijubezen tudi do slovenske in hrvatske mladine?! In koliko je pri nas uradnikov, ki nič ne poznajo jezika večine prebivalstva!! In vlada nič ne skrbi za vzgojo uradnikov, ki bi znali tudi ta jezik.
Večina proračunskega odseka se je glasom poročila iz leta 1905 izrekla za italijansko pravno fakulteto prvič iz razloga, da se vspostavi restitutio statusa quo ante, in pa radi — italijanske kulture.
Spinčič odgovarja : Ne vem, ali je že v dejstvu samem, da je kaj kedaj bilo, raz-
štovanje, ali: kakova je ta kultura pri večini onih, ki upravljajo primorske dežele, o tem bo še govora v tej debati.
Sicer pa smo tudi mi Slovenci in Hrvatje za to, da Italijani dobe fakulteto ali pa tudi vseučilišče. Težavno vprašanje pa je: kje mu bodi sedež ?! Vlada omahuje vspričo tega vprašanja, kakor kaže vse njeno vedenje.
Poročilo proračunskega odseka iz leta 1905 pravi, naj bi se italijanska fakulteta ustanovila v Tirolu: ali v Tridentu, ali Ro-veretu — prednost pa daja Roveretu, ker mu je okolica čisto italijanska. Kar naenkrat pa je vlada v letu 1909 prišla z novo predlogo, v kateri predlaga Dunaj kakor sedež italijanske fakultete. Proti temu pa se ne upirajo samo Italijani, ampak tudi mnogo Nemcev. Nasprotovanje Italijanov je govorniku nmljivo, manje pa ono Nemcev. Dunaj je glavno mesto države, v kateri živi več narodov, ki vsi morajo plačevati davke. Zato bi morali imeti v takem mestu tudi vsi enake pravice. Dunaj bi moral biti Av-stro-Ogrska en miniature, kjer bi imeli vsi narodi svoja izobraževališča. S tega gledišča se ne bi smel nikdo protiviti Dunaju kakor sedežu italijanske fakultete, ako bi bili Italijani sami zadovoljni.
V prejšnjih letih so Italijani zahtevali vseučilišče ali juridično fakulteto „in una delle provincie italiane deli' imperoM. To pa ni možno, ker italijanske provincije v naši državi — ni, razun, ako se hoče južni Tirol smatrati kakor italijansko provincijo.
Pozneje so Italijani izdali parolo: „ Trieste o nullaa. Tega mnenja pa menda niso bili vsi Italijani. V neki interpelaciji sta poslanca Faidutti in Conci zahtevala vseučilišče, ne da bi bila označila kraj.
Nadaljevaje se je govornik bavil s spomenico italijanskih dijakov iz leta 1905, ki vsebuje razloge, ki jih navajajo Italijani za Trst. Eden razlogov je tudi, da je Trst italijansko mesto in središče Italijanov.
Že vspehi ljudskega štetja govore proti temu, a tudi številke ljudskega štetja ne odgovarjajo dejstvom. V dokaz zato je na-vel govornik znano državnozborsko volitev iz leta 1900 med Hortisem in drom. Ryba-rem. Istotako govore državnozborske volitve iz leta 1907, ko ni bil izvoljen niti en italijanski liberalec. Slednjič so na zadnjih občinskih volitvah slovenski kandidatje dobili na tisoče glasov tudi v mestu samem. Ker je poslanec Pitacco nekaj prigovarjal z mej-klicem, češ, da so Slovenci pozneje prišli, mu je posl. Spinčič odgovoril:
„Slovenci so bili že tam, ko se je mesto tržaško predalo Habsburžanom, kar se da dokazati iz zgodovine po tozadevnih dokumentih, ki jih je dal tiskati eden Vaših, dr. Kandler — torej so prišli že v letu 1382. Gospod tovariš Pitacco je pa tudi še le pozneje prišel v Trst!" (Velika veselost).
(Zvršetek pride.)
Škofa
slovo.
Nagla
(Malo odgovora njemu in pouka — nam.)
(Dalje.)
Temu pa se ne bomo toliko čudili, če pomislimo, da se bližamo času enega izmed najbolj centralistično postopajočih papežev, času papeža Gregorija VII. (1074.—85.), ki je bil že prejšnjima papežema (Nikolaju II. in Aleksandru II.) prava desna roka. Ta Ne-
loga dovolj, da se zopet ustanovi ? In ali mec, Hildebrand z imenom, je hotel na vsak nimajo drugi, ki kaj tacega še niso imeli. ■ način oprostiti cerkev državnega varuštva in tudi pravice do takih institucij? !	postaviti papeža za kralja nad kralji, za pr-
Pred italijansko kulturo sicer vse spo- vega vladarja sveta, ki se mu morajo kot
Lastna ovira...
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA.
— Zakaj naj bi ta revček moral trpeti radi moje bolezni? — je dejala. — On je navajen na sveži zrak, ki prihaja skozi okno in tudi na to zelenje ob oknu.
Čebrnjala sva mnogo in marsikaj.
Videti jej je bilo, da se počuti že mnogo bolje. Živahni pogovor je porudečil njene lice in je prepojil z zdravo, rožnato barvo...
Ako se naš duh peča s kako stvarjo zelo živo, potem prihajamo, Četudi po največjih ovinkih, vedno nazaj na isto.
Ni čuda torej, če sem kako Tilkino
opazko uporabil kakor iztočnico in začel iznova govoriti o mojem fantomu.
Tilka se je smehljala in dejala :
—	Bila bi prav lahko ljubosumna: tu delate družbo meni, a fantazirate ves čas o oni darovalki venca, nad katero bi se mogla jaz pravzaprav jeziti, ker se vedno sili med naju... Sedaj ne želim več ugajati vam! je dodala šaljivo. — Moj ponos je globoko užaljen, da ni moglo moje občevanje z vami izbrisati takega možganskega strašila. — Jaz gotovo nisem gizdava, ali za toliko vredno in za fako prikupno, kakor je vaša brezvspešno iskana darovalka venca se imam še vedno.
—	Kdo ve, sem odvrnil, da-li je moja neznanka tudi v resnici le približno tako lepa in očarljiva kakor vi Tilka ! ? — Najbolj rafinirana lepotična sredstva orijenta ne zamorejo razpreti onega blestečega čara preko kakega bitja, kakor zamore svobodna fantazija; zato je mnogo lažje premotiti našo domišljijo, nego pa oko. — Preljuba Tilka!
Zaklical sem njeno ime s tako toplim iskrenim glasom, da se je nekoliko vzravnala in vse naenkrat pogledala začudeno z velikimi očmi, a takoj nato vendar prav premišljeno.
Mene pa to ni oplašilo; vstrajal sem in pritisnil od vročice žarečo roko deklice na svoje oči:
Tilka, čim natančneje vas spoznavam, čimbolj se navaja moje oko vaše lepote, moje uho zvoku vašega glasu in moje srce bistva vaše duše, tem globokeje občutim, da sem se nahajal dosedaj v zmoti in da samo vi, edino vi....
— Vi ste čuden človek, Dara! — me je zavrnila Tilka. Sprva ste tavali mimo mene kakor v sanjah in me niste niti pozdravljali, če sem skočila na koridorju ali na stopnicah mimo vas; morda me niti opazili niste nikoli!? Potem po onem slučajnem srečanju v naši sobi ste me poiskali in fantazirali pri tem vedno le svoji „neznani darovalki venca", in sedaj naenkrat, ker ne morete najti zagonetne neznanke, si domiš-
božjemu namestniku na zemlji klanjati vsi cesarji in kralji in knezi tega sveta. Moč v dosego teh ciljev pa je zrl v skrajni centralizaciji crkvene oblasti. Za to je ukazal za-treti tudi Ambrozijevo liturgijo v Milanu in mozarabsko v Španiji. Ali ljudstvo in sveče-ništvo v Milanu se je dvignilo in branilo svoje cerkvene pravice s tako vnemo, da se prepoved ni mogla izvršiti. V takih časih torej tudi slovanskemu obredu niso mogli sijati lepi dnevi. Dalmatinski Latinci so še preveč radi porabili ugodno priliko, da bi zatrli neljubo jim slovansko glagoljaštvo. Ćudno je le, da se je udal takim vkrepom celo sam mogočni kralj hrvatski. Vendar se je glagolica in ž njo slovanski jezik rabil v cerkvi še dalje; cerkev je to nekako tiho trpela in ni nikoli izrecno preklela glagolice. Treba je bilo spet čakati ugodnejših časov, in ti so napočili za slovanski obred proti sredini 13. stoletja. Tudi tedaj je stalo naše vprašanje v zvezi z dogodki svetovne zgodovine. Znano je, da so v imenovanem stoletju prihrumeli nad Evropo azijski Mongoli, ki so zlasti v njeni vzhodni polovici hudo razsajali. Še-le ob Jadranskem morju se je razbil njihov silni naval, naletevši na junaška prsa hrabrih Hrvatov, ki so s svojo zmago obvarovali tudi Italijo hudih stisk. To je bilo leta 1242. Naslednje leto pa je zasedel Petrovo stolico v Rimu mož, ki je imel velike načrte cerkveno-političnega značaja pred očmi. To je bil Inocenc IV. Pred vsem je skrbno gojil staro prijateljsko razmer je med rimsko stolico in hišo srbskih vladarjev, Nemanjevih naslednikov, prijateljstvo, ki se je pričeli s prvim srbskim kraljem Stjepanom Prvovenčanim. Z njegovim sinom Urošem L je bil ta papež v trajnem stiku; trudil se je tudi, da bi pridobil za edinost cerkve tudi Bulgare. V tem smislu se je pogajal tudi z grškim patrijarhom in s cesarjem v Niceji, pošiljal v ta namen poslance k gališkemu velikemu knezu Danilu in velikemu knezu Aleksandru Nevskemu (1248). Da je bil tak mož nekako prisiljen in seveda tudi pripravljen k gotovim kon cesijam, da je potem takem tudi milejše sodil o slovanskem obrednem jeziku, to je pač naravno. In res se je storil imenovanega leta (1248.) važen korak v prilog rešitve perečega glagolskega vprašanja. Senjski škof Filip je prosil namreč tega papeža dovoljenja, da bi smel obhajati sv. mašo v slovanskem jeziku. Inocenc mu je to dovolil. Gotovo je bila prošnja omenjenega senjskega škofa utemeljena v tem, da je bil škof v čudnem položaju, ker je sam, kakor kaže, doslej rabil pri službi božji latinščino, njegova duhovščina pa, vsaj po kmetih, brez dvoma slovanski jezik. Z isto prošnjo pa je stopil pred papeža 4 leta pozneje tudi krški škof in tudi temu je bila prošnja ugodno rešena. Če pomislimo, da so zlasti krški knezi (Frankopani) mnogo pripomogli k porazu Mongolov in da so bili ti knezi vselej enih misli z lastnim ljudstvom, tedaj lahko prevdarimo, zakaj papež tudi v tem slučaju ni odrekel. V zvezi z onim velikim prizadevanjem papeževim za zedinjenje cerkve je pri podeljevanju omenjenih Slovanom posebno dragih predpravic gotovo vplival na Inocenca tudi drug načrt, ki se je tikal bližnjih balkanskih dežel. Že koncem 12. stoletja se je bila namreč in zlasti po Bosni silno razširila sekta takozvanih Bogomilov, ki pa so se skušaii uveljaviti tudi preko mej imenovane dežele. V Spljetu so imeli že pred letom 1200 svojo versko občino. Ti Bogomili pa so rabili slovanski jezik kot svoj bogoslužni in seveda tudi književni je-
Ijujete, da ste zaljubljeni va - me in da me cenite. —
—	Tilka — sem zaklical — vendar niste zares ljubosumni na tak fantom, na sanjarijo ?
—	Ljubosumna? Ne, k temu nimam pravega povoda; toda nezaupljiva sem. Če bi bilo v meni res kaj prikupnega, potem bi bili morali to že preje opaziti; in če bi vam bila jaz res simpatična, tako bi se moral vaš fantom že davno razbliniti kar sam od sebe. —
—	Delate mi krivico, Tilka! Iz kakšnega vzroka naj bi hlinil čuvstva?
—	Razumeti me morate prav, Dara ! ki ne varate samo mene, temveč tudi sami sebe! —
Po teh besedah je zvila Tilka svoje razpletene lase skupaj in je utrujena nagnila svojo lepo glavo zopet nazaj na belo, z vezenjem prepleteno blazino. — Zaprla je za trenotek oči, potegnila z roko preko razgretega čela in utihnila.
(Pride še.)
3utri soboto JSSriSS „jtfamzelle jtfitonche" (Santarellina) v „jfor. aomu'J
Biran II.
„EDINOST4 št. 77.
V Trstu, 18. marca 1910
zik. Ker so se bila vsa druga in tudi nasilna sredstva, ki so jih rabili proti Bogo-milom, izkazala kot nevspeŠna, da bi se ti čudni heretiki spreobrnili, je hotel papež Inocenc poskusiti, če se ne bi dali pridobiti za pravo vero s pomočjo rojakov in domačega jezika.
Ob takih, za glagolico ugodnejših razmerah se je širil tudi slovenski obredni jezik in se je vdomačil, zlasti preko krške škofije, tudi po mnogih delih Istre. Pa tudi bolj severno ležeče dežele, tudi slovenske pokrajine, so poznale hrvatske glagolaše in ne samo kot začasne goste ali begume. Po tistih krajih Istre in Dalmacije pa, nad katerimi so zavladali Benečani, se je glagolici seveda slabo in čim dalje slabše godilo, dasi so se n, pr. prve glagolske knjige tiskale baš v Benetkah. Zlasti izza sredine 16. stoletja, ko se je začelo raznarodovanje slovanskega prebivalstva skoro sistematično vršiti so začeli benečanski gospodje bolj preganjati tudi slovansko knjigo v posvetnem in cerkvenem življenju. Saj je znano, da se je jela glagolica rabiti po nekaterih občinah hrvatskih celo kot sredstvo občinskega in pravnega življenja. V tem boju se je seveda čim dalje bolj uveljavljala tudi medsebojna narodna antipatija, ki se kaže, vsaj od rimsko-laške strani tudi danes v vsej svoji vehemenci: Tip takega fanatičnega latiniza-torja je znani škof Flapp.
Ta boj med latinsko-katolišk i in sIp-vansko-katoliškim svetom se je b. i vsaj začasno in deloma ustavil za vlade papeža Leona XIII., ki je gojil podobne velike načrte napram slovanskemu svetu, kakor tisti izmed prejšnjih papežev, ki so bili naklonjeni slov. obredu. Da je izbruhnil boj s podvojeno silo in na vsej črti baš za vlade takega papeža, ki mu že prej niso mogli očitati simpatij za Slovane, to je več kot naključje, zlasti če se spomnimo, kako je obnašanje tega cerkvenega vladarja naproti o-ficijelni Italiji.
Stradanje naših visokošolcev
durmi 1
pred
Ko je bila pred dobrim letom dunajska „mensa academica" vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. „Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunajuu je bilo došlo vsled tega do srede marca že čez 10.000 kron, letos pa v istem času le okoli 5000 kron. Izplačalo je društvo letos v 396 slučajih do danes že čez 6000 kron, torej je bilo primorano porabiti čez 1000 kron od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bo moralo svoje tako uspešno delovanje ustaviti, ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoč. Obračamo se posebno še na naše denarne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva, itd. s prošnjo, da društvu po svojih močeh pomorejo, Društvu bo le tedaj možno uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srca in roke vseh blagih rojakov.
Darujte društvu, čim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci! Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju in nabirajte za nje prispevke ob veselicah !
Odbor prosi, da se 'pošiljajo darovi društvenemu blagajniku Ivanu Luzarju, višjemu revidentu juž. ž. v p. na Dunaju, III. Reisnerstrasse 27.
Za odbor:
Dr. Ant. Primožič, c. kr. dež. šolski nadz. v min. za bogočastje in nauk predsednik :
Ivan Luzar, višji revident juž. žel. blagajnik:
Dr. Fran Skaberne, c. kr. min. tajnik v min. za bogočastje in nauk,
nik.
v p.,
pod-taj-
Dnevne novice.
Povišanje tarifov južne železnice.
Pred včeraj popoldne se je podal poslaniški odbor k Bienerthu, pri katerem sta bila tudi železniški minister Wrba in sekcijski načelnik Schonda. Poslanci so vprašali, kako da so se dovolili zvišani tarifi Južni železnici za 7 let, dasi se je prvotno mislilo jih povišati zgolj provizorno za dobo enega leta. Pritoževali so se tudi, ker se ne ozirajo o izjemnih tarifih na želje prebivalstva. Iz pojasnil ministrov se baje sklepa, da se hoče vlada ozirati na izražene želje.
Petdesetletnica slovenske marseljeze „Naprej zastava Slave" je bila včeraj. Besedilo te himne je zložil pesnik Simon Jenko leta 1859, uglazbil jo je Davorin Jenko leto pozneje, t. j. 1860 na Dunaju.
Proti dr. Kramafti je radi njegovega govora v poslanski zhornici o priliki proračunske dehate ostro nastopil petrograjski list „Novoje Vremja". Ta list prihaja do zaključka, da je dr. Kramar iz strahu pred Nemci žrtvoval svojo solidarnost z avstrijskimi Slovani. Pod takimi okolnosti, pravi petrograjski list, ni opravičen obstanek ne panslavizma, ne neoslavizma in ne avstro-slavizma, sploh nobene vrste slavizma.
Pri listu „Novoje Vremja" so se morale v zadnjem času izvršiti čudne spremembe, sicer ne bi mogli umeti, kako more slovan-
ski list pisati, da ni opravičen sploh nikak slavizem. Ako tudi nastop dr. Kramara v državnem zboru ne ugaja listu „Noveje Vremja", ne sme že iz postopanja ene osebe izvajati tak zaključek, ki je vse prej nego logičen in gotovo ne dela časti listu, ki je užival med Slovani doslej velik ugled.
Svoboda na Nemškem ni menda me večja nego na Ruskem. Iz Bremena poročajo, da so oblasti jele proganjati učitelja Holzmayerja, ker je čestital Beblu k njegovi sedemdesetletnici. Socijalni demokratje so sklicali mnogo shodov, na katerih so protestirali proti šolskemu nadzorniku Hormannu, ki je odredil proganjanje. To je zopet cvetka iz vrta politične svobode na Nemškem!
Nove cigare se prično v kratkem prodajati po avstrijskih tobakarnah. Bodo nekaj manjše od sedanjih portorik, a boljše in ceneje,
Albanci so sklenili uvesti v svoj jezik latinico.
Siidmarcka je imela 1. 1909. 458.544 kron rednih dohodkov. Razun tega je prinesla loterija še 85.000 kron. Ustanovljenih je bilo 115 novih podružnic, a vseh članov ima sedaj Siidmarcka 71.000. Ta denar se po večini uporablja za ponemčevanje Slovencev potom kupovanja slovenskih posestev in naseljevanja._
Domače vesti.
Smrtna kosa. Dne 9. t. m. je umrl v Bosanski Dubici g. J o s i p K r a v o s, posestnik. Pokojnik, ki mu je bilo 73 let, je bil oče g. Frana Kravosa, uradnika „Trg.-obrtne zadruge".
Pokojnik se je preselil v letu 1883 iz Brji pri Rihemberku v Bosno, vzemši seboj vso družino, razun 2 starejih sinov: Frana in Karla. Rodbini Kravosovi izrekamo iskreno sožalje.
Italijanska pajacada. Kompleks hiš okolu Chiozze je kupila zavarovalna družba „Assicurazioni generali" za svoto dva in pol milijona kron.
To daja italijanskim listom povoda za prave slavospeve, kakor da so izvojevali nečuveno zmago nad Slovenci. Dolgo že so namreč Italijani Širili glas, da si Slovenci prizadevajo dobiti oni kompleks v svoje roke. Italijani pa so junaški odbili ta nameravani atentat. Seveda je bilo vse to le prazno govoričenje, ker Slovenci niso nikdar mislili na omenjeni nakup, kar smo tudi mi enkrat izrecno konstatirali v tem listu. Italijani so si torej nekaj le izmislili, da morejo sedaj kričati, da so to preprečili. To so junaki, ki zmagujejo nad sovražnikom, ki ga — ni, in so si ga oni le naslikali. Saj pravimo: vedno pajaci.
Slovenci in Italijani. V francoskem listu „La Revuea objavlja italijanski pisatelj Tullio Giusti članek o avstrijskih Italijanih ter o razmerju med Italijani in Slovani. V omenjenem članku pravi g. Tullio Giusti, da vlada protežira Slovence v Trstu. Nas Slovence opisuje kot nekako poldivje ljudstvo, ki je brez vsake kulture, govori surov jezik, pomešan s hrvaščino, italijanščino in nemščino. Treba bi bilo vsekako, da se oglasi kak naš ugledni človek in odgovori na gori omenjeno nesramnost g. Giusti-ja, ker nam pač ne sme biti vseeno, kako sodi svet o nas,
Promocija. Predvčerajšnjim, v sredo, je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava gosp. Janko Senekovič, konceptni praktikant na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. Čestitamo!
Mestni svet. Na dnevnem redu sinoćnje seje je bilo 14 točk. Kljubu temu je trajala seja razmeroma malo časa, ker gosp. Puecher sinoči ni imel običajnih obstrukcij-skih govorov. Oglasil se je sicer parkrat za besedo, a omejil se je vsakikraf na kratke izjave, s čemur je napravil gotovo bolji utis, kakor bi ga bil napravil z mučnimi dolgoveznimi govori.
Med ulogami sta se nahajali vlogi pag-ninijeve in socialistične delavske organizacije glede draginje stanovanj. Na predlog Cer-niutza sta bila izročeni obe resoluciji mestnemu odboru.
Sklenilo se Jje osnovati občinski hidro-tehnični urad, ki bo imel nalogo, preskrbeti mesto z vodo in izdelati tozadevne načrte, za nove vodovode. Načelnikom tega urada se imenuje inženirja Piazentinija. — Mestni odbor je predlagal, da se določi 5000 K kot podpora za istrsko-deželno razstavo. Svet. Mordo je predlagal 10.000 K. Sprejet je bil predlog svet. Morda. — Dovolilo se je 3000 K podpore tržaškim umetnikom za udeležbo na razstavi v Benetkah. — Odobrilo se je predlog mestnega odbora glede gradnje bolnišnice za neozdravljive bolezni na bivšem Renneijevem posestvu na Vrdeli. Dovolilo se je v ta namen znesek 1,130.000 K. V novi bolnišnici bo prostora za sedaj za 448 bolnikov, a se jo bo dalo razširiti tako, da bo v isti prostora za 720 bolnikov.
Sprejet je bil predlog mestnega odbora, da se vloži pritožba na upravno sodnijo proti sklepu ministerstva notranjih zadev, ki je odobrilo odlok namestništva, ki je razveljavilo sklep mestnega sveta, da se imenuje eno ulico z imenom XX sept. Proti so glasovali samo slovenski svet. — V odbor za oskrbovanje mesta z vodo, je bil izvoljen svet. inženir Zamattio. — Odobrilo se je obračun zavoda za mala stanovanja. — Do-
volilo se je prodajo obč. zemljišč zemlj. knj. št. 1776, 1097 in 1194 ulice Giorgio Vassari po 515 K za seženj, pod pogojem, da se zgradi tam tekom leta 1910 3 hiše, po načrtu, ki so ga kupci že predložili mestnemu svetu.
V odbor za javno dobrotvornost je bil izvoljen svet. Rusconi. — Dovolilo se je znesek Kron 13.6000 za naknadne troške gradnje šolskega poslopja v ulici Ruggero Mano.
Odobrilo se je konečno letni račun mestnega muzeja za 1. 1910, na kar je župan zaključil sejo ob 9.15 uri zvečer.
Finančni organi, ki žalijo. V sredo zvečer okrog 9. ure se je vračala družba treh gospodov in ene gospe po stari open-ski cesti v Trst. Pri finančnem uradu v Ko-lonji je službujoči c. kr. finančni organ, kakor je seveda navada, kadar vidi pred seboj gospodo, napravil svoje uradno vprašanje — v italijanščini. Ko je vprašani gospod odgovoril slovenski in pristavil, naj se blagovoli ž njim slovenski govoriti, je oni odgovoril v korporalskem tonu, češ, da njemu je to vseeno: slovenski ali italijanski. Družba, misleča, da ima pred seboj dostojne c. kr. funkcijonaije, se je poslovila s pozdravom „lahko noč!u Od strani c. kr. finančnega stražnika in njegovega tovariša pa ji je zadonelo v odgovor v izzivajočem tonu „buona note, buona note!" Izletniki, videči, da imajo pred seboj netaktne in politikujoče c. kr. organe, so nadaljevali mirno svojo pot. Pa glej čudo: c. kr. finančnim stražnikom se je zdelo potrebno, da so takoj rra to ponovili v odločno izzivajočem tonu trikrat svoj „buona note!
v Ilir. Bistrici mesto venca na krsto pesnika f Antona Medveda 15 K; gospa Franja Picek v Ribnici nabrala 2 K 20 stot. v veseli družbi na „fabriki"; častiti gospod Jos. Sat-tler župnih v pok. v Celju, 4 K, ker se ni mogel udeležiti velepomembnega shoda s pristavkom: „Vesoljni svet je tempelj božji; Najsvetejše v njem je domovina, zaman besni nad njim peklenska sila! —
Mesto pozdrava k „Svetčevem shodu" Neimenovan v iz Gorice 2 K 30 stot. Igralci in igralke „Črnega Petra" na Uncu pri Rakeku mesto brzojavke shodu 2 K, Jerin Voj-teh uč. v Podčetrtku, ker se ni mogel radi oddaljenosti udeležiti Svetčevega shoda pošilja mesto brzojavke 3 K. — Hvala ! Živeli! — Mesto venca na grob -{■ pesnika g. Ant. Medveda je daroval g. dr. Ivan Lav-renčič odvetniški kandidat tu 10 kron. Živel ! —
Vojaški nabor. Dne 16. t. m. je bilo pozvanih k vojaškemu naboru 170 novakov. O teh se jih je odzvalo 166. Potrjenih je bilo 47, od teh 8 za mornarico in 39 s pridržkom uvrščenja. — Včeraj dne 17. je bilo pozvanih 188. Potrjenih je bilo 31, od teh 4 za mornarico in 27 s pridržkom uvrščenja.
Velika noč v Palestini. Drevi ob polu-noči odpluje Lloydova jahta „Thalia", ki se dotakne sledečih pristanišč: Benetke, Krf, Jafe (od tod se pasažirji podajo v Jeruzalem, Jeriho, Tiberijado itd.), Bejrut, Port Said, Aleksandrijo in Gruž. „Thalia" se povrne v Trst dne 10. aprila.
Na I. ljudskem koncertu N. D. O.,
ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m.
Vprašanje na c. kr. finančno ravnatelj- f°čno. ob,8 uri zvečf sodelujejo: svetovno
, so-li c kr. finančni uslužbenci zato z™n\ virtuoz, ™ violončelu g. Josip Stano, \	*	_____oi.,*^ Pevsko in glazbeno društvo v Trstu (po-
stvo,
tukaj, da izvršujejo objektivno svojo službo, je vendar nepotrebno; zato pa zahtevamo odločno od istega, da ukrene potrebno, da ne bodo njegovi organi na tako imperti-nentni način žalili mirnega in dostojnega občinstva.
Ljudska predavanja v Trstu in o-kolici. V nedeljo, dne 20. marca 1910. bo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu predaval dr. Josip Mandic o predmetu: Temeljni pogoji narodnega gospodarstva. Začetek ob 10. uri predp. Vstopnina 20 vinarjev. Narodno-gospodarska veda je podlaga današnjemu družabnemu redu, v katerem vidimo na eni strani toliko bogastva, na drugi zopet toliko revščine. Vsak, ki hoće spoznati bistvo socialnega vprašanja, se mora poučiti o glavnih pogojih narodnega gospodarstva, zato udeležite se vsi, zlasti delavci, tega predavanja. Akad. fer. društvo „Balkan" in „Učit. društvo".
Ljudski koncert N. O. O. v nedeljo dne 20. o. m. Vspored: 1. A. Nedved: „Popotnikova pesem", moški zbor s tenorskim samospevom in četverospevom. 2. Saint-Saens: Koncert a mol za violončelo in glasovir. 3. Narodne-Hubad i a) „Je pa davi slan'ca pala...", b) „Ljub'ca povej, povej...", c) „Škrjanček poje, žvrgoli...", mešani zbori. 4. Maks Bruch; „Hol NTdrei", studij za violončelo s spremljevanjem glasovirja. 5. a) Dr. B. Ipavic: „Ce na poljane rosa pade...", b) R. Schumann ; „Grenadirji", balada, samospevi za tenor s spremljevanjem glasovirja. 6. a) A. Oršić: „Kroz suton...", b) A. Oršić: „Sjećanje", c) D. Popper: „Ta-rantella", za violončelo s spremlj. glasovirja. 7. A. Foerster: „Povejte ve planine...", moški zbor.
Med izvajanjem posameznih točk je vstop v dvorano prepovedan in dovoljen le v presledkih. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga še s precejšnjim številom velikonočnih razglednic. Rodoljubi naroČite jih kmalu! — Posnemajte vrle brate Čehe, ki jih spečajo v korist šol. družbi vsako leto na miljone!
„Češka Beseda" priredi drevi prijateljski sestanek, h kateremu vabi tudi člene drugih slov. društev. Nadejamo se, da se odzovejo naši inteligenti temu pozivu bratov Čehov.
Predavanje o Masaryku. Društvo „Ljud. oder" v Trstu priredi danes dne 18. t. m. v Delavskem domu, ul. Boschetto 5. II. nad., predavanje o Masaryku in njegovem nazoru. — Predaval bo dr. Anton Dermota. — Začetek predavanja ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 stot. za osebo.
Prof. M a s a r y k praznuje letos svojo šestdesetletnico. Zato ima to predavanje dva namena. Proslaviti šestdesetletnico velikega češkega misleca in razširiti socijalne in etične nazore moža, o katerem se je do danes mnogo, a krivo govorilo.
Jutri soboto 19. t. m. (sv. Jožef) se uprizori v gledal, dvorani „Nar. doma" opereta „Mamzelle Nitouche". Glavno vlogo bo igrala gospica Janova. Najboljša reklama je splošno zahtevanje po ponovitvi in ni dvoma, da tudi ta tretja in zadnja uprizoritev napolni dvorano do zadnjega kotička. Začetek predstave je t o č n o ob 7 uri zvečer, konec še pred 10. uro, tako da je tudi okoličanom omogočeno se udeležiti. Cene so navadne. Sedeže in lože ima v predprodaji vratarica „Nar. doma" in urad N. D. O. za organizirane delavce. Sviral bo pomnoženi društveni orkester. Vodil bo društveni pevo-vodja g. Polič.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali : Gosp. dr. Fran Goršič c. kr. sodnik
glazbeno društvo v Trstu (podružnica „Glazbene Matice") in gospod dr. Šink (tenor).
Vspored koncerta priobčimo na "drugem mestu. Seznanili se bomo ob tej priliki z velikim slovanskim umetnikom.
Naslajali se bomo še enkrat ob lepem in zaokroženem petju ponosno vstajajoče trž. podružnice „Glasbene Matice", ki je na sobotnem koncertu dosegla tako lep vspeh. G. Šink bo zopet imel priliko osvajati srca se svojim mehkim in lepozvočnim tenorjem. Dolžnost vsakega Slovenca, kateremu je do napredka in razvoja je, d^ obišče ta koncert, ki je prvi poskus k muzikaličnemur raktičnemu, poučevanju ljudstva.
V	nedeljo vsi v „Narodni dom" na ljudski koncert! S a i n t - S a e n s, je ime velikemu francoskemu skladatelju, ki se prvič predstavi našemu občinstvu na nedeljskem ljudskem koncertu N. D. O. Saint-Saens-ova vsestranost je velika. Od priproste pesmice, sonate, koncerta, simfonične skladbe se je pospel do velike, svetovne opere. Širša javnost ga pozna le kot skladatelja vedno mlade opere. „Šanson in Da-lila", ki se je večkrat uprizorila tudi v Trstu. A Saint-Saens je velik tudi na polju koncertne glasbe. — On ni simfonik velikega stila.
Njegova glazba je skoz in skoz mehka, klasične gibčnosti, romantična, a ob enem polna temperaramenta.
Nasproti Jules Massenetu, melodiku, je Saint-Saens harmonik, skladatelj v časih naravnost bajkovitega bogatstva v izbiranju muzikalnih leg.
V	nedeljo se seznanimo z njegovim a mol koncertom (prvim) za violončelo in glasovir. V tem koncertu prihaja milozvočnost violončela do popolne veljave. Skladba naj predstavi sanjarenje izmučene, izstradane duše.
Po živahnem uvodu v a-molu, nas skladatelj uvaja v neke višje obzorje, eterični akordi v b molu glasovirja spremljajo ljubezni polno melodijo violončela.
Resničnost prevladuje. Vnovič nastopijo polni akordi in skoki v a molu ozna-njujoči staro resnico: Prenašaj svojo usodo! Že ta kompozicija zasluži, da se vsak udeleži nedeljskega koncerta!
Tržaška mala kronika.
Brutalen soprog. Na zahtevo lastne žene Lucije je bil predsinočnjem aretiran Nazarij Pelis, star 42 let, iz Kopra, stanujoč v ul. Acquedotto št. 22, ker jo je ranil na glavi s tem, da jo je večkrat udaril s ključi po glavi. Soproga je izjavila, da jo je vsak dan mučil, da je potepuh in živi od beračije.
Naši ljubi zavezniki! Vsled tiralnice tukajšnje deželne sodnije je bil predsinočnjem aretiran krojač Nikolaj Cimiero, star 23 let iz Barija. Isti je že meseca avgusta 1909 prignal sedemnajstletno deklico Rozo, hčerko Petra Maraldo, stanujočega v ulici Capitelli št. 11, do tega, da je zbežala z njim, in je očetu vrhu tega vkradel denarja in dragulj. Ko se je sedaj povrnil v Trst, so ga aretirali.
Drug regnikolo aretiran. Na zahtevo čevljarja Frana Bric je bil včeraj aretiran 28-letni kovač Alojz Magris iz Montreale pri Vidmu, ker je razbil šipo njegove lope in mu vkradel nekaj predmetov.
Predrzen regnikolo ! Še en regnikol aretiran in čuden slučaj od municipalnega stražarja! To se je zgodilo včeraj zjutraj na trgu Barriera. Vincenzo Nonavecchia, star 25 let iz Vesnaca blizu Lecce (Puglie), težak, stanujoč v ul. del Molin a vento št. 1, je grdo psoval Avstrijo, radi česar se je
V Trstu, 18. marca 1910.
„EDINOST" gt. 77.
Stran III
zbralo okolu njega mnogo ljudi, ki so začeli groziti predrznemu regnikolu. Tedaj se je pa osokolil neki znani municipalni stražar in regnikola aretiral. Na policiji je bil reg-nikolo še nesramen, da je izpovedal, da ni psoval Avstrije, ampak Italijo !!
Nedobrovoljno zastrupi j en je. 291etna perica Karla Petrič, stan. v Vrdeli št. 616 se je podala včeraj k neki gospej, kateri je prala. V stanovanju te gospe je našla na mizi kozarec z neko tekočino in jo izpila, meneč da je pelinkovec. V kozarcu je pa bilo neka tekočina za pranje las. Petričevo je začelo hudo zavijati in morali so poklicati zdravnika z rešilne postaje, ki je dal nesrečnico odvesti v bolnišnico.
Tatvina z ulomom v Bazovici. V
noči med torkom in sredo so neznani lopovi ulomili v gostilno Mateja Križmančiča v Bazovici št. 132. Prevrtali so zid z magi-stratovega zemljišča, nahajajočega se poleg hiše. Poznajo se stopinje treh oseb. Ulomili so tudi v prostor, kjer se nahaja tobak in odnesli večo množino tobaka, 30 jajec, neicaj denarja, kruha in slanine, skupno za 300 K vrednosti.
Izginila. 24-letna Ivana Sasso iz Milj je predvčeraj izginila z doma. Predvčeraj je s parnikom poslala svojemu možu Ivanu malega sinčka z naročilom, da je ne bo več videl. Svojci se boje, da si je vzela življenje.
Koledar In vreme. — Danes: Mati božja sedem žalosti. — Jutri: Jožef, ženin M. D.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne 4-15° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura mila.
Nase gledališče.
Ker je bila v nedeljo večina obiskovalcev zadržana po raznih veselicah, da jim ni bilo možno posetiti našega gledališča in ker je ta predstava pičlemu avditoriju tako izredno ugajala, se na splošno zahtevo v petek 18. t. m. ob 8. uri zvečer zopet ponovi.
„Samska domačija"
je zajeta iz pestrega kmečkega življenja in slika v divnih dialogih razpoloženje veselih, življenja polnih fantov In deklet, ki vriskajo in prepevajo ob večerih po beli cesti, veseleči se življenja, ki jim je dodeljuje narava... Pred človekom vstaja rumeno polje, mehke zelene trate, šumeč gojzd brez in tam v ozadju iz zelenega grmovja se beli zidovje „Samske domačije", kjer kraljuje lepo dekle Francka, ki hrepeni po ljubezni in si želi ljubimca... Pa pride Lovrenc, veliki hlapec in padeta si v objem in si dajata !skrivne sestanke tam za hišo med rožami, dasiravno ju vsi zavidajo in sovražijo ... Toda Lovrenc je grešnik; imel je razmerje žt z drugimi puncami. Francika pa si žeii fanta nedolžnega, ne-omadeževanega, zato je zopet vse sladkosti konec... Zopet se obrne na učitelja Samca, ki ji daje dobrih nasvetov in kateremu je nekdaj tudi ugajala njena lepota, njeno ru-deče zdravo lice, njeno polno telo in katerega slednjič vendarle posluša, da naj ostane ponosna a ne ošabna. Medtem pa je še polno drugih krasnih motivov: tako živahna, zapeljiva in prešestna Rezika, katera se ne briga za vse drugo, samo da uživa ona sama. —
Pri tej igri se nam zdi, kakor da jo je spisal Jurčič sam, kajti nič tujega ne diha iz nje; vse je čisto domače, kakor zajeto iz našega kmečkega življenja. Zato ne zamudite danes in prihitite v naše gledališče v kar največem številu!
Gostovanje našega gledališča v Lokvi. Jutri na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob 4. uri popoludne vprizore igralci našega gledališča Štokovo burko „Moč uniformeM v starodavnem „ Taboru" v Lokvi pri Divači. S to predstavo napravijo naši igralci mal pomladansk izlet na sveži zrak na kršni Kras, ter pozabavajo ob enem slovensko navdušeno občinstvo, kateremu je dodeljeno le redkokedaj prihiteti k našim predstavam v tržaški „Narodni dom". Predstavo aranžira ugledni predsednik pevskega društva „Tabor" g. Praprotnik, in prevzame iz prijaznosti tudi glasbene točke.
Gostovanje našega gledališča v Ajdovščini. V nedeljo 20. t. m. priredi
naše gledališče v Ajdovščini v dvorani „Bra-tina" prvikrat kmečko-narodno igro s petjem „S a m s k o d o m a č i j o", ki je zelo primerna za prireditve po deželi in ki vsled pristno domačih značajev ugaja vsakemu in bo gotovo ugajala tudi tamkajšnjim prebivalcem.
Društvene vesti.
i Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljah vabi vse delujoče in podporne člane na XXI. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 20. |fmarca t. I. ob 4. uri pop. v gorenji dvorani „Narodnega doma" z običajnim dnevnim redom.
Ženski oddelek telovadnega društva „Sokol" v Trstu javlja da priredi v soboto, dne 2. aprila 1910 v društveni telovadnici plesni venček, kojega čisti 'dobiček je ^ w namenjen družbi sv. Cirila in Me-toda.
Na zdar!
Občni zbor podružnice CMD. v Skednju, ki se je imel vršiti dne 20. marca, je radi nepredvidjenih zadržkov odložen na dan 4. aprila.
„Češka Beseda" priredi drevi ob 9. uri prijateljski večer v prostorih „Slov. čitalnice", na kojega vabi vse cenj. člene društva ter pričakuje, da se udeleže istega v obilnem številu i členi ostalih slovanskih društev.
Svetoivanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bo imela v nedeljo 20. marca predpoludne odborovo sejo, ob 4. uri pop. pa občni zbor v prostorih „Nar. doma".
Vrdelski „bokol" (telovadci in telo-vadke) izlete v soboto 19. t. m. v Trebče kjer bo vstanovni shod CM. podružnice. Odhod točno ob 2. pop. izpred „Narodnega doma". Prijatelji dobro došli!
Notranji javni nastop „Vrdeljskega Sokola" na belo nedeljo 5. aprila t. 1. ob 5. popoludne v veliki dvorani „Narodnega doma".
Pevsko društvo „ Ilirijaa od Sv. Jakoba naznanja, da priredi danes zvečer na čast svojim Jožefom in Pepicam pevski večer v gostilni Babičevi. Začetek ob 6. uri zvečer. Ob tej priliki bodo obdarovani tudi nekateri Jožefi, ki so bili v preteklem letu posebnu pridni.
Na Velikonočni ponedeljek priredi „Ilirija" pešizlet v Dolino-Boljunc-Boršt. Vsi prijatelji društva so vljudno vabljeni, da se udeležijo teh prireditev.
Prvi koncert izven Trsta bo za binko-štne praznike v Buzetu. Društvo nameruje prirediti tekom leta več koncertov, na katerih bo nudilo občinstvu dovolj umetniškega užitka. Zato poživljamo pevce, naj pridno zahajajo k vajam. Vsprejemaje se tudi nove pevske moči.
Književnost in umetnost
„Agramer Tagblatt" prinaša v svoji zadnji številki simpatičen podlistek o našem pisatelju Fr. Ksaverju Mešku.
Fran Ondfiček slavni češki virtuoz na gosli, je praznoval te dni 30-letnico svojega umetniškega delovanja. Rojenje bil leta 1859 v Pragi. Študiral je na konservatoriju v Pragi in Parizu. Sedaj je profesor na Dunaju. Tržaško slovansko občinstvo ga dobro pozna izza njegovega koncerta v našem „Narodnem domu*.
Vesti iz Goriške.
x Shod soc. demokratov, se je vršil minolo nedeljo v Tržaški ulici. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delovanju dež. zbora ter o premeneli mestnega štatuta in glede dež. in obč. volilnega reda. Laško je go-
Gosp društvo v Moravžo pri Buzeta
vpisan, zadr. z omejenim poroštvom vabi na
II/. redni obč.zbor
ki se bo vršil die 3. aprila t. 1. ob 4. url popoludae v ■ ■	društvenih prostorih
DNEVNI RED :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega eaključka 1909.
4.	Volitev načela tva.
5.	Volitev nadzorstva.
6 Slučajnosti.	Predseduje : Ivan Knez.
OPOMBA. V slučaju, da se ne udeleži zadostno
število članov, vrši se drugi občni zbor dne 10.
aprila t. 1., ki bo sklepčen ob vsakem števila pričujočih članov.	Prad.: Ivan Knez.
U
DOHODI ZA LETNO
JOSIP
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 *- Piazza ffuova
je bogato založena z veliko izbero zadnjih nOVOStl Z8 LETNO 80ZOIIO po jako zmernih cenah. — SPECI J AJLJTETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Izliera srajc, oTratniioT, oyratnic, zapestoic itd. - Ne želio ss sošico nzorci-
T
PeBKl Kinematograf BBLVEDB1EI (fi
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST ' '
TRI NOVOSTI! — Od petka IS. do 20. marca 1910 „.. TRI NOVOSTI!
1) Žrtva veterana (veličastna zgodovinska drama). 2) Loj in zaklad (Velika žaloigra). 3) So mi ugrabili ženo (komično).

Velika zaloga fotograf, aparatov s pritiklinami
Rodolfo Buffa
optik, Trst, Corso štev. 2.
Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znane družbe „Eastman KODAK". Aparati Zeisa, Goerr, Huttlfl, Eroe-man, Krugener, Busch, Mackenstein Itd. Itd.
Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA OBSCURA na razpolago gg. klijentom.
Navadni in prizmatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti.
Plošče, film in papir iz najboljših tovaren.
Kje????
se dobi po nizki ceni suho grozdje vsake vrste in orehe, rožiče in rujavi sladkor ?
Pri fl. GODNIKU
v ulici San Giovanni štev. 8, kateri je bil minolo leto v ulici Nuova.
Nova prodajalnica ava
kuhinjskih potrebščin
koSev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčm'rie- Jos. Adamich, Trst
ulica Giulia vogal ulice Kandler št 10.
Kostoris
skl&dlščo oblek za moške in dedka
Trs^ via S, Giovanni 16, l
(traven Kes ta t raci je Cooperatlva ex Haeker)
prodaja lia mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike ?a moške, perilo itd.
Hajdogovornejše ©ene.
POZOR! Skladišča nI v pritličju ampas v prvom nadatropju
Mnenje gospoda dra. H. Gfil-a zdr. no Dunnln
reviz. zdravnika zveze zadruž. bolniških blagajnic
G. J SERRAVALLO
Trst.
Zahvaljujem se Vam najsrčneje za poslane mi steklenice Vašega izdelka: ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), katero sem sam uporabljal po težki influenci in dolgotrajni rekonvalescencl ter Vam moram potrditi, da sem dosegel z istim popolen uspeh.
DUNAJ, 11. oktobra 1907.
Dr. M. Gal.


POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
IC PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE I TALI A
TRST - VJA MALCANTON - TRST
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. — Danes odmor. Jutri častni večer Z a c c o n i - j a.
Jure Karaman
Zaloga vina: V. Tintore lO, Gostilne: Via Scerzeria 4 In V. Valdirivo 14.
Gosp. Jure Karaman iz Kr:la (Jesenice) Dalmacija i vložil je na zadnji mednarodni razstavi v Pariza svoja izvrstna dalmatinska vina (črno, belo, opolo in refoškl'in bil odlikovan z diplomo zlate kolajne in častnim križcem (Diplome de Mćdaille d' or avec Croix d* Honneur du Mćrite.

INOVO POGREBNO PODJETJE t.^*?
W Z bogato opremo za vsako- Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel 1405 I vrstni pogreb.	in prodajal-
Inico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic Iperle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo In drobno
Priporočamo našim -- gospodinjam --
KOLINSKO CIKORIJO!
Strun IV.
»EDINOSTc št. 77.
V Trstu, dne 18. marcu ilrlo
voril neki Tuntar, slovensko pa sodrug Turna.
Ožigosala sta delovanje dež. zbora, Pajer-Gregorčičevo zvezo ter upravni sistem, ki je omogočil, da je dr. Pettarin deželni uradnik, dež. poslanec in dež. odbornik obenem. — Napadala sta laško liberalno stranko, ki da se je pokazala v pravi luči z velepolomom „Banke popolare4*. Govoril je laško tudi neki Spacapan, sin slovenskih starišev, ki pa je danes voditelj mazzini-jancev.
Cepilni tečaj ameriških trt v Tržiču.
C. k. vinarski nadzornik za Primorsko razglaša : V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil od 5.-7. aprila 1910 tečaj za cepljenje, stratificiranje in sajenje ameriških trt. Ob enem se bo teoretično razlagalo o ameriških podlagah in o rekonstruiranju po trtni uši vničenih vinogradov.
Vinogradniki oz. njih sinovi, ki se hočejo udeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 5. aprila t. 1. ob 9. uri predpolnim pri omenjenem nasadu v Tržiču. Pridnim vdeležen-cem se podari ob koncu tečaja cepilno orodje.
x Akademija, ki jo je priredila glasbena šola „Pevskega in glasbenega društva" minolo nedeljo v dvorani, „Trgovskega doma", je vspela prav dobro. Udeležba je bila precejšnja iz mesta in z dežele.
Mlade moči so nastopile prav dobro; proizvajanja so bila mestoma občudovanja vredna. Ugajala sta posebno zbora „Križaci na moru" in „Atila in ribič",
Glede glasbenih točk naj omenimo u-čenca Sancina, (koncert za vijolino) ki je pokazal veliko tehniko in smisel za predavanje. Dijaški pevski zbor je pokazal disciplino in je pel precizno.
Dozdevalo se je skoraj neverjetno, da bo po razmeroma kratkem času vaje možen tako dober nastop Sckubertov „Quartet D. moli" je bil nekaj povsem novega za Gorico in se je tudi proizvajal prav dobro.
Omenimo naj še, da so imeli igralci na gosli radi vlažnega vremena pravo smolo, ker so jim strune med igro pokale.
— Splošen utis kaže, da je glasbena šola „Pevskega in gl. društva" že veliko dosegla in obljublja po dosedanji poti doseči še več,
Hvaležni moramo biti pevovodji g. Michlnu, da nam je preskrbel tak večer; mladini, ki nas je očarala z lepimi uspehi, pa kličemo: le naprej po tej poti!
x Delna preselitev deželnih uradov.
Pred dvema letoma je bil deželni odbor najel prvo nadstropje v hiši tik deželne „palače" za nastanitev nekaterih uradov. Ker ti prostori ne odgovarjajo in v kratkem izteče dotična najemna pogodba, je dež. odbor sklenil, odpovedati te prostore in najeti v Kožnarjevi hiši (stari Tribunal) v prvem nadstropju nekaj prostorov za dež, stavbeni urad in v drugem nadstropju za računski oddelek. Stavbeni urad se je že preselil v nove prostore, dočim se preseli računski oddelek baje meseca maja.
Opaziti je, da bi bilo v interesu strank in v interesu uradnega poslovanja umestno, da bi bili vsi deželni uradi združeni v enem poslopju.
Zadnji čas se je mnogo govorilo o nameravanem nakupu postopja v te namene; po tem bi bilo pa sklepati, da se je vsa stvar odložila na poznejši čas.
Vesti iz Istre.
Razpisana služba. Na državni realki z nemškim učnim jezikom v Puli je razpisano mesto veroučitelja.
Odvetniško pisarno dr. Zuccona v Puli, ki se je kakor isterski deželni odbornik preselil v Poreč, je prevzel dr. Josip Flego, ki je bil doslej v pisarni dr. Laginje.
Umeščenje puljskega župana. Cesar je potrdil izvolitev puljskega župana dr. Julija Varetona. Novi župan bo prihodnji torek slovesno umeščen v navzočnosti namestnika princa Hohenlohe.
Druge slovenske de ele.
Samomor degradiranega vojaka. V
Celju se je 15. t. m. zastrupil v domobranski vojašnici Alojzij Kerše, vojak domobranskega pešpolka št. 24. Kerše je baje izvršil samomor, kar je bil degradiran kakor poddesetnik.
Zadnje brzojavne vesti*
Nov d ogovor med Rusijo in Japansko
PARIZ 17. „New-York Herald" poroča,* da je list „Osaki" v Osaku priobčil vest, da je med Rusijo in Japonsko sklenjen nov dogovor. Glasom»tega dogovora je razširjen sporazumiz leta 1906 glede Mandžurije in Mongolije. Novi dogovor se bliža skoraj zvezi.
Uvoz žita.
DUNAJ 16. Od 6. do 12. marca je bilo uvoženo v Avstrijo 6167 met. st. pšenico, 18130 met. st. rži, 166 met. st. ovsa in 9355 met. st. koruze. Na Ogrsko se je uvozilo v isti dobi: 171233 met. št. pšenice, in 300 met. st. koruze. Skupno se je torej uvozilo v gori označeni dobi 232983 met. st. žita.
Na mesečne ali tedensk obroke
iroSke obltke. ' ižniki,	poprirj&la za postelje.
LEVI. ulica Antrnio Csccia 6. Edma poznana trgovina za zmerne cene.	412
Upi/^feLo družit* odda tskoj elegantno me nrVciiSK«* blir&no eot o s kraprim ri zgledom D» dve ulic i in n tramvn jt-ko pottajo pred hiS.t. — Dlira Conti 40, I n*dat, vrats 7.	426
IVllBkO n8ravno Fteril:z Tano_Ponuja prodajal« em
Vico 5t. 8.
mlekarna m : a loga Piazza Gi&mbattisia
449
Krompirja, zelja. Česna, čebule io sladke ^OiiUlfCt rppe, Angust Z o 1 i j a, Trst, ulica de!P Olmo 12.	(2001
Iščem služ! o
kot izterjevalec pri kakem denarnem zavodu, kot agent sluga ali sploh pri; crt>n Blužbo. Govorim in pišem slovenski, hrvatski in italrjfrmki. — Ponujam dcbia spri čevFls. Ponudbe dsja Inseriitni oddelek Edinosti pod 5te v. 3000,
Dve veliki sobi
s kuhinjo in vodo v ku-_ kinji so oddasti takoi pošteni družini. Ulica dei Fabbri štev. 1, pr»o nad-i-tropje, vrata Štev. 6._ 777
Dober glasovir "Citp0 n-H cenL
o ddelek Edinosti.
pove Laseratni 2000
Gostilna ,AI Sinnasio" Q,„SvT?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slave . bčinstvu za obilen obisk H. Kosit	1237
Cene zmerne. Telefon 1395
CfrlllS^pi* Waldner
TRST - ulica Medla 3 - TRST
Zalega jalovega lesa • prod »jo na drobno in debelo. - OKVIRJI iz bnko ega in je- lesa
Izbera vsakovrstnih oblo t enih ln oatraiealh I predmetov lg bn»a?ega ln jalovega 1—a Itd.	|
Bogih Izbera obložko j. - Lo;ute za peKtirJe.
Panificio
renomirana tvornica za pefienje izvrstnega
čajnega in dezertnega
Todna ln solidna postrežba.
Prvo prioifo podjetje ze prevažane pltva m špedicij, podjeiie Rudolf Exner, Trst
===== Vi A ĐELL\ STAZIONE Štev. 17 =
Filijaike: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pobiStva na vae kraje tu- in inosematva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo nt; potovanje io p re važen je blaga na vse svetovne proge.
Sprejem se tudi coMvo ii droge predmsts t sira- »iastaa za to priDMljeu snlia silaliSCa.
EDI M TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE —mm IS SHRANJEVANJE PREPROG »>
m
.V&CUM CLEANER".
Točna ln solidna postrežba.

V	ulici Barriera vecchia štev, 20
O priliki VELIKONOČNIH PRAZNIKOV proda se velika izbera zgotovljenih oblek. — Popolne možke obleke po K 12 naprej.
Popolna množina mikih hlač, nogovic in tudi srajc.
Nogovice po 20 stotink.	Srajce po Kron 1.
V	ulici Barriera vecchia štev. 20,
I
I
! Eipporij!
„ALLA HODA TRIESTINA"
Srsi - ulica farneto štev. 4. --■■■■--
ODPRLA SE JE NOVA " PHODAJALNICA maifak tur nega blaga
ter blsgH vsake vrste, koafekcijonira-neea. kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica Krojačnica za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema zu n»*veMte zastonj !! Se priporoča tvrdka 3GR3ATTI & Co

posestniki pisalnih strojev,
Kdor se hrče izogiiiti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni stroj v popolnem redu i;i brezhibnem stanu naj ne zazrndi naročiti se sa mesečno čiščenje ln vzdrževanje p;aalnlh •trojev, s čimer Be zajamči stroj za neomejen čas in trajno delovanje. CENA K I*— na mesec za stroj-
Alfred li ubi ček. Trat
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalnlea pihalnih strojev s zalogo pečatov ■■■	barv, trakov itd. Itd.
Hočete se prepriča?!
obiščite velika skladišča
eod-

Ponte d&lla Fabra 2 ul. Posta ttuovn
(vogal Torrentel	Alla citt& di L'>rdr»
ei.k iibcr izgetovrjenib ob'efe za eio^ke \n de<"k6 oc.unii za oiroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi ic nvtib paletotov. Cbleko za done ia delo. Dei»v&i e t 'eke. Tirolski :odsn. KepromoČljlvi plaSči (pristni t.tlt Ski). Specijaliteta: blago tu- in inozeuaHkib ■>varnc Izgotovljajo se obleke po men po najnov. -i odi, točno, solidno in elegantno po niz ki u C".)r.tb
LASTNA HI&A Telefon it 262
LASTNA HloA :-Telefon »t. 202
Največje narodno spedicijsko podjetje — na Kranjskem
JOSIP SKERLj
Ljubljana, Dunajska Cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za v na v s ped c j-»Ko »troti apa.la^ča uaroćiia, ž'^T" aatera tzvrSl točno ln solidno
: po najnižjih, cenali.
C3GG£G2
□ias
m
Velike nove prodajalnieft p®^ pohištva in tapetarij
:: Paolo Gasfwirtb ::
TRST, ul. Stadion»6 - Telefon ZZ-85 (hlža gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4LOOO kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kaJilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in ?osam?zni deli.
ai
tgov Antonlo Bnssl. Trst. ul del RIuo 42
VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH • • • CENAH, DA SE OLAJŠA Si.
nt
OBČINSTVU NAKUi

■E3
= Pred n o nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Ingelo Palma
TKST, ulica Oiosue Ourdaeci '"J, kjer najdete solid. blago
po naj niz ih canah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČCnCOSlI ZZl prajemnih sob, posebne olajšave	_H- afi^
• »t-
Velika zaloga praznih buteljk
Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 7!, Romano II.
guido & ugo qomm
100.000 bateljk Od tempABjoa za refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake Trne za refešk, šampanjec, bordeauz, rensko vino, konjak, itd. — Velika zalug;.% buteljk od pol litra in od eden ln pol litra. Damjane Iz stekla opletene
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst
Jabolka 1
razpošilja v vsaki mnoiinl IOO kilo po Kron 24.— in 28*— iz kolodvora Litija In po povzutju
IVAH RAZBORSEK, Smrsrtno pri Litiji.
sa
m | Nad 40-leten TSjieti Kad A0-lei--!i vspeft. I
PASTEGLIE PRE^DINS
o>l ogolunjene sladize Skorje.
Iznam in al 1] P. PRENDI NI v Trstu.
::: ZJ avuiSko priporočeno proti :::
griobolu, kašlju, hripsvesti, kataru.
Pedetinjs ps7cem. ia g vornitom Čiri glas. Zaloga v lekarni P. PRE^DINI
ti v vsi-n Doljšl»i leKaroaH ? Trsta in Evropi.
Z ah te vaj t o v o tir. o „1 ast gUe Cioadlnl".
| "paziti ie irpjn^ieia'jiar I S"
iS
r
G! b


m
logomil Fi
ui a v u
ima svojo	i^Jjf
nouo prodfi-fi jiilalco v uri
».i •
rsJ^

v TRSTU, ulicn m Viixen. Bellini 13®
nasproti cerkve ti pv. Antona novega, i^flj
Vsakov. verižic It^J po tov cenah- Ml