284
socialnega razvoja. Njegova knjiga je aktualna, a hkrati strogo znanstvena. Vajeni smo po socioloških delih citati vedno stare teorije pod znanimi imeni. Ušeničnik pa je uporabil najnovejše sociološko-znanstvene pojave, tako da se informiramo iz njegove knjige precej tudi o sodobnem stanju sociološke vede. Mnogostranost pisateljeva je čudovita, celo iz najnovejše parlamentarne zgodovine in iz zadnjih političnih dogodkov dobi zgledov, s katerimi pojasnjuje čitatelju svoje nauke, kar dela knjigo seveda še bolj prikupno in koristno.
Bodi dovolj teh splošnih opazk! Socialna veda je preobsežna in nihče je ne bo obdelal v eni knjigi. Tako so tudi v Ušeničnikovi knjigi premnoga važna vprašanja le načeta in čakajo podrobnejše obravnave.
UBEGLI DRLRI LRMR
Zato izpodbuja pisatelj sam, da se naj bi njegovo delo nadaljevalo v socialni knjižnici. S Krekovim „Socijalizmom" in z Ušeniničkovo »Sociologijo" je položen trden temelj naši socialni vedi. Zidajmo dalje na tej zgradbi! Naša bodočnost je odvisna od tega dela! Citaj, misli, delaj!                      Dr. E. Lampe.
Marijino kraljestvo na Jutrovem. Spisal Silvi n Sardenko. Ljubljana 1910. Str. 48. Cena 50 vin. — Ta knjižica se nam zdi kakor ptica z bajnega vzhoda, iz onega grško-slovanskega vzhoda, ki v novejšem času zanima vso Evropo. Ne samo politika, ampak tudi znanost in umetnost upira svoj pogled proti vzhodu in odtam pričakuje nove luči. Če je poganski vzhod toliko občudovan od pesnikov, kako da ne bi bil za pesnika zanimiv krščanski grško-slovanski vzhod? Oni vzhod, ki je kakor čudovita okamenina, v kateri so še ohranjeni cvetovi pomladanskega krščanskega jutra, ki je bilo tam tako bujno in krasno.
Silvin Sardenko je že v ,,Mladem jutru" pokazal, da zna tako nežno ubirati strune marijanske poezije. Ko se je  ozrl na   grško-slovanski vzhod,   ga je naj-
prej zanimalo, kako je vzhodna cerkvena, politična in kulturna zgodovina prepletena s spomini na Marijo, z marijansko poezijo.
Od jutranjih cvetov deliti, tako sem čul, najslajši dih; na jutrovo sem šel nabrat Mariji šmarnic jutranjih.
Tako naš pesnik svojo knjigo posvečuje Mariji. Ta prekrasna kitica je po svoji jedrnatosti in nežnosti značilna za celo knjigo.
Tvarina je razdeljena v dvanajst kratkih zgodovinskih slik. ,,Zgodnja danica" nas z majniško-pesni-škim uvodom uvaja v duha in zgodovino nekdaj katoliškega, a sedaj po veliki večini nezedinjenega grško-slovanskega vzhoda. ,,Carigrad — prvo Marijino mesto" kaže, kako je slava katoliškega Carigrada (do devetega, oziroma enajstega stoletja) ožarjena z Marijino slavo. Poglavje o carigrajski „Mariji pri studencu" je kakor izliv naivno-nežnega vzhodnega duha. ..Zmagovalna vodnica" nam pripoveduje o ca-rigrajskih zmagah, nazadnje pa pretresljivo opisuje padec Carigrada.
Iz Carigrada nas pesnik-propovednik pelje v skrivnostno Rusijo, ožarjeno z Marijino slavo. V Kijevu vidimo, da je ,.Marija, mati krščanske Rusije" (5. poglavje); ,,zlatostolpa" Moskva vsa žari v Marijini slavi (6., 7. in 8. poglavje) in v središču Petro-grada je veličastna Marijina cerkev. Iz Rusije roma pisatelj v Jeruzalem, odkoder pa se zopet vrne na Rusko in nam ob Počajevski gori prav na kratko popisuje zgodovino ruske unije. Zadnje poglavje ,.Marijino kraljestvo na jutrovem" pa eno najginljivejših potez iz življenja sv. Cirila in Metoda lepo združuje z visoko idejo cerkvenega zedinjenja.
Navedena vsebina je le zunanje ogrodje krasne knjižice, ki nam na malo straneh nudi toliko lepega in zanimivega gradiva. Sploh je knjiga pisana jako jedrnato; večkrat ima en sam kratek stavek vsebine za cele strani. Zakaj se naš pesnik izraža tako kratko? Morebiti zato, ker hoče vsebini kolikor mogoče ohraniti njen prvotni vzhodni značaj in podati le najpotrebnejša pojasnila k tem tako lepim slikam. Morebiti se je bal, da bi sicer otresel zlatolesketajočo jutranjo roso, ki je razlita po teh cvetovih z vzhoda. Včasih se nam zdi, kakor bi imeli pred seboj odlomke bizantinske umetnosti, ki velikokrat s kratkimi, resnimi potezami izraža toliko miline in življenja.
Knjiga je sicer pisana v nevezani besedi ter ima predvsem poučen namen, a v njej je polno nežne in globoke poezije; nekateri odstavki se berejo kakor kitice velikega slavospeva, drugi zopet kakor odlomki pretresljive žaloigre. Z vsebino cele knjižice se prav lepo sklada ljubka in krasna slika vzhodne Marije ,,Skoroposlušnice"; njej je pesnik posvetil pesem, ki nežnega vzhodnega duha druži z resno in plemenito idejo cerkvenega zedinjenja. Naš pesnik nam je torej podaril izredno književno novost in našemu slovstvu pokazal čisto novo polje. Prepričani smo, da nam bode na bajnih vzhodnih livadah natrgal še mnogo pesniških cvetov, ožarjenih s tako vzvišeno idejo.
Zelo okusno opremljeno knjižico je izdalo ,,Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda". Dobiva se v ,.Katoliški Bukvami"; cena je primeroma zelo nizka.