gospodarske
bertn
šk
naro
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr
y
pol leta 1 fl. 80 kr
5
cetert leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr
dn
Ljubljani v sredo
marca 1860
vélikega zbora štajarske gospodarske
družbe.
(Konec.)
24. januarja je bil veliki zbor, v kterem se je razun
i
ktere je s sledečimi besedami sklenil: „Nadvojvoda
voda ,
Joan je bil rodu Habsburg - Lotrinškega, po rojstvu pa je bil Italijan; al Itálii in Francozkemu nasproti je bil iz ce-lega serca Nemec. Blagor
njegovemu spominu !"
Potem je prišla volitev novega predsednika na versto odbornikov in pa namestnikov vseh avstrijanskih gospodar- ™ enoglasno je bi I za predsednika oklican dosedanji skih družb snidlo 71 poslancov družbenih poddružnic.
Gospod predsednika - namestnik grof At te m s je po zdravil zbor s serčnim ogovorom, v kterem je miloval ne
predsednik-namestnik, gosp. OtokarMaria Attems. Sivi starček, ki je že 86 let volijo raje kakega mlađega
star, se je bránil in prosil, naj iz
in krepkega moza; al nic ni
domestlj svitli n
zgubo
y
ki je družbo lani zadela, ko ji je pre
pomagalo; „mož, ki je toliko let na stráni rajnkega nad
dvojvoda J
kmetijska družba postavila spominek hvaležnosti, je izdala velike bukve pod naslovom: „Ein t
ine sta
umerl. Da bi mu stajarska vojvoda se kot njegov namestnik trudil za blagor družtva,
__	• _	•	1 t v f	•••■/#	»	m m	m	m
Bild des H
gthums Steiermark (živa podoba vojvod
jarske), v kterih ni le kmetijstvo štajarske dezele popisano temuć od konca do kraj vojvoda so zmiraj želeli,
i
vse
, kar je štajarskega. Rajnki da bi se napravile bukve, iz kterih bi domaćin in ptujec v kratkem pregledu pozvedil natanko vse razmere štajarske dežele, ali z drugimi besedami re-
jsř	v •
ceno, da bi poznal od konca do kraja Štajarsko; in to zeljo jim je zdaj glavni odbor gospodarske družbe pod vred-
ništvom gosp. prof. Hlubek-a spolni! z res krasno knjigo, ki je po obsežku in obliki vreden spominek neumerlemu
je njegov najvrednisi následník" — je rekel zbor in grof Attems je stopil na město po smerti Joan ovi izpraznjeno.
Gospod vitez A zula je naznanil potem zboru stan družtvenega verta, ki je lani donesel 3649 gold. 16 kr. stroskov pa imel 3029 gold. 89V2 kr.; tedaj so dohodki
y
stroske presegli za 619 gold. 26 '/2
kr.
To je bilo toliko
nadvojvodu, cigar obraz na čelu knjige stoji, in poddružnicam štajarskim kakor tudi vsem avstrijanskim gospodarskim dražtvom *) so bile te bukve brez plačila
veselejse slisati, ker so druge leta vertni stroški dohodke presegali celo za 1500 gold.
Gospod prof. Hlubek je potem gledé na to, da so presvitli cesar Ogrom skozi 6 let dovolili po 2000 gold, za dar H a pridni m svilorejcom, Njih Veličanstvu očitno hvalo izgovoril, rekši, da „najzdatniše orožje zoper Lom-Odbornikom barde ima naše cesarstvo v tem, da se po vseh deželah
podarjene; sicer pa veljajo 6 gold. nov. dn
Potem se je vzdignil višji predstojnik štajarsk
oživi sviloreja. Mi Štajarci nismo nevošljivi za ta ce
sarski dar poštenim Ogrom; naj ga le obernejo v prid svoji deželi".
Višji predstojnik stajarske hranilnice, dr. Neu-
gosp. dr. žl. Neupauer in je naznanil zboru, pauer, je potem zboru na znanje dal, kako si je štajarsk a
h ra ii
da tudi hranilnica (Sparkasse), kteri je za vse dobro uneti nadvojvoda Joan pomagal na noge, hoče rajnkemu postaviti
spominek, in sicer spominek
v
njegovem duhu
k
hranilnica prizadjala, tudi lani malim kmetijam pripo moćnica biti, kterim je 2 m i lij ona in 699.687 gold, posodila. Za dobrot lj ive in občnokoristne na-
t
m
h
5000
kladi nadvojvoda Joana
do 6000 gold, pod imenom „za zdeliti revni
mene je razdelila 10.850 gold.
Enoglasna hvala je do
* •
teljem ljudskih šol po kmetih in
m in pridnim zlasti takim
k
y
nela hranilnici, ki tako lepo obraća svoje kapitale.
Gospod grof Khûnburg je razložil stan graške a se-
in a rij
pod uču jej
d
v kmetijst
kuracije zoper ogenj
in
opomnil
y
da
pri
mnogih
Raj n k
nadvojvoda so vseskozi si prizadevali za ljudsko
omiko, ker so dobro spoznali, da na t
m i k
se opira
blagor dežele. Ker pa so učitelji ljudskih šol najkrepkejši
stebri te omike
y
lim
v spomin rajnkemu
hoče vpri
drugih asekuracijah je tarifa visja kakor pri naši, ki znaša letos le 28 nov. kraje, od zavarovanih 100 gold.
Ko je bilo nadalje še povedano, da bojo vprihodnjić darila (premije) za posle jenjale, — da so naročniki
hodnje štajarska hraniin
na pomoc biti in darovati vsako
na
družbi ni časnik ..Wochenblatt" lani blizo
leto 5 do 6000 gold. Kako se boj
ti

.Joanovi zakladi"
gold.
na dolgu ostali
n
3000
y
da včs na družbinem vertœ
dělili
bo vodstvo hranilnice berž na znanje dalo
y
ko bo sajeni krompir je lani gnjilile tako imenovani belgiški
Ko je gospod dr. Neupauer
posvetovanje v tem dognano.
svoj govor končal, so se vzdignili vsi v zboru pričijoči in se za lepi dar enoglasno zahvalili hranilnici, ktera je s tem vnovič pokazala, da je prava dobrotnica deželi, ki ne
v
ne
je
Chord on" in pa štajarski „Smidbauer-jev gospod dr. Hlubek potem z veliko hvalo omenil sladki sirk (Zuckersirk, sorghum sacharatumj
>
in
ga
za
v •
z i
k
pari dobil
s p r i h ra nj e n im dnarjem
k
S
w
J
d d
m p a k g
t
reći.
pet deželi povraćuje za k
Starašina glavnega odbora gosp. Rihard Knabl je
potem priobčil
lj en j o p
certice rajnkega nadvoj
Ker je en iztis te izverstne knjige todi krajnska kmetijska
družba dobila, jo vsak naših družbenikov lahko dobi v druž-
kini pisarnici.	Vred,
vinsko klajo mocno priporočal zato, ker ne potřebuje tako moćne zemlje kakor turšica, in ker se dá trikrat kositi, turšica za klajo pa le enkrat. Rekel je gosp. Hlubek še, da se iz južnega Francozkega dobíjeni sirk bolje za-raste kakor ogerski iz c. k. kobilstva v Babolni, al babol-niški je bolje kalil kot francozki, morebiti zato, da je francozko seme mešanica bila od več let.
Ko je bil veliki zbor končan, so se druzbiniki podali vsi skupaj h kosilu v Ressource, kjer so po dokončanem delu prav dobre volje bili in napivali zdravice Njih Veli

eanstvu cesarju, cesarici, cesarski rodbini, papezu Piju IX., ktero unajni zrak lahko prešine, vsak les prav rad gnjije
novoizvoljenemu predsedniku itd. Ker je neka zdravica v Vsaka gnjilobna materija in vsaka gnjila stvarica
nekterih ćasnikih napcno razg
tentični popis velikega zbora se je tako-le «rlasila : ..Vsak
lašena bila, jo popravlja au- in okuzi tudi les lahko in zatega volj
žlebi v gnojni zemlji tako naglo.
10. Terpežnosti lesa škodujejo tudi
t • #
v „Wochenbl." ter
Snjyejo
poprime
studenčni
pravi
da
Avstrijan, kteri svojo domovino
resnično ljubi, mora želeti, da se to kmali spolne, ker je ki drevj
»
oteri merčesi
tajo, kakor gojzdni červ
y
ličj
cerv in vec
^ouitiiu * J '	"	5 " " "" " "	^	j ~ — — - - • j ~ -	?	^yjuuui vw» j ui/ji vci v iu v
treba, da domovina spet k moči pride iu se stanovitna ohrani, drugih. Temu poškodovanju so nektere drevesa bolj, nektere
in zato naj živi ta pogoj: živila ustava ali konstitucija!u
manj pod
Razpostavljeno je bilo v tem zboru tudi nekoliko novih dobij
ali asimilirane
Najbolj se spridijo drevesa, ki imajo upo
soke v manj olesenj
mašin in gospodarskega orodja, med kterim je bilo najbolj
pohvaljena slamoreznica Arnhoferjeva 11* juipuiuc au ««ju*^, jv«o» iu pu m as u u, auravu jeuro iu ravno i manjše gospodarje (cena ji je 55 gold.) in pa Gotts- smolnati les pa veliko manj po tem merčesnem vertanj
-	•	«	v.	.	.	/- a J	(• r	________ _ A.	• «
1z
Lipnice
za
lozje
hojevj
in tedaj
jel
tljivi belini (splint) in že celó pri javoru, brezi in pri hrastih; zdravo jedro in ravno tako
y
v
bacherjeva iz Gradca za vecje gospodarje (ktera velja nevarnost pride
130 gold.), potem Gottsbacherjeva koruzna lusivnica (po 60 gold.) in V o ni hro va mlatilnica (po 70 gold.)
Po tem, kar sem tù povedal, mora tedaj
ar »
podař, da
terpeznost lesa povikša, posebno na to gledati, da mu les
prim
d
y
popolnoma doraste in da se mu
Terpeznost lesa

preobilni sok, ki je v drevesu, kot pervi vzrok gnjili
kakor hiti
je mogoce odp
Vsak, najbolj pa gojzdnarski gospodar mora poznati in vzroki gnjilosti, kakor
in pa da se unanji upij
gorkota
y
mokrota in zrak čisto ali
lastnosti lesa, da razume koristno in umno ravnati z njim	saj nekoliko od lesa odvračajo. in ga obraćati v prid svojega gospodarstva in v prid obert- Naj tedaj še nektere pomogljeje tukaj omenim, ktere
nikom in rokodelcom, ki lesa iz njegovih gojzdov potrebu-	gojzdnarski gospodarji in vsi pametni kmetovavci poznajo
jejo. Teh naravoslovnih ali fizičnih lastnost lesa pa je tri-	in rabijo, da dobroto in terpež lesa pomuožujejo.
naj st, namreč: sklad ali tekstura, barva, teza,
gostoba ali jederčnost, terdoba, krepost, vleč- vsem potrebno, mu
Posekanemu le*u terpežnost in dobroto ohraniti, je pred
te d
se to zgodi,
y
1 j i v o s t, razpenlji vost, cepljivost, terpežnost, lastnost vodo na-se vleči, upornost in gorljivost.
Izmed teh lastnost lesa je celó potrebno poznati terpežnost, o kteri hočem par verstic napisati našim gospo- (tesarskem lesu) in za obert darjem in kmetovavcem, naj jih beró in si jih zapaaietijo da se les hitro posuši in terpežen ohrani
d v z e t i. Pri d e r v a h
da se les, ki je za kurjavo namenjen, preceplje in potle na zračnih in solnčnih krajih na podloge spostavi; z debel pa se mora kmalo skorja olupiti. Pri lesu za stavbě
je pa sledeče treba,
ter po njih ravnajo
Stoj
V •
1
s e p
V •
tako
y
da se deblu skorja
Terpežnost lesa je lastnost, s ktero preterpi les unajno olupi in da se po tem škodljivi soki odpravijo. Drevje se
namreč okoli in okoli bolj ali manj visoko olupi. Tako olup-
To
silo, kakor posebno zrak, mokroto in gorkoto.
troje lesu celó celó škoduje in je krivo, da hitro gnjijc ali ljena debla počasi pomerjejo, se izpraznijo vsega soka
pa se razpoka in trohnf. Toraj je terpežnost lesa po raz ličnosti drevja in zemlje, na kteri drevje raste, in po raz
les
y
ne da bi se razpokal, se posuši in bo očitno težje
rr »	« v v • ■	v . . . ^ _
y
m
Kak
P
lezeci les presušit
Po perji in ši
lični natori teh unanjih moči tudi prav različna. Sploh se lovji se izsopari vsa mokrota, ki je v lesu, prav hitro je o tem opazilo to-le:
Toraj posekaj les, dokler je v popolnem berstji in ga pusti
1. Zrel in les srednje starosti je bolj terpezen, kakor čisto star ali pa premlad.
tako
y
pa ne da bi mu veje odsekal, s perjem in šilovj
vred na zračném kraji ležati, dokler ni čisto vel in ni vse
2. Na visočinah počasno izrašen les, ki se na pro- mokrotě izsopai
stornem suhem svetu najde, veliko delj terpí, kot un ni na takih krajih zrastel.
y
ki
t
Les se posuši tudi
y
k
in na
3. Les, ki je nasuhem, je toliko
bolj terpežen, če so se
jih
korj
de b trebi
bs ek
i n
b
To pa moraš storiti
berž, ko si drevó posekal, da se hitreje posuši; posebno se
mu sočni deli dobro izpustili, to je, će se je dobro izmèzgal. mora to zgoditi pri hojevji, ki se ne razpoka tako rado iu ga
4
Vsak les se ložje
zničá
y
ako zdaj mokrota in zdaj tudi cervi, ki skorjo Ijubijo, ne obiščejo potle. Skorja se le
zrak nad njega sežeta.
5. Les, v kterem je mnogo smolnatih sokov terpežen kot un, v kterem so žlezasti soki.
y
je bolj
tedaj lahko lupi, kadar je med njo in lesom dosti močnatih delov in obilo soka, to je, spomladi. Skorjo trebiš in izre-
zujes pa lahko vsakrat in to delà tudi kolar. Saj si že 6. Mehek les, ki se je v soku, to je, spomladi posekal vidil pri kolarji debla razpostavljene v senci, na kterih je
in ročno olupil in potlej dobro posušil, je bolj terpežen.
bila skorja po
krajih
ali iztrebljena. Sedaj ves
7. Med vsemi razlicnimi drevesi najmanj gnjijejo hrasti da on to delà zato, da se les poprej posuši. Na štiri
y
oglje
in bresti, in tem drevesom še škodujejo zastani, skisaui se obtesa tesarski les, da se hitreje posuši in ložej odvozi
Z m ezg a nj
1
je celó dobro in potrebno. Les pa
se izmezga ali škodljivih sokov oprosti, ako ga
izvodeniš v
soki manj. Najmanj terpežni pa so jagnedi, verbe in breze.
8. Kolikor več žlezastega soka je v lesu in kolikor raje se ta sok kisa, tem manj terpežen je les; toraj terpí stojeći ali pa tekoči vodi. Voda oprosti les škodljivih sokov
razpoka tako rad.
eš v gorki
In

da
in napravi les terdneji; pomaga Se bolj pa dosežeš svoj namen, ako les prekuhuj
najdalje po zimi o velikem mrazu posekáno drevje. ravno iz tega vzroka terpí v soku posekán in hitro posušen
kakor tudi flosan les manj od zastanih sokov, akoravno po vodi in to delajo nekteri umetniki in rokodelci, da svojemu vsem tem veliko kreposti zgubi. Iz enakih vzrokov stuhne lesu večjo upornost pridobij
tudi sočnat, zelen in neolupljen les tako rad, ker se ne
more dobro posusiti. Borov les pa pridobi mnogo na ter pežnosti. ako je poln smolnatih sokov.
ali
Dobro je tudi, ako se že p
1
s katran o m
m o 1
m
Potem se luknjice posušenega lesa
zamazejo in mokrota ne more več v les, ki po tem takém 9. Cisto na suhem terpí les toliko delj, kolikor bolj je pridobi mnogo terpežnosti in upornosti. Zatoraj večkrat pri škodljivih sokov prost. Gorkota, mokrota in zaperti zrak mostih naslonila in pri vertih ograje ali z olnato barvo ali razdenejo in zuičajo les kmalo. Mokrota v čistém prostem pa s katranom pomažemo.
zraku pa že celó pri nizki gorkoti veliko manj škoduje lesa.
L
pokriti je prav koristno. Da se posekáni
pre
Globoko pod vodo in v ilasti zemlji, karnor unanji zrak ne hitro ne suší in potle ne razpoka in zvetrí in potem takém
more, brez kterega nobena stvar ne gnjije, terpí dolgo tudi
svoji dobroti ne zgubí, se mora varovati vročih solnčnih
zelen in frišen les vsake eorte. Pod tenko zemeljsko odejo, žarkov in moćnih vetrov
y
toraj
dragocene debla s skorjo
75
ali pa s protjem pokrijejo ali pa se tudi na celu z iiovico novale kakor nam oznanujejo do pičice vse druge prememoe namažejo. Kolár svoj les v senco spravlja, da se od soluca na nebu. Tudi iz tega se tedaj vidi, da je misel od nižjega
ne razpoka.
Vidimo, kako tudi pri lesu natora gospodari in da je treba dobro poznati natorne postave vsakemu, ki hoče prav
ali višjega solnčnega hoda Ie
zgolj
pomota.
eno, kje, kako
z lesom gospodariti, in da ni vse se les seka. Razun teh pripomogljejev, terpežnost iu sploh
dobroto lesa ohraniti in
in kadaj da V kterem mescu Ijudje navadno najbolj merjó
»
povikšati, so v
novejsem času našli
se več reci, po kterih se ta namen doseže, pa so pretežke in preobširne, da bi se dale povsod rabiti in tudi
Star slovašk pregovor pravi: „Nastal
marec, poberaj
mnogo
denarja stanejo.
•Janko P. Vijanski,
É^ k ť i i là
gojzdnarski akademikar.
Fsw/ VM» MI V W MUtl t	C	M V « • ^lULHMI I1IUI V V ^	M VI MJ
sa do hrobu starec!" to je, pride sušec, pripravi se za grob starec. Al ne le starim ljudem je mesec sušec (marci) nevařen, temuč merljivost sploh je ta mesec
Opomin gospodarjem.
vecja kakor druge mesce. Tako pricajo statisticni zapisniki. Od tis oč (tavžent) ljudi, ki leto in dan umerjó, jih umerje (po primeri od 50 let) mesca prosenca (januarja) 101, sve-
čana 97, sušca 102, malega travna 98, vélikega travna 81, rožnika 68,
krompir že na polji kali poganjal in celó nove krom- kimovca 75, oktobra 69, listopada 75, grudna 86. Iz te
tablice se vidi, da mesca sušca najbolj Ijudje merjó
malega serpana 70, vélikega serpana 78
y
Našim kmetovavcom je dobro znano, kako je lani
tako rekoč,
^B I | p I „ r ,
pr eg na le, da že na polji, se sam ne dorašen, je nov manj pa jih umerje v dveh poletnih mescih: mesca rožnika sad rodil. To se je pozneje tudi v kletih (hramih) godilo, in malega serpana, v jeseni pa mesca oktobra (kozoperska).
pirčke nastavljah Silna vrocina in susa ste ga,
da že na polji, še sam ne dorašen, je nov
in vse to je morebiti tudi gnjilobe krivo, ki je letos še le	Merljivost mesca vélikega serpana (avgusta) je pa v pri
pozneje tu in tam gospodarjem toliko krompirja vzela. Sploh	meri s sledečima dvema mescoma večja, česar je huda
v več krajih ni bil krompir za kuho dosti vreden, ker se	...............*
mu je včs močec popačil. Naj tedaj letos gospodarji dobro
vrocina, veliko delo na polji, zlasti
pa nezrelo sadje najvec
krivo.
»
Slov. Nov.
u
pazijo, da za seme ne bojo takega krompirja
9
že lani z g
jemali, ki je
odaj kali poganjal; tak krompir je bil pre
ne
gnan; ni še popolnoma dozorel in je že druzega rodil; bo tedaj tak za seme nič prida. Svetovali bi gospodarjem tudi,
Ena resnična, druga pa pravlica

»	I	*
Clovek, ki mu serce ni celó zamerznilo za domaće reci,
naj se spomladi ne prihitijo s sajenjem krompirja, ker se rad spominja tudi v poznejih letih, kar je doživel ali po deževji v jeseni in obilném snegu pozimi je dobila zemlja saj slišal v mladosti svoji.
veliko moče, zavoljo ktere bode dalje merzla ostala
9
do
kler je pomladansko solnce ne osusi ne naredi.
m ogreje
pa rodovitne
n
Praz. Nov.
u
Naravoslovna drobtinica

■h 1	_ w ■ ■
Ko sem unidan bral v „NovicahkV
v• •«
od junaskih stajarskih zen, mi je živo v spomin prišla prigodba na b lejskem jezeru, ko so se pod Francozom
tukajsne zene ravno tako serčno obnašale kot njih sestre na dolnjem Stajarskem. Podam jo „Novicarn", zraven pa še neko pravlico.
Od častitega
S
ospod
L. D. so dobile „Novice" sledeče
vprasanje:
Ali res solnce hodi nektero leto visje, nektero pa kar se vidi sv. Tamaza dan?u
Naši kmetje pa to zmeraj bolj terdijo; morebiti le, kakor ovce tam čez plot skočijo, kjer je perva skočila; ali pa so tega res z
« r
v
nizje
y
n
lastnim pogledom prepričani"
Po pogovoru z dvema, v teh receh zvedenima gospo
doma moremo na to
v
vprašanje le-to odgovoriti:
Cloveku, kteri to terdi, naj se svetje, da naj na popolnoma ravnovažni I horizontalniJ polici ali na oknu, ki je proti solncu obernjeno, postavi navpično (senkrecht) palčico
kake 4 opoldne
9
pavce dolgo, in naj vsako leto na sv. Tomaža dan natanko zaznamva , kako daleč da senca od te
bo

palice seže. Če bo ta dan solnce eno leto višje šio gotovo senca te palčiće krajša; če pa nižje, se bo senca podaljšala. Ondi, kamor konec sence vsako leto ta dan seže uaj se z olovko čerta napravi. Al ker bi bilo mogoče
9
9
da
bi sv. Tomaža dan več let zaporedoma oblačen bil, naj si naš solncogledec vsaki mesec ali vsakih 14 dni en dan

Mnogo že se
okolice v naših „Novicah". Ni mi
Serene Blejke.
je pisalo od blejskega jezera in njegove
pa znano, da bi bil kdo
omenil prigodbo, ktera se je godila ondot ob času, ko je bila naša domovina v oblasti Fraucozov. Naj jo tedaj povem jez, kakor sem jo slišal iz ust svojih rajneih staršev, kteri so sami pričijoči bili in vidili z lastnimi ocrni
9
kar se je godilo.
Bilo je zjutraj, dan sopraznika v postu
leto mi ni
znano, zakaj
so bili Ijudje sosednih našnji še navadno, se
prosti kmet si tega ne vtisne v spomin
1 M	^ » i	.	« '
ko
vasi, kakor je na Gorenskem danda-obilno zbrali k sv. maši pri Materi Božji na jezeru. Po maši se podajo v ladije proti domu. Al ko privesljajo blizo Iadiša pri kapelici, zapazijo množico
vago, s
ktero so
franeozkih oficirjev, in med njimi enega z mislili dragocenosti cerkvenega zaklada vagali in berž ko ne med seboj deliti, kakor se je že pri nekterih drugih cerkvah zgodilo. Al komaj domaći to zapazijo, kar z euim glasom zavpijejo: „Mater Božjo hočejo oropati, nazaj vozite!"
In v tem hipu se vernejo vse ladije k cerkvi nazaj. izbere, in naj opoldné vsako leto natanko zaznamva, kako Tri junaške žene (imena njih sem pozabil), leté, ko so deleč senca palčiće seže, zraven naj pa tudi pristavi dan, kdaj je pri vsaki senci čerto narisal. Tako naj skoz kakih
zapeřte vrata s silo odperle, v zvonik, in začnejo plat zvona
biti.
To slišati hitijo ženske od vseh strani skupaj
m
10 let ravna, in gotovo se bo popolnoma prepričal, da je ob kratkem je bilo ženstva ob jezeru, da se je vse terlo
s kolmi,
vilami, cepci
motikami itd. Slišal sem
gnojnimi
da 80 bili možje iz daljnih vaší v ženski obleki od zadaj
y
9
9 9
bosa gori imenovana terditev.
Res je sicer po opazkah zvezdoglednih, da dolgost solnea, ako se po kakem oboku ekliptike od spomladanske posebno pri Zazeru po hribcih in v Nogradu pod gradom pićice meri, je to in uno leto za kakošno stopnjaško minuto da jim pomagajo, ako bi treba bilo. Al dekleta in žene same (Gradminute) krajša ali daljša; al to je tako majhen razloček, se junaško obnašajo. Francozi vidši, da od te straní nic
ne opravijo, se urno podajo pod Zeličami pod grad proti
da ga proste oci, ce bi bile tudi desetkrát orlove, nikdar oikoli zapaziti ne morejo, in le dobro zveden zvezdo-
Ribču, da bi se od te strani pripeljali na otok. Pri ti
pri
gled
z naj ostřejšími drobnogledi ga zasledi.
Ako
ložnosti se je posebno nekdanja vlastnica blejskih toplic
bi solnce res nektero leto nižje nektero višje stalo, bi bili Burjovka kaj serčno vêdla; konja nekega Francoza, ki zvezdogledi tako imenitno reč gotovo že zdavnej zapazili je na vso moč jahal, je za berzdo přijela in mu jo izsnela in pratike bi nam čudno prikazen ravno tako gotovo ozna- rekoč: „Stoj! če ne, bo druga" (njene lastne besede
y

kakor mi je sama pripovedovala).
Konj
i
berzde prost, pri
ti priči obstaue. Pripisala je to pripomoći Matere Božje, misleča, da ženska nikdar nima tolike moči.
Tudi vojak z vago prisopiha pod Nograd (bil je res nekdaj ondi vi u o g rad, iu še jez pomnim, da se je ondi
Na jezeru

vr
pod visoko skalo nahajala rodovitna vinska terta) in že se vriue v neki čolu, kterega še niso odrinili, kar pribiti neko pogumno dekle iz Podhama (pripovedovaJi so, da je bila tako moćna, da se 7 korenjakov ni vstrašila), in ko vse
junakinja: „Meni
kriči: „Z vago ta je že
v ladii!" zavpije
ga pokažite; jez mu bom kos!" In v tem hipu plane v coin, ga zgrabi in zvije, in v jezero bi ga bila vergla, ako bi ne bil tako milo prosil in obetal, nikdar već priti na jezero.
Al kako malo so bili Francozi mož beseda, so se Blejci kmalo prepričali. Ako se še prav spominjam, so prišli v drugič neko nedeljo, toda so ravno tako malo kakor per-vikrat opravili, zakaj bili so Blej bo tretj
Po jezeru Bliz Triglava Colnić plava
Sèm ter tjèj V ćolnu glasno Se prepeva, Da odmeva.
Od gore. Mile tiee Po dolinah In planinah
Se bude; Ker so ćule Pesem mojo, Vsako svojo Zvergolé.
Ribam serca Vsim igraj o, Da škakljaj o Nad vodó.
v
Se valovi
V
Sepetajo In šumljajo
Med sabó. Tukaj Slava Vence vije, Serce bije
Nam gorko Čujte gore In bregovi, Da sinovi
Slave smo!
r
Miroslav Vilhar
9
vedno na straži. Prišli
kakor se mi zdi, binkoštni torek. Moj oče so
ko pride neki tergovec
imeli ravno za hišo nekaj opraviti
?
iz Radoljce
so tudi Fraucozi stanovali, in jim rece :
»
An že! mislim, da ne borno
opi
da ne"
9
„Jez tudi mislim, mu odgovorijo in urno sekiro v hišo veržejo, za njimi hite, pa od Matija jo, namesto okoli jezera čezv (brez zamere) „Kurji drek" — to je hřib med Matijem in Ševlom
Francoze prehitijo in na ladiše prehité. Kmali je zopet žensk vse belo, ki se oborožijo tudi s kolmi, na ktere so ribči veliko mrežo na sušilo obešali. Ko Fran-
Ze
udarij
tako
cozi pridejo, jim serčno
proti stopijo rekoč: „Možj
pervega, «%. »v	. .—-j-	, ------ -
kolmi potolkle!" Da so tudi sedaj možje za reservo od zad
ni dvomiti.
Tako so junaške dekleta in žene otele cerkev Matere Božje na blejskem jezeru.
Porodna moka bohinjskega in blejskega jezera.
ki se bo prederznil v to ladijo stopiti
borno s
Slovenski Leander.
Novela po narodni kranjski povedki.
(Dalje.)
vMi ifrifeii 11	s m	mm-
dolgo je minulo leto dní, kar Lupo od Jelke ni ničesa zvedil. Teta jo je odpeljaia po morji v južno Talijansko. Antonio je pozvedoval pri vseh klošterskih znancib al nobeden mu ni vedil drugega povedati, kakor da je stara Močenigovca se s svojo unukinjo podala na božji pot v Maria Loretto. Vendar mu se vse to ui prav verjetno zdelo, iu Signor Lupo je mislil terdno, da jo je teta
• V
9
stali
i
odpeljaia, samo, da jo njegovemu
pogledu
odtegne.
Slišal sem v mladosti pripovedovati, da je popotoval Ko ves zamišljen potuje, začuje naenkrat silni glas:
Sklenil je sam, ko sole minejo, se podati v Loretto. Obleče se po romarsko v dolgo sivo haljino in dene širok klobuk na glavo. Z veliko palico v rokah potuje čez Fio renco v večni Rim, in ko je pomolil na grobu svetih apo-steljnov iu ogledal staroslavno mesto, potuje po albanski cesti dalje naprej. Cesta je deržala skoz vijugasto sotesko.
Na
v
iz Bohinja nazaj v svojo domačijo na Mlinu pri blejskem pomoc, na pomoc, v ime Božje in svete device Marije
jezeru mož; rekli so mu „Z lin der". Ko tako po
samotném loretanske!"
in dolgočasnem potu skoz „stenge" koraci, se mu pridruži	Pospešuje svoje korake in zagleda kočijo na cesti stati,
neznan člověk čudne podobě. Začneta se meniti to in uno; Vozotaj je že ležal umorjen na zemlji, dva silna roparja beseda dá besedo. Naš Bleje, od začetka včs osupnjen, vi- pa sta davila dve ženski. Signor Lupo potegne svoj meč,
diti moža neznane
podobe, se oserci
in vprasa ptujca
9
kam
kterega je imel skritega pod romarskim oblačilom, in z
da se je namenil? Ta pa mu
odgovori: „Jez
sem povodni silnim mahom udari sedaj po enem in sopet po drugem, da
in grem po zeno, ktero mi je po- sta se skoro oba roparja na zemlji valjala v svoji kervi.
odpeljal, ko
mož bohinjskega jezera, ... 8.«/U. ť
nisem bil domá".
v	v
Da so se pri teh besedah našemu Zlindru hlače tresle vsak lahko misli, kteri je kedaj slišal pripovedovati pri-
vodnjak blejskega jezera
Potem skoći h kočiji in posadi na zemljo starejo žensko

9
která je hudo omedlevala, ker je moćno ranjena bila
9
iq
81
bezí k bližnjemu potoku po vode, izpere z bistro vodo rano godbo od povodnega moža, zakaj veliko hudega se mu je in jo s svojo rutico zaveže. Mlajša odgerne svoj vel (slar)
in kakor mila je juterna zarja, tako krasno je bilo lice
očitalo.
Toda
pri ti priložnosti je bil bohinjski povodnjak
prav priljuden. Tako kramljaje se približata jezeru. Preden mlađega dekleta; modre oči pa so se svetile kakor juternica
se ločita, reče povodnjak: „Pridi gledat k jezeru, in, kadar
in vecernica.
9
vedi: ako
kervave pene k verhu priti vidiš, se zame slaba godi;
se boj med nama zavolj odpeljane zeue uname
_	m	m	• , •	• l • *
Kdo ste, junaski mládenec, rešnik
—w, j«"—	.ve,,,« mojega življenja?"
vprasa mlado dekle.
dobro pa, ako vidiš bele priplavatiu
To rekši se zp velikim blago delo?"
T)
S cim Vam bodeve povernile
sumom zažene v globočino, kjer se uname boj, in glej!
Jaz
v
sem Wolf vitez Steberski, rojen Slovenec iz
kervave pene prihajajo prot verhu, — zmagal je blejski Kranjskega. Stariši so me poslali v slavno solo benečansko povodnjak. Stanoval je s svojo ženo v stekleni hiši v da si tam svoj um izbistrim. Moji prijatli me potalijan-
y
globočini.
cujejo ter mi pravijo Signor Lupo
in kdo ste Vi
Tudi se pripoveduje pravlica, daje prihajal blejski povod- prekrasna mila?
njak vsako jutro k „Oravu" po za groš kruha. Dal je vselej
nov groš; kruha mu pa niso dali v
roko, ampak
„Jaz sem Jelka,
hći grajšaka Karlovškega, kraj
so ga cerkniskega jezera, ne delec rojena od Vašega grada
a
vselej na okno položili, kamor je tudi on pokladal groš
9
Jelka?"
zakřičí vès osupnjen mladi vitez
Pravili so, da je sam pervi pot, ko je přisel po kruha Oravki rekel: „Ne dajaj mi kruha iz rok v roko, zakaj ker nisem keršen, bi ti jo pri ti priči odtergal". In tako
9
9
r>
ona Jelka, kteri sem jaz na morji v Benetkah odgovarjal s sladko domačo pesemjo?"
5?
Vi ste bili oni mládenec?"
vprasa vsa ginjena
je vselej kruh z okna jemal.
S.
Jelka.
v
Da
jaz sem bil tisti pevec, in
končno srečen sem
*) Is ibirke unidan napovedane, da pride kmali na světlo.
da sem sedaj rešnik Vašega življenja. Al ne mudimo se
plajš

sedaj
utegnilo bi še
vec
bojnikov biti blizo
Jaz
sam hočem do bližnjega terga konje voditi in mestni oblasti zločinstvo oznaniti".
Potem primeta oba teto, ktera je zavolj bolečin zmirom
znaš Jernej ! prišlo bode tadi dosti lepih gospa, razumeš li? — le vse snažno in pa urno!" Sluga ima hitro vse opravljeno, in vitka mladenča ja-
zdihovala, in jo vzdigneta v kočijo
hata hitro ko blisk proti Ložu.
Na travniku pred ložkim mestom je stala visoka lipa in pod lipo miza kamnata. Veliki travnik je bil ograjen z
Srečno pridejo v gostivnico. Naš vitez posije berž po rantami, in okoli enajste ure prijahajo plemiči iz Notranj
zdravnika, oznani gosposki, kar se je zgodilo, verže ro
skega in Dolenskega.
Ž njimi vred pripeljá se dosti žlahnih
marsko oblačilo raz sebe, kupi si lep benečansk plajš in zen in nadepolnih hcerk.
svojega serca v vsi
baret, in kmalo je stal pred kraljico svoji vitežki krasoti. Kar je že dolgo v svojem sercu
55
To je mladi Wolf Šteberski
reče
stari Kar
čutil
9
lovcan
včs se je poulašil; ne nosi se več po naše;
ji odkrije z nježno prostodušnostjo, in junaškega mladenča no vidili bodemo in nježno devico sklene vez najvročejše Ijubezni
9
al še no naše
misli.a
Ko mlad Šteberski v kolo
drugih
vitezov stopi, po
Teta se ozdravi, in potem se s svojo unukinjo poverne zdravi krepko desnico podavši vsakemu po vitežko zbrane nazaj v Benetke. Poštenje devičino je terjalo, da mladi plemiče. Al ko proti severni strani pogleda, zapazi Jelko
Šteberk ni ob enem potoval v Benetke. On se je, ni daleč več bil od svetega mesta Marije loretanske
y
9
ker tjè
in ves 08termí. Ni je vec vidil od one dobe, ko jo je resil iz rok kervoželjnih razbojnikov. Jelka se komaj na nogah
podal in se tam usmiljenemu Bogu vroče zahvalil za veliko	derzi. Pogled krasnega viteza, spomin na nesrecno zgodbo
srečo, ki ga je došla na njegovem potu. Varno pride v	na Talijanskem, ljuti pogled njenega očeta, kteremu je vse
Benetke nazaj; al hitro zve, da je stara teta umerla in da	odkrila, pa tudi dobila zagotovljenje, da šteberski rod
se je Jelka tudi berž po tetini smerti podala v svojo do-	in pa karlovški nikdar se ne moreta ediniti, — vse to ji
mačijo na Kranjsko. Zapustila je list na rešnika svojega živ-	je moč vzelo, da pade v naročje bližnji gospej brez vsega
ljenja in mu obljubila zvesta ostati do smerti
Tudi Wolf zavestja.
Šteberski ni dolgo več ostal v Benetkah. Poslovi se od svojega iskrenega prijatla Antonia in že drugo jutro od-jaha s svojim zvestim slugom Jernej em čez Gorico domu.
Pri Logatcu se oberne na cesto proti cerkniški dolini
Hitro se je v kolu gospá in gospodičin šeptalo:
znata se iz Benetk".
n
Po
Stari Karlovčan, kteri šteberskega rodii ni terpeti
mogel, to zagleda in hitro odide s hčerko iz Loža. Ne
pre
Ko kraj jezera jaše, gleda tožno proti karlovškemu gradu,	govorivši besede pelja se včs zamišljen nazaj v svoj grad.
ker še le po Jelkinem odhodu se je spomnil, kar so mu	Ko v hišo stopi, pokliče Jelko pred se. njegov oče pravili, da sta šteberski rod in pa kar- „Jelka, tako ti povračuješ očetovsko ljubezen; ali ti
lovški si v velikem sovražtvu, ker je predded njegov	nisem rekel, da imaš nečisti plamen svojega serca zatreti ?"
enega Karlovčana ubil iz ljubosumnosti na turnaji v Brezah na Koroškem.
19
Oče, mili oče
mu odgovori Jelka
mene
veže
Težkega serca je jahal s svojim
gom kraj onega
mesta jezerske
bi bil kot mlad fantič skoro svoje
življenje zgubil. Ko kraj britofa prijašeta, rece mladi vitez
„ Je r oej, odkriva
neskončna hvaležnost do tega mladenča".
takošno delo je Ijubezni vredno ; al moja kri mešati s kervjo šteberskega rodu. Razun tega je mladi Steberk sovražnik našega dedovnega vladarja. Kar-
„Vem; se ne sme
se in moliva za pokoj duše rajnega mojega iovčani so bili zmirom zvěsti svojim vojvodom, in toraj ne
rešnika
bča Jurka
rad vidil svoje hcerke v rokah puntarja
cc
Ker je bil Wolf Šteberski že popřej svojim sta
Te besede prav resno
izgovori
9
pa
se odpravi v
rišem pisal, kteri dan meni domů priti, je na gradu šte- drugo hišo.
berskem
celi dan belo bandero vihralo. Ko grajski stražar
zagleda popotnika od dalj
9
puhn
v staro trobento
m
n
vse hiti mladému gospodu naproti.	»
Očka in mamka sta ga pričakovala pri grajskih vratah. počivalo moje truplo!"
Solze serčne radosti se jima ulijó, ko zagledata visokega bridke solze.
Jelka vsa pobita gré na vert pred gradom, iz kterega se je lepo vidilo jezero.
daljni kraji mile mi Italije, da bi v vašem krila
tako je tožila žalostna in točila
mladenča z žalim rudečim licem in gorečimi očmi, v zna menje, da je mládenec v velikem zapeljivem mestu pošteno in krepostno živel.
lice
55
Se le, ko jo oče iz verta pokličejo, si obriše zajokano
9
in gré vsa plašljiva pred oceta. Wolf Šteberski pa ni zgubil ne
glave
ne serca.
Stara beričevka pa se vé da je imela sopet nekaj S svojim krepkim govorom je nadušil vse dolenske in no
r • •
privreci
99
Res
Je
kla stari logarici
naš mladi tranjske plemiče, da so obljubili zvesto s celjskim grofom
gospod so lep junak in prav učeni pridejo iz Laškega
9
al
srečni ne bodo; nocoj se mi je sopet vojvoda. Mislil se je veseliti
-	^ . V	__ -	.	.	. â . a	_ V
vidili bote kuma
strašno hudo od njih sanjalo! Od Sent-Kocjana sèm so le- verstniki v Lozu tale na šteberski grad cele trume ćernih krokarjev in so pokoja.
deržati, in ne veljati dati gospodarstva nemškega višjega
dni s svojimi žlahnimi al Jelkini odhod mu ni dal mira ne
več
9
hotli mlađega gospoda s svojimi ostrimi klj
in kremplj
19
Jernej ! hajd domu ; nocoj še imava težavno pot"
razcesati. Bodeve^drugokrat kaj vec o tem govorile
9
sa daj
rece zvestemu slugu in skoči
na berzega konjica. Kmali
pojve gori v dvorano. Žlahni gospod so vendar tudi enkrat v svojem
gradu. Starému očetu in mamki
Je
pové, kar je bilo
a
mislili na nas uboge
Med ukanjem in veselim gostovanjem je minii dan ve selega povrata šteberskega mlađega gospoda iz Benetk.
v Ložu sklenjeno, potem pa gré k jezeru in grajskemu
ribeu nalozi, naj ladijo dobro pregleda in vse spranje zamasi ker to noč
9
mu pristavi
se bodeva peljala snubit".
V.
55
Osedlaj konjica Jernej!
u
v
reče mladi gospod Ste
„danes hočeva jahat v Lož;
tam
b e r s k i svojemu slugu bode veliko zbirališče vitezov. Vojvoda Friderik hoče našega
Potem gré sopet v grad nazaj, in pise celjskemi^ grofu kar je bilo v Ložu sklenjeno.
VI.
9
Kje tako dolgo vendar naš žlahni gospod ostanejo? gospodarja grofa Celjskega prevladati, in se treba bode po- Saj so obljubili, da bodo se ob devetih pred karlovški grad
55
svetovati, kako se bodemo postavMi v upor. Prinesi mi raojo
peljali

pa še jih le ni; že je pol enajstih, in luna bode se
benečansko opravo, da bodo kranjski vitezi vidili, koliko je skoro za Javornik skrila". Tako govori ribič Marko, in ni bolje prilična za nošnjo, kakor težki nemški oklep. Na se cele zadnje besede izgovoril, se že čujejo stopinje in
klobuk mi utakni štrucevo perjanico, in vzemi rudeči zametni klic gospodov.
7§
Y)
No! imaš dobro Iadijo? Peljaj orno! Nisem pred priti poslednjih mescih je prišlo samo v Zagreba devet hor
mogel; tudi stari Karlovčan rad bèdi
dolgo in
pazi Da vaskih knjig na svetio, in sicer samo takih, kteri
£
svojo
g
olobico.
Luna je vetlo sijala po cerkniški dolini. Po jezeru so
ne le v notranji vrednosti, temuč tudi v unanji oblik
i hvala Komaj
je
poslala matica ilirska svojim utemeljiteljem Šulek
se metale ribice in šumljale vodne ptice. Vse bilo je tiho. „Biljarstvo", že nas je zopet razveselil
Celó na Slivnici ni bilo viditi meglice. V luninem blesku Tkalk
» . » i
pod A d o l f o
so lesketale bližnje cerkvice in vasi
profesor Weber) z lično knjižico pod imenom
»
Put u Plitvice
ktero k
jezerah
noč je bila, da si
ne moreš lepše misliti. Vès zamišljen leži ogernjen v široki benečanski plajš v rokah deržć miloglasno mandolino mladi vitez Šteberski in snova si pesmico, s ktero bode si Iz Novega Sada nam
vrednosti pričujoče kuj
lepa slika „Tlo
plitvičkih
ê V •
nu
ni treba govoriti,
ker nje autor slovi po vsem jugu kot izversten pisatelj
Je
došla knjiara pod naslovom
ptičico vabil iz gnjezda.
»
Sva že na mestu
rece
ribič
rt
Obrazi iz obšte istorie" od dr. Nik
K
leli vesljati"
55
Dobro, Marko
kamor ste mi ve- kteri se popisujejo prav po domaće najvaž
ga pohvali gospodar
počakaj le eno uro , in bodem ti žule dobro namazal".
To
izgovorivsi stopi iz ladije proti gradu in se postavi pred sbornik za okence sobe, v kteri je Jelka spala, in za ktero je zvedel zvezkih.
občne povestnice. — V Beči Soerbska besaeda u latinsko
typa
pa je zagled
n
pism
«
?
ogled
novog
organičke
jeda latini
s 11 c a , v zgodbe iz i beli dan književni
? v štirih
po Jelkini družici.
Brenkne v strune, in z lepim svojim krepkim glasom sledece
Iz Celovea se bere v poslednjem listu .,GIas. Slov
zacne popevati :
Drago blago, drago dekle. Prek će z vodo so me vlekle Skrivne Ijubezni moči;
Stopi z grada, gospodična Jelka moja krasnolična,
perva knj k ratek čas
„Ravno
M « •
kar se družnikotn sv. Mohora
pošilj
«
55
V
Daj mi vživat slast oci!
Komaj je mlad vitez slednjo verstico izpel, pogleda
reći : starih
zadnji konj Mati in vnuk
Zgublj
O
S tej ej
IV
kih večernic za poduk in 84 strani in obsegajo sledeče
«
î
, pa spet najdeni sin (domaća povest iz pesem za domaće šmarnice — Voznik in Mesar Janez Kerstnik Jezuit. Goričan
Pobožna pastarica
S
Frančišek in
tiči
Prilike (božja beseda in splahnjeni kozarec, Kdaj se
Jelka skoz okence in spozná dragega svojega
55
Ste Vi Signor Lupo?«
vpraša s trepetajočim Miklavžev večer
lahko, kdaj težko živi, Dobra jed v umazani posodi)
Delavno življenje keršanske device
glasom.
Hvaleznost in nehvaležnost
„Jez sem, jez,
draga dušica!"
in ni treba mu bilo
Živalsko
Zofijna cerkev v Carigradu
V •
vljenje po južnoruskih stepah
Zdravica
dolgo cakati, že objame kraljico svojega serca. Jelka!
Lupo!
vsem Slovencom
Drobne tičice naše dobrotnice in
Kar
Drug pozdrav
ni se čul.
bod
domaće potrebe. Vsi sostavki
katoliškem
Jelka zacne hitro mlađemu Šteberku praviti, kako so duhu, priprostemu ljudstvu in odraščeni mladini v poduk ali
njeni oce nasprotnik nju Ijubezni
?
ne samo zavoljo starega
sovražtva, temoč tudi zato, da je šteberski rod potegnil
kratek cas. Jezik je skoz in skoz čist in lahko razumlj
z
in
V7 prodajo po bukvarnicah pride knj
• »
grofom celjskim. Vendar jez ne d'elim misel očetovih, rešnika svojega življenja ne bodem nikdar pozabila. Zvesta utegnejo še oglasiti, iztisov ne zmanjka. Drugi zvezek
vsakemu Slo
se le po preteku tekočega leta, da nam za družnike, ki se
tr>
slov. večernic" iziđe
mesca junija
Iz pridj
druž
do groba hočem ti ostati.
Šteberk ji obljubi, da bode jo večkrat ponoći ob-iskaval, naj samo na južni vogel grada vtakne od 23 dosmertnih družnikov; popolni imenik letnih in d
bi n ega
oglasnika
vidimo, da je do 1. februarja pristopilo
enajstih do dvanajstih svetilnico, da kadar luna ne sveti, bodeta z ribćom hitreje in ložeje grad našla mesto, pri kterem se lahko na kopno pride.

in
smertnih udov bo prinesel še le „Koledarček družbe sv. Mohora". Kot posebna dobrotnika naše mladine sta se skazala gosp. dr. Andrej Vojska, c. k. sodn. svetovavec, in n e Po svetih obljubah, svoji dragi zvest tudi do smerti imenovan Ceh na Ogerskem, ki sta stopila v število do-
V	«	___
ostati, se poslovi, in z Markom vesljata sopet proti Šteberku. smertnih družnikov s tem
cr
po»
oj e m
i
da se darujejo njima
Luna se je ze davno bila za Javorník skrila, in vse gredoce drnžbine bukve prav pridnemu gimnazijskemu
je počivalo v tihem miru. Zjutraj ob treh
y
se
le je přišel na Koroškem ali
Stajarskem ali pa na Krajnskem. kakor
mladi vitez v grad in se vleže, da si okreva opešane ude.
(Konec sledí.).
bo družbini odbor razsodil. Da bi se oglasilo več tacih mla
diuoljubo
Zdravnlku
Priličio a.

lz Planine. 25. dan p. m. je bil z veliko slovesnostjo pokopan gosp. izgledni učitelj planinske šole Filip Jakob
sivček. blizo 50 let
Kraj
Bil je rajnki, 70 let star
Kjer oštri meč ne more Odgnati smertne sile; Je Stvarnik sam natore Sejal cvetiice mile, Da naj morivko preženó, Ko žuga z oštro že kosó.
vedno veri učnik mladosti in dober pastir svoje nedolžne čede. Ne samo njegova
draga
družina, temuč tud
cela
nska okoljsir ca lahka !
Iz Ljublj
žaluj
na njegovem grobu. Bodi mu zem
(0
in povab
t
d
mači h pesem). „Slajše reći na svetu ni kakor je pesem
Le-tím gospá preblaga
Zahvali tud* resenje; Cvetlicja moć in zmaga Otela ji življenje. Pozdravljen vodja teh vojská! Živi naj řešena gospá!
lepa
Milo mati poje

ki
bij
sladko zaspí
dobi
orač na polji, kosec
î dete svoje; med pesmi dete si kmetič žvižga in prepeva, trávníku v pesmah ne čuti težavnega
delà
?
prepeva si rokodelec med svojim
djem in delo
Poženčan.
mu teče izpod rok gladko kakor vesela pesem iz serca; poje gredó serčni vojšaki nad sovražnika v boj ; v pesmah jim raste serce;

v svetih pesmah se molitev pobožnih
Dopisi
kristj
k nebesam valí
?
zdaj
v veži božji, zdaj v lep

Iz Zagreba 2
marca
A
K-s.
Že nekaj
procesii pobožnega petja serce kip
ni gostije ne sed
časa
bilo
In
sem naznanjam Slovencom knjiže bratov. Iz mojih dosedaiijih dop
delavnost naših južnih tako je prav
mine, ne poštene 'družine, kjer bi čedne pesmi ne
' ' bi člověk ne pelt
saj tudi pti
poj

kaj
je zvedel vsak
kdor
—
*
jih prebira. da so počeli Horvatje verlo se obnašati. V štirih
v
**) 0
„Novicah" kterem
že pohvaljena knjiga.
bojo
v
Novice" kmali kaj vec povedale.
Vred
ï®
Pesem ie tamo slišati ni er poštenih ni ljudí!
9
Ta resnica, povsod spoznana, je napravila nekter
prijatle domaćega petja
9
da so složili 6
k
9
ktere
hočejo v zahvalo podati tistemu, ki zloží krasni pesmi Ko
seskovi „Kdo je m
?" najlepši napěv. Drugo pot
9
ko
borno razpisali
ta namen; danes le toliko povemo
gospode skladatelje (kompoziterje) dotični
bi se doveršil
ra zsodbo
oklic, bodemo već o tem povedali, kako naj
9
da boj
za
zloženih pesem naprošeni v muziki zvedeni mojstri presodili
kt
pesmi gré predstvo in ćastno dařilo
in da se bo
napraviti, v kterem
potem slavna tukajšna pevska družba naprosila, koncert
se bo zraven drugih domaćih pesem ta pesem pervikrat oćitno pela. Kar bi se čez koncertne stroške skupilo, naj bi se obernilo spet za razpis drugih pesem.
To je ob kratkem rečeno uamen gori omenjenih pri-jatlov muzike, kteri ne želé druzega kot mnogim lepim pesmam, ki jih že imamo, še pridobiti več sestrić, da bi razveseljevale naše serce in da bi se zbudila ljubezen do
skladanja pesem v vseh tistih, kterim je podeljen
lepi da
dar te umetnosti. Ker se od vec strani elisi ocitanje, se zmiraj in zmiraj v besedah (koncertih) prepevajo Ie ene in ravno tište že prevec izpete pesmi, bi se po ti poti od-vernila oua ne ravno krivična zabavljica, ker bi se potem v takih koncertih, v kterih bi se pervikrat pela taka s
^	y
častnim darilom poslavljena pesem, pridjalo lahko se vec druzi h pesem, ktere dosihmal še niso bile očitno pope-vane, čeravno so tudi lepe in očitnega petja vredne. Tako bi se lahko večkrat napravil kakošen koncert zgolj novih pesem, kterega bo rad přišel poslušat vsak prijatel muzike kakoršnega koli naroda, zakaj muzika je glas nebeški, kteri ni vezan na besedo, ampak je razumljiv vsakemu sercu.
To sporoćilo so nam dali oni gospodje, ki so zložili gori omenjeno pervo dařilo, in so vredništvo naprosili, naj bi oklicalo ta njih namen po „Novicah", ker se je nadjati, da
se bo v slovenskih okrajnah še već domoljubov in prijatlov muzike našlo, ki bojo radi kak goldinarček darovali, da se osnova še za več pesem takih počastnic. In ker vemo
9
da to povabílo ne bo glas vpijočega v
v v
puscavi, se
radi ober
nemo do vseh, kterim je napredek domaćega umetnijstva pri
do vseh, kteri radi podpirajo vse, kar je lepo in
sercu
dobro
9
9
do
vseh, ki cenijo muziko, ko zlati dar, in radi
poslušajo njih mile glase: naj priveržejo blagemu namenu, kolikor jim je drago. Ce več dobimo, več razpisov moremo napraviti. To pa že naprej povemo, da se bojo izbirale za napeve le čedne pesmi in take, ki imajo že same po sebi pesniško vrednost; tudi se bo gledalo na to, da bojo pesmi mnogoverstnega zapopadka.
In tako sklenemo to oznanílo in povabilo, pristavljaje še to, da doneski za razpis omenjenih napevov se mo-
rejo pošiljati vredništvu „Novic". Razpis napeva k pesmi „Kdo je mar?" se bo tedaj še toliko časa odložil,
da se naberejo dařila še za kake dve pesmi in se potem morejo razpisati počastnice (Ehrenpreise) za tri napeve ob enem.
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja« Dunajska banka opominja
9
da
ban kove i (konvencijnega dnarja) po 1
tarej
h a n j i najhitrejsi skažejo je določeno 6700 cekinov vsako leto.
(na Dunaji, v Peštu
in Pardubicu)
Gospod minister Bruk je koroškim poslancom
9
ki so šli na Dunaj zavolj železnice
9
obljubil, da
za letosnje
leto je doloceno 1,200.000 frankov za zidanje koroske ze
lezuice; in da bo železnica do Celovca leta 1862 Beljaka pa do 1863 dodelana.
9
do
Doígo casa se
govori od novega z loterijo
sklenjenega posojila, ki ga misli naša vlada najeti. Vsaki dan
vati
pravijo nekteri časniki
se more pričako
oklic tega zajema ;
, al kako bo, še nobeden ne vé.
Kakor „Oester. Zeitung" pripoveduje, je tudi nova ustava za protestante v nemško-slovanskih deželah v osuovi že gotova; napravljena bo po euakih pravilih, kakor jih je patent od 1. sept. 1. 1. za ogerske protestante dotočil.
cerkvena oblast-
Nje visja gosposka pod
nija
imenom „c. k. višja
«
bo cesarju in vesoljni protestantiški občini odgovorna.
Sliši se
9
da se bo deržavnosvetovavstvo
pomnožilo in da bojo va-nj poklicani cesarjeviči (cesarski princi), dostojniki in pa poslanci iz deželnih namestnij vseh 18 dežel našega cesarstva, kterih bo 40, tako.
, da bo namestnija vsake dežele 3 take može cesarju nasvetovala, izmed kterih treh se bo potem eden v zbor deržavnih svetovavcov izvolil. Od ćasa do časa bo — kakor
ta govorica pravi bo določeval der:
césar ta d
b
poklical, da
zavne stroške in dohodke, pretresal osnovo novih postav in presojeval prošnje in vošila deželnih namestnij. Pervi taki deržavni zbor se pričakuje že prihodnje
mesce.
Presvitla cesarica je revnim Horvatom in Slavoncom
podarila 2000 gld ; ravno toliko tudi nadvojvoda Franc Karol.
120 katolških škofov iz Avstrije, Nemčije, Anglije,
Belgije, Irskega, Škocije, Holandije in Švajce je skupaj
podpisalo pismo, v kterem se potegujejo za posvetno
oblast papeževo in h koncu pravijo: „Vzdigovaje glas
pred celo Evropo za ohranjenje papeževih vladnih pravic,
branimo tudi cerkev in svete zadeve 200 milijonov kato-ličanov".
Volksfreund" piše, da letos ne bo nič s potovaujem
)9
v Jeruzalem, ker
se je premalo romarjev oglasilo.
9
Od visokega „Štefanovega turna" je že skor vsak kaj slišal; kdor na Dunaj pride, gré najpred tega starega velikana gledat, ki je 400 let ponosno svojo glavo molil pod nebo. Leta 1840 so mu mogli velik del verha vzeti zato, ker se je staro zidovje drobiti začelo in se bati bilo, da bi se nenadoma ne prekucnil doli. Zidano glavo so mu nadomestili sželezno, s ktero so imeli sila dolgo opraviti, inje morebiti sama toliko stroškov prizadjala ko nekdaj celi turn, od kterega so ogerski poslanci cesarju Frideriku III.
novo, in nedavnej je sklenila komisija
9
rekli, da je bil dražji (400.000 gold, je veljal) kot marsi-ktero kraljestvo. Al železná glava ga ni 20 let terpela; treba jo je, da se ne zgodi kaka nesreća, nadomestiti z
da se spet iz kamna napravi verh mogočnegu zvonika, kar bo dunajskému mestu silne stroške prizadjalo.
V mesnicah predmestja Gumpendorf so te dní zapazili spet pri 2 volih gov ej o kugo; iznova bo tedaj treba vseh postavnih naprav, da se zatare huda morivka.
Nek magdeburšk časnik je izrajtal, da je sedaj
2
in 1000 gld. se še do 30. d
5, 10, 50, 100 okoli 4 milijone in 232.470 judo v (Židov) na svetu.
prihod nj ega m
Iz Verone 27. febr. Te dní je tukajšna policija zasa
zamenjujejo za nove ali za plaćila jemljejo v banknih kasah čila nekega sardinskega razposlanca, ki je za kmeta oblečen ali pri poddružnicah banknih kas po vseh velikih mestih na- ogledaval in obrisaval terdnjavo S. Massimo; našli so pri
sega cesarstva. Dosihmal je še blizo za 30 milijonov gold, njemu veliko
teh bankovcov med ljudstvom. Od 1. maja do 31. julija se bojo jemali le samo v banknih kasah na Dunaji.
dnarja in puntarske pisma
Iz Ceskega. „Česka zgodovina" Fr. Palacki-ga se izdaja sedaj na Rusovskem v dvojni prestavi. Tudi v
Po cesarskem sklepu se imajo premije za konje, poljske m jeziku bo prišla na svitlo od Fr. Matějka. Po
kakor srao jih imeli po vseh deželah poslednje 3 leta, spet slednji del v nemškem jeziku, ki pride na stroške čeških deliti do leta 1865. Za vse dežele našega cesarstva je določeno 364 premij z 2750 cekini. Za konje, ki se v ja-
deželnih stanov na svetio, bo kmali zagledal beli dan.
Iz Tirolskega. Iz Inšpruka. Pri nas so zginile
80
ereberne šestice tako, da si Jjudje pri menjavi bankovcov
mir" in 1. t. m. je spet rekel, da si prizadeva mir
moraj o skor samo s krajcarji
pomagati.
Ker se je govorilo, obraniti. Al koliko je
tega
res
?
Crnu se zmiraj bolj za
da jih ptujci nakupujejo z navdavkom po 8 gold, na 100 in	vojsko pripravlja? Da se vojska kuha na Laškem, tega
se vec, je gosposka to rec ojstro preiskala, pa ni najdla,	ne skrivajo Sardinci več, ker čedalje večje priprave de-
da bi res bilo, kar se je govorilo. Sum tedaj leti bolj na	lajo za njo. Do aprila hočejo z armado zedinjenih dežel
domaće, da so začeli skrivati šestice, ko je začel nadavek	vred 180.000 vojakov na
srebra tlačiti bankovce.
nogah
imeti, in po najnovejsih novicah napravljajo v Milanu 6 magazinov za proviant, v
Iz Istrije. Ker je letos tukaj revšina velika, so vsakem magazinu za 30.000 mož. Da avstrijanska vlada ne dovolili cesar, da se 25.000 gold, iz deržavne kase razdeli more prezreti tega, kar se v nje bližini godi, je gotovo, najpotrebnišim prebivavcom.
Iz
Dalmacije. Iz Kotora se piše „Srb. Dnev.",
da
ker tolike priprave sardinské utegnejo biti kovarstvo zoper njo na Beneškem. Novejši časniki pravijo tudi, da ste se
je ondašnja mestnjanka gospa Ivana udova Vuka Martinovića francozka in papeževa vlada popolnoma razderle in da si pred nekoliko mesci podarila ljudski srbski šoli v Kotoru ne dopisujete več. 3400 gold, srebra, s kterim darom
je zagotovljen
obstanek
imenovane sole. Cast in hvala verli gospej pred celim svetom!
Allglezko. Princ Albert, kraljicii.i mož, je 28 febr.
sprejel nasvete zastran velike obertnijske razstave, (Kako je to, da v naših krajih so taki šolski dobrotniki ki ima leta 1862 v Londonu biti. Pred vsem je treba
2,500.000 fl. kapitala za stroške, ki jih bo prizadjala razstava.
bele vrane? Vred. iVor.)
Lasko.
v Evropi
godi,
Ker vse, kar se sedaj kjer koli važnega zadeva najbolj le laške homatije, bomo
Serbija. Iz Be li grad a. Knezu Milošu
?
kterega
unidan njegova stara (serčna) bolezen hudo napadla
?
je je
danes vse imenitniše novice, naj so iz Pariza ali Londona, sopet odleglo.
pod tem nadpisom svojim bravcom podali. Iz vsega, kar se zdaj
Husovsko. Iz Petr ograda. Pred letom je bil iz
or £
odi, je očitno, da čez 4 ali 5 tednov se ne bo več pisan natečaj (konkurs) za narodni spomenik
današnja negotovost vlekla; v pervi polovici prihodnjega se ima mesca
9
avgusta
kteri
1862 odkriti o priložnosti prazno-
mesca pride, ce pred ne, sodni dan o laških homatijah. Kako	vanja tisučletnega obstanja ruske monarhije. 53 nato? utegne prašati ta in uni. Odgovor je lahek. Ze je sar-	risov je došlo, pa samo 17 se je našlo vrednih, da so se dinska vlada oklicala ljudstvom tistih dežel, ki so se spun-	bolj na tanko pretresali in med temi je bila gosp. M. Mi-tale zoper svoje prejšne vladarje, da naj 11. in 12. t. m.	kašinova osnova za najboljo spoznana. Ona kaže na dva-še enkrat
glas
od sebe dajo : ali se hočejo zed in i ti s strukem podnožji steber, na kterem stoji vera, pod njo Rusija,
Sardinijo ali pa si napraviti samosvojno deržavo? in poleg nje dva angelja. Na simsu (kornižu) gornjega pod
Da bo velika većina za zedinjenje s Sardinijo, ni po nožja stoje
slike
Rurika, Vladimira, Dimitrija
9
tem, kar se dozdaj kaže, dvombe vec. Na 2. dan aprila Ivana III., Mihajila Feodoroviča in Petra Véli
pa je že poklican s a r d i n s k i deržavni zbor, v kterega
k e ga
)
kot slike vladarjev, kteri naznacujejo velike periode
bojo prišli poslanci vseh teh dezel, da bojo izgovorili, ruske povestnice. Akademija je odlocila gospod Mikašinu kaj hočejo, in bojo osnovali „veliko laško deržavo". Očitno 4000 rubeljnov plačila, pa nasvetovala je neke premene, je, da po tem pride veliki dan, ker ne bo imelo le samo Fran- ktere delajo spomenik nekoljko manji, nasproti pa efekt večjL
Deželni poglavar sibirski in amurski knez Mua rvi ev je dobil od cara na dar 2000 desetin zemlje Cokoli 8600
oralov) za svoje velike zasluge.
cozko
govoriti
*.
9
ampak vse druge velike vlade; sedaj
se bo dolocilo, kako in kaj.
Al
porece kdo
cesar
Napoleon noče po tem, kar je v dcržavnem zboru 1. dan
t. m. govori! in kar je njegov minister Thouvenel 24. febr.
in
v Turin pisal, da bi se Toskana zedinila s Sardinijo, tudi ne, da bi papeževe dežele kaj več bile kakor le
Pogovori vrednistva. Gosp. L. T. pri Št. Fl.: Gospod Doli
narjevih pesem ni več v bukvarnicah dobiti.
Gosp. J. L. v Z
vikarjat sardinski? Res je, da je poslednji cas francozka nSr. D.w nam dohaja brez nSed.w. Poslano smo přejeli.
vlada svoj plajš nekako
drugač obernila
po vetru, ki
je iz Avstrije, Rusije in Prusije prihajal, ko so te vlade zavergle a n g 1 e ž k e nasvete,
al to je Napoleon
gotovo
3. Htarca 1860
Kursi na Dunaji
v novem denarji
storil le zato, da bo mogel pozneje reci: „saj sem jez od-
če je vendar
sveto val sardinski vladi
naj ne storí tega ;
Deržavni zajemi ali posojila.IDruge obligacije z lotrijami.
8torila, nisem jez za to odgovoren
«
99
Francozka vlada
y obligacije od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100 .g. 101.80
novem dnar. po 100 g. g. 65.25 |4y20/0Teržaški lozi po 100 „ 127.
ne prevzame nobene odgovornosti za združenje omenjenih dežel s Sardinijo" — to so najvažniše besede v Thouvenelovem pismu. To so pa le lepe besede, to je le zvijača, ktera pomaga francozki politiki iz zaderge.
5
o
o
posojiloodl. 1854,, 77.1015% Donavsko-parabrod
yo metalike
37, 2'/
0
v ktero se je le na videz zamotala. Cesar Napoleon hoče
to je stokrát rekel
zato pa hoče za-se Sa v oj o, kakor je očitno rekel v svojem Obligacije zemlišn. odkupa
da Sardinija dobi vse te dežele,

99
99
99
99 V
99 99 99
99 99 99 99
54. 41.
35.
201 ski po g. 100 75|Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 Knez Claryovi po g. 40
99 99 99
99 99
govoru 1. dan t. m. Će bi res bilo, da se francozka vlada zoperstavlja zedinjenju teh dežel, bi bila mogla francozka armada že davnej zapustiti Lombardijo in Sardinijo prepustiti sami sebi. bo dobil Francoz"
(po 100 gold.)
avstrijanske g. 90 gerske...... 72
dolnj
13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 „
KnezWindischgrâz.po g.20„ Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 n Budimski . .
po g. 40 „
103. 84. 38.25
39. 37. 37. 22.50 27. 16. 37.
Al tega ni storila. „Al Sa voje ne
5 5
uu uuuit riauuuK — bo rekel ta ali uni — Ker ne le a n- kofoskc, isu ijansnc . „ «v.—.wou.on.	. .
gležki poslanci, temuč tudi angležki ministri so že Deržavni zajemi z lotrijami |
I ^ ^ • 1 • ^
večkrat očitno izgovorili, da tega ne bojo nikakor dovolili, Zájem od leta 1834 po 250
ker ne le a n-
% horvaškein slavonske „ %krajnske, štajarske, koroške, istrijanske
70.75
Denarji.
86
Cesarske krone Cesarski cekini
r>
ker
To je res
Savoja z Francozko bi bila največja nesreća za svet".
govorijo; ali pa bojo tudi
da Anglezi sedaj tako
vedno mož beseda?
Rekel je sicer cesar Napoleon v der
i o
99
v 99 99 1834petink. „
99 99 99 *' ' * 99
„ „ » 1839 petink. „ 0 narodni od leta 1854 „
395 390 126 120 106
Souvraindori Ruski iinperiali Pruski Fridrikdori
Angleški souvraindori
Louisdori fnemški)
zavnem zboru, da pravda zavolj S a voje se bo vsem Dohodkine oblig, iz Komo
velikim vladam v razsodbo dala. Al cesar Napoleon si je tudi napisal na svojo zastavo, da „njegovo cesarenje je
99
16 25l Srebro (ažljo) .
g. 18.20
6.30 10.62 18.30 10.85 11.34 13.30 10.80 31.75
» rt
99
99
99
V
Odgovorni vrednik : Dr Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.