GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 9. NOVEMBRA 1960 - LETO X., ŠTEVILKA 18 »Mesec knjige« Vsako leto — že nekaj let na-— organizirajo vse naše republike »MESEC KNJIGE«. Na-,r“‘n ta akcije je Široko aktivizi-Janje vseh družbenih sil pri reševanju najbol j perečih vprašanj ha področju izdajanja, propagira-bja in širjenja knjige. V tej akciji so tudi doslej sodelovale šte-vune družbeno-politične, kultur-Oe in druge organizacije ter Pstanove, kot tudi vrsta uglednih osebnosti javnega in kulturnega »vijenja. Dosedanje akcije po posamez-Mh republikah so bile zelo uspeš-Oe, zato so se družbeno-politične, kulturno - prosvetne organizacije, taloibe in ustanove, ki se bavijo * vprašanji propagande in širje-JJa knjige, odločile, da letos pr-^ organizirajo JUGOSLOVANSKO AKCIJO: »MESEC KNJIGE« Ta akcija ne bo samo propa-Sandnega zničaja. Povezala se^ bo s prizadevanji vse naše družbe. Ja hi delovnim ljudem omogočil!! pridobivanje kar največ splošne, Jružbeno-ekonomske tn strokovne izobrazbe; zato ho poseben pou-"Arek na populariziranju strokov-literature. V okviru te akcije naj hi se reševal številnii problemi naših JkMiotek, čitalnic, knjižnic, za-]®zb in še zlasti problemi materi-“btega in kadrovskega značaja, , Pomembna je okoliščina, da Jjjdšnja akcija »MESEC KNJIGE« prav v času, ko se ljudski “rgani pripravljajo za sprejema-UJC novega perspektivnega plana fkzvoja naše domovine. Zato bo ®*ba ta vprašanja reševati v - planom perspektivnega azvoja vse naše družbene skup-“°sti, kot tudi republike in ko-Uiune. Vsejugoslovanska po svojem značaju naj bo akcija »MESEC anjige« še en doprinos k razvi-ŽMiu enotnosti naših narodov s jjkbn medsebojnim spoznava-'Jem in zbliževanjem nacionalnih uuitur. Jugoslovanski odbor poziva 'se družbeno-politične, knlturno-»roevetne in druge organizacije jzr ustanove in založbe, šole, or-Sane ljudske oblasti, javne in *™tume delavce, da pripomorejo uspešni izvedbi akcije. »Pedagoški teden« v Novem mestu t Občinski praznik — 29. okto-" so letos v Novem mestu plavili na poseben način: zdru-ga z začetkom »pedago-tedna«. Na slovesni otovo-l^i je bilo poleg velikega števi-% Prosvetnih dielavcev iz vseh novomeškega okraja zbra-(),. več uglednih gostov, med srT^i podpredsednik ' Izvršnega Is LRS dr. Jože Vilfan, član j., LRS in predsednik Sveta za 5^v° Vladko Majhen, sekretar za šolstvo Ludvik Gabrov-tj.f direktor Zavoda za napre-D* šolstva Vladimir Cvetko, t^^edsednik Republiškega Sve-Jož Veze sindikatov za Slovenijo Ijj2® Borštnar in drugi politični Prosvetni funkcionarji - VilfV svojem govoru je dr. Jože močno naglasil vlogo vzgo-ha.v našem socialističnem druž-v^ein sistemu in očrtal lik člo-k kakršnega želimo vzgojiti Vrw^anašnji in prihodnji čas. Go-VpV rovariša Vilfana bomo .pbja-v našem listu prihodnjič. Manifestacija slovenskega knjižničarstva Na zborovanju knjižničarjev v Mormoni so med drugim naglasili, da so pokrajinske študijske knjižnice še vedno vse preveč zaverovane v svoje zgolj znanstveno poslanstvo V skupino javnih služb, ki delujejo na področju kulture, stvenih knjižnic. Tako je Avgust priročni knjižnici v ljudskih nje nagrajevanja za delo v knjiž-prosvete in znanosti, spadajo tudi knjižnice. Čeprav so vrste Vižintin, upravnik Delavske kniiž- knjižnicah in referat Mare Šlaj- nicah. Ce so že drugi prosvetni njihovih uslužbencev v primerjavi s prosvetnimi delavci niče v Ljubljani, govoril o pah,referentke za knjižnice pri delavci v zapostavljenem položa-manjštevilne, vendar ni zato njihova pomembnost in vloga mestu javnih ljudskih knjižnic republižkem sekretariatu za pro- ju v primsrjavi z uslužbenci v pri kulturnem oblikovanju človeka nič manjša. Saj knjiž- v izvenšolskem izobraževanju sveto in kulturo, o skrajšanem proizvodnji, so knjižničarji celo niče dopolnjujejo delo vseh drugih prosvetnovzgojnih usta- Ljudske knjižnice bi morale naj- bibliografskem popisu v ljudskih na slabšem od prosvetarjev. Ninov. Prevzemajo skrb za otroke, še preden se jim odpro tesneje sodelovati z delavskimi knjižnicah. kakor ne more biti stimulativno, šolska vrata, sodelujejo s šolami vseh vrst pri usposabljanju in ljudskimi univerzami, da bi s Ce je strokovno posvetovanje če ima celo srednje kvalificirani mladih ljudi za življenje in jih spremljajo še dolgo potem, svojim knjižnim gradivom krile govorilo bolj o knjižnicah kot uslužbenec v proizvodnji višje ko so se za njimi zaprla zadnja šolska vrata. Velikokrat je potrebe po izobraževalni litera- ustanovah, je bilo na občnem povprečne mesečne prejemke kot prav knjižnica takšne ali drugačne vrste prva in zadnja turi ter temu primemo, v sode- zboru podano poročilo predsedni- visoko kvalificirani uslužbenec v družbena investicija, ki jo vedno več ljudi — mladih in sta- lovanju z vsemi družbenopolitič- ka Društva bibliotekarjev Slove- knjižničarski stroki. Zato ni ču-rih — nepogrešljivo potrebuje. nimi činitelji razvijale svoje nije tovariša Josipa Rijavca o dno, da ni odziva na razpisana Zaradi vsega tega in ker je knjižničarstvo pri nas soraz- knjižne fonde in prilagajale svo- društvenem delovanju v pretek- službena mesta in da je vedno memo mlada kulturna panoga, so problemi, ki se iz dneva jo notranjo in zunanjo organiza- lem delovnem obdobju in njemu več primerov fluktuiranja delov-v dan porajajo ob delu njegovih pripadnikov in ob zahtevah cijo. Na drugi strani pa so poro- sledeča debata polna problemov, nih moči v stroke z večjimi ma-sodobnega časa, številni, težavni in pereči. O nekaterih naj- čila o problematiki in stanju na- ki neposredno zadevajo pripad- terialnimi ugodnostmi, kar bo bolj aktualnih so se namenili slovenski knjižničarji pogovo- šib pokrajinskih študijskih knjiž- nike knjižničarske stroke in nujno vodilo k nazadovanju knjiž-. riti na svojem zborovanju, ki je bilo v dneh 22. in 23. ok- nic pokazala, da tudi te, kljub uslužbence knjižnic, slovenske ničarske službe, in to prav včasu, tobra 1960 v Mariboru. notranjemu strokovnemu utr j-e- knjižničarske delavce. Razprav- ko se od nje zahteva vedno več vanju, naletijo še vedno na teža- lian ja so obravnavala organiza- in več. Vsekakor bo treba tudi v Ce hočemo posneti nekatere na naloga je dopolnitev knjižnega vej ^ so osnovnega značaja (ka- cijsko in strokovno dejavnost tej panogi poiskati primerne osnovne misli zborovanja, ne mo- fonda z literaturo o ekonomiki, dri, prostori, zlasti finance) društva in nekatera druga vpra- oblike in metode tako imeiiova- remo najprej mimo dejstva, da tehniki, agronomiji, stomatologiji Vendar gre v osnovi povsod za sanja kot šolanje knjižničarskih nega nagrajevanja po učinku, so bili ti mariborski dnevi do- m pravu, po kateri je povpraše- odnos lokalnih činiteljev do njih, kadrov, njihovo nagrajevanje, toda hkrati bo treba knjižnicam slej največja manifestacija slo- vanje iz dneva v dan večje. Ven- pa je v siabih primerih naj- zakon o knjižnicah in drugo. zagotoviti tolikšna materialna venskega knjižničarstva, saj se dar bodo morala pri tem mate- večkrat posledica neafirmativne Ni stroke brez strokovnih kad- sredstva, da bo odstranjena ne-je zborovanja udeleževalo preko rialno odločilno sodelovati mari- dejavnosti knjižnic samih. Naše rov in ni strokovnih kadrov brez upravičena manjvrednost v pri- 150 prostovoljnih in poklicnih borska, podjetja, saj bodo s tem pokrajinske študijske knjižnice so strokovnega šolania. Vendar za merjavi s proizvajalci. Mar niso knjižničarjev iz vrste ljudskih.. investirala v osnovni kapital, ki §e vedno preveč zaverovane v knjižnice — kot da to ne velja, prosvetni delavci, in med njimi strokovnih in znanstvenih knjiž- '--,-1- h— orugi SVoje zgolj znanstveno poslan- Medtem ko je v vseh drugih tudi knjižničarji, prav tako pro- nic iz vse Slovenije. Pomemben strani pa bo Študijska knjižnica stvo; vse premalo živijo s potre- strokah, od ročnih delavcev dalje, izvajalci, in sicer proizvajalci poudarek pa je zborovanju dala morala strokovno povezovati mre- bami svojega področja, še vedno strokovnemu šolstvu dan močan proizvajalcev?! navzočnost predsednika Sveta za žo strokovnih knjižnic po. tovar- niso našle najprimernejših vezi poudarek in so drugje po svetu Del problemov, ki tiščijo slo kulturo in prosveto LRS tovariša nah in po nastajajočih inštitutih. s knjižnicami in drugimi kultur- že tudi knjižničarsko strokovno venske knjižničarje, bo po sploš- Borisa Kocijančiča, predsednika Vendar bo vse to lahko storila le, novzgojnimi ustanovami in za- šolstvo enakovredno razvili, so nem pričakovanju rešil repu- zvenele v skladnem utripu s tem- pri nas knjižničarji — od najniž- bliški zakon o knjižnicah, ki jei ^ f | pom časa. Zato bodo morale več jih do najvišiih nazivov — le pri- menda na najboljši poti, da bo razmišljati o popolnejših organi- učeni delavci, ki pred nastopom sprejet. Ta bo predvsem uzakonil zacijskih oblikah in metodah dela službe v knjižnici niso nikdar bili mesto, vlogo in osnovne naloge in preko njih posredno premago- poučeni o svoji bodoči strokov- knjižnic vseh vrst kot javnih vati druge pojavljajoče se pro- noeti. Zato je upravičena težnja, ustanov. Odgovorni organi naj bi bleme. da se — kot na drugih strokovnih uredili tudi vprašanje šolanja in Strogo strokovnim knjižničar- področjih — začne z načrtnim 'agr*!®vania Vse druge oroble-skim vprašanjem so bili posve- šolanjem knjižničarskih kadrov me, od uveljavljanja knjižnic do Čehi referat prof. Pavla Kalana, srednje, višje in visoke stopnje. -riro*r>p strokovnosti svojega znanstvenega sodelavca Narodne To zahteva vedno večja razveja- dela, pa bodo morali reševati in univerzitetne knjižnice v Ljub- nost knjižničarske stroke in služ- knjižničarji sami s poglobljeno liani, o mednarodnih prizadeva- be in vedno zahtevnejše naloge, strokovno in kulturnopolitično njih za poenotenje v katalogiza- ki jih morajo reševati knjižni- dejavnostjo v svojih ustanovah ciji, referat Pavle Reberšek iz čarski uslužbenci. in v svojem strokovnem društvu. Študijske knjižnice v Mariboru o Nezadovoljivo je tudi vpraša- Branko Berčič Na vidiku: šolski izobraževalni centri za vzgojo obrtnih kadrov Ob navzočnosti številnih predstavnikov gospodarskega in kovne kvalifikacije, kako jespre-družbenega življenja, sindikata, ravnateljev vajenskih šol, jeti strokovne skupine sorodnih predsednikov šolskih odborov in predvsem upravnega in poklicev, za predlog trajanja te-nadzomega odbora Obrtne zbornice za. okraj Ljubljana, je oretičnega pouka, in je sprejela potekala v Ljubljani 25. oktobra seja, ki je po svoji po- načela, kako in kje mrežo cen-membnosti daleč prerasla pomen običajne seje, saj je začr- trov in zavodov za strokovno iz-tela smernice bodočega razvoja vajenskih šol z ustanavlja- obraževanje po posameznih sku-njem šolsko-izobraževalnih centrov za'vzgojo obrtnih kadrov, pinah ustanavljati, tako, da bi TT- . ,._ . . , . , , . , „ . , „ , prišla vloga centrov za izobraže- .. Ugotovljeno je, da je doseda- log je, da se Vajenske šole v vanie obrtnih poklicev kakor tudi nji sistem vzgajanja obrtnih ka- Grosuplju, Hrastniku, Litiji, Za- mreža ostalih zavodov čimbolj do drov prišel vpričo velikih druž- gorju in na Vrhniki ukinejo) izraza benih in gospodarskih sprememb Nastajanje novih in izumiranje ' ptvi korata- cn otorieni Na v veliko nasprotje z današnjo preživelih obrtnih dejavnost terja vsem DOdročiu okraia Liubliana stopnjo družbenega razvoja, analizo nomenklature poklicev, l^r^to zgolj Vatonska šoto v Pogled v čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Predvsem je povzročil revolu- saj ne gre, da bi se učenci raz- Koepvin ppintn; rvnnk ciomame spremembe razvoj in- nih poklicev učili po istih učnih ^ „ _ Komisije za knjižnice pri SPK če bo prej rešeno vprašanje nje- dustrije, tako v družbenih odno- načrtih. Formiranje enovitih sa- 1° ,,«!^,” .Po začetni svečanosti na Glav- LRS tovariša Janka št^ neŠa kadra in Prostorov. sih, kakor v načinu proizvodnje mostojnih razredov po strokah kTmtoH ofn-« i s^1 -avne_ vilnih predstavnikov maribor- Bolj teoretičnega in idejno na- ir. « rvKiiWvrr™-;,, 0*^b-^vr«iv. <■« rvrviri;,*;*, ^ mso dovršili osmih razredov, na- in v oblikovanju strokovnih ka- in poklicih je nujnost, ako-hoče- ** trgu so predstavniki javne- v./ 4. -u 1 x , J m v ooiiKovanju siroKovmn Ka- m jc uujilvsi, aKu uoce- se ustanavliaio nrinravlialni te- k,, življenja in nrosvetni delavci sklh Polltl^mh oblastnih organov čelnega pomena je bil referat to- drov. V drobni analizi teoretič- mo iz preteklosti Mimo vsega ^ofcli vence med snominsko in zastopnikov bibliotekarskih variša Slavka Bohanca o novih nega in praktičnega izučevanja je šteti za šibkost sedanje va- cno7n 1 vantp ^nfpria 1 Jh6 v veži NOB v Vratih' V društev iz sosednjih bratskih re- smereh knjižničarstva v kranj- našega vajenca so dognane mar- jenske šole tudi to, da so isto dnTžbe to pozMtan e priro-tol ki to^nski šoli na so takoi zatem Pubbk- ..................... skl komuni, popravljen kot pri- sikatere slabosti, ki naj jih so- šolo obiskovali učenci, zaposleni evT IMiP (^•‘“Olskem sistemu ter vrsta Uvodni in s slavnostnim poudar- boli ustrezalo notrebam časa in gove dejavnosti, od specializira- no premišljen na delovno mesto Za. veliko vefino poklicev je 0 Prireditev. kom je bil referat ravnatelja svojega območja. Temu pa je nega obrtnega delavca in preko pomočnika. Okrepiti je aktivno upravieen obstoj samostojnih za- W ora-' ■'! študijske knjižnice najprej treba prilagoditi organi- kvalificiranega. obrtnega delavca vzgojno povezanost med vsemi vodov » izobraževanje, v okraj- ir &lrn£ii I fiki tovariša Jara Dolarja o knjižni- zacijsko obUko in medsebojno do visokokvalificiranega obrtne- činitelji tako, da bi bilo učno nem. menlu’ _ zlasJtl v Ljubljani uuigt v dKUlJl carstvu na področju Maribora in funkcionalno povezavo med knjiž- ga delavca (mojstra). in vzgojno delo koordinirano. sami’ 'le pa sa odprto vprašanje ,«eaavno teaa 1e dobi,!a Škofjo o posebnem mestu Študijske nicami vseh vrst in tipov na do- Po dosedanjem sistemu je šo- Mimo tega je treba usposabljati vajencev — učencev elektro-strok Polnoštevilni ofoisik Vajenske knjižnice glede na razvoj višjega ločenem območju. V Kranju so la nudila vajencem teoretični posameznika za ooravlianie druž- m 34 skuP!ri sorodnih poklicev, - - - - - - ■ j j „„ katere ni dovolj učencev in bo za te našla rešitev v re- ___________ _ _ „ publiškem merilu. fSe,kfkoreZtediV juriši nadvse ga med okupacijo načrtno in si- in pionirsko knjižnico kot'samo- sistem, ki je "prišel "zlasti do iz- Ijavec. *" ' ' Na centrih za izobraževanje in pozornega sprejema: stematično uničevali, dvignilo v stojne oddelke. Vendar ti niso raza pri izpitih, ki so bili ločeni, Z resolucijo se odpirajo po- obrtnih delavcev bodo osnovne s^i^e Vv 13S, izbilo Ppvojnih letih na kar dostojno več zaprti sami vase in samo v posebej v šoli, posebej na Obrtni vsem nove možnosti za vzgojo in izpitne komisije, ki bodo omo- UJuzm ^redotočeno na Škofjeloški višino, ki pa še vedno ne odgo- svoje probleme, temveč vežejo zbornici. Delavniški dnevniki so izobraževanje strokovnih kadrov, gočile enotnost pri izpitih. cNV151 je s svojo bogato in nif varja potrebam prebivalstva, je nase vse ljudske, strokovne in sicer rahlo povezovali šolo in de- Predvsem je poskrbeti, da bo Umljivo je, da se bo navede- ureditvijo pritegnil ude- opozoril na nekatere pomanjklji- druge knjižnice v komuni. Poteg lavnico, toda so bali v največ onim, ki se bodo vključili v obrt, na -preobrazb; ' ' preobrazba« sedanjih vajen- 'iftv Venca na hi«- tvuj izim;, vpuvau ua pu- uzuenupumacne ucjaviiiusu, K.ui, jr n vsem lem je ireDa veneia, aa delovna mesia. JNe smemo nam- kazala Kaj dodati, je spregovoril ^Vatoncem večanje branja neleposlovnih so čitalnice, klubi, potu joče knjiž- je praktično poučevanje hiralo reč prezreti nagrajevanja po de- kai reorganizirati, vi Ktoko Wiifan, ki je očr- knjig, osvojiti večji odstotek pre- niče, sodelovanje s šolami itd. zaradi nenačrtnosti, saj so bile lovnem učinku, ki narekuje gle- Konec koncev i S^b^vitlT^Siuek^narod- poseč* P3 Sal ie osnovna naloga knjižnice prenekatere delavnice vezane na danje na ves proces z drugačnimi zreti realnih možnosti. To pa so: Satove blrbe zf krateno P^očje izvenšolskega izobraze- v današnjem času odzivati se pn- delo po naročilih potrošnikov, očmi. obstoječi šolski prostori učni ka- ]qte Zvezo borcev je sprego- vanja, s čimer se bo posredno pravljen m popoln sproti raste- ako m šlo za senjsko proizvod- Komisija pri Obrtni zbornici der učne kniige učila in kre- sv^.dpozoriF Valentln Kalan, dvignil tudi ugled in izbdtjšal čim kulturnim problemom ko- njo samo. Ustreznost krepkega, ki je delala na predlogu o reor- diti’ ’ SCvtraaidjSi tiM°h.nki OTPlePs odno| d'° knjižnic. Še posebej pa mune. smotrnega izučevanja kadrov je ganizaciji strokovnega izobraže- Toda: poglobljena skrb za «..... Na plenarnein zasedanju nače- motila prevelika razdrobljenost vanja je določila smernice. Gre razvoj obrtnih izobraževalnih cen- ta vprašanja je podrobneje ob- vajenskih šol, ko niti ni mogla za novo določitev učne dobe, za trov je tu. Nobenega dvoma ni horiH Z3 našo svobodo, so težavne naloge Študijske knjiž- vanjem Maribora v novo sloven- ravnavMo dete v komisijah za biti posvečen do^ljna* pozo?- ^ir^ja" katera deteTOa^meste čto smo ^d^prelomitiro sko visokošolsko središče. Osnov- vprašanja ljudskih oziroma znan- nost strokam in poklicem. (Pred- spadajo na določeno stopnjo stro- rim in novim. v. el Stran 2 Ali je smiselno uvajati dvostopenjski študij na tehniških srednjih šolah Z reformo osnovne šole in z uvajanjem osemletne šolske obveznosti za vso našo mlado generacijo so se izenačili tudi vpisni pogoji v razne strokovne šole druge ^e??: zna vsak tehnik, pa tudi smislu dvostopenjskega študija, one učence, ki so že praktično višji, opravljati manualna dela — potem prav gotovo neupravičeno usposobljeni. Tehniška šola ' ' Za naziv druge vrste prosvetnim delavcem — pionirjem vajenskega šolstva torej, da je izučen poklica. Za menjamo profil kvalificiranega bi v srednjega« tehnika je takšna delavca, ker bi I. stopnjo upora- . praktična izučitev toliko bolj bili za pripravljalnico tako imenovane druge stopnje, važna, ker je običajno njegovo stopnji. Torej I. stopnja torej, ker so se vpisni pogoji delovno mesto v obratu med pro-izenačili ^ na prehodu v drugo izvajalci — delavci.. odnir^vnrisnifi’, se .nal? neh°te Naj navedem nekaj primerov kvalificiranega r,Jb, +„af fl! i!^viIa„hkx°„,?St_a; sprejemnih pogojev iz švicarskih tega ne bi moi tehničnih šol. Pogoj za študij na tehnični šoli strojne smeri mora obvladati poklic ključavničarja, stroj- k drugi ne bi v nejo tudi vse strokovne šole na isti ravni, z istimi vpisnimi pogoji, z istimi jičnimi programi, z istimi učnimi smotri ter' iste no- tem primeru lahko trajala eno ali več let, kar je odvisno od profila tehnika. Ce bi šlo za višjega, bi bila daljša, celo 3-letna, če gre za tehnika v sedanjem smislu, pa tudi eno do dve leti, in po svoji notranji organizaciji ne bi smela biti dvostopenjska, temveč enotna šola zaključnega Kdo ve, kolikokrat že je bilo črti, hkrati z upoštevanjem zmog-rečeno, da so v socialistični Jugo- Ijivosti učencev samih. Sj. zrnanoTam’jeadarvse šole nega risar^a- mehanika/strugar- naŠtalHMutoTS^minac^e z^ veniji ,zeI° ugodna ne služijo oblikovaniu isteaa nro- orodjarja itd. Ali n. pr. za diskriminacije za perspektivo- za na fila strokovnega delavca, zato olsktro-tehnično _ šolo mora biti bodo vsekakor ostale nekatere J,zu9en za strojnega ključavni- šole glede na to in na svoj učni smoter bolj zahtevne druge pa manj zahtevne. Nikakor pa ne bo mogoče doseči takšen šolski sistem, ker bi morali za dosego naj višje izobrazbe prehoditi celoten stopničasti izobraževalni sistem, ali z drugimi besedami čarja, elektro-mehanika, navijal- tem primeru mogla biti zaključnega tipa in -niti služiti profilu delavca. Razen mogli vključiti v takšen sistem še ostale šole, ki vzgajajo prav tako kvalificirane karakterja. šotaVf nr(ik^ntrijSke’ Za takšen s^em formiranja sole s praktičnim poukom itd), tehničnih kadrov bi imeli v Slo- samem ocenjevanju pa bi VPniii 7pln „po,Hna tla in odlično prakucno Čeprav nismo še v stanju podaljšati osnovnošolsko izobrazbo slaviji dosegle vprav vajenske šole največjo preobrazbo in najvišji vzpon. Analogno je, da so morali biti tedaj, ko se je dajalo po osvoboditvi tem šolam nov pečat, nameščeni na te šole učitelji, strokovni učitelji in tehniki, tako prosvetni delavci, ki jim je prosvetna oblast zaupala glede Minila so leta. Od osvoboditve preko 15 let. Vajenske šole so danes, ne glede na to, da ustvarjamo iz njih obrtno izobraževalne centre, opravile veliko in za vsakega objektivnega opazovalca uspešno delo. In prav ta kader prosvetnih njih navredneaa volitičneaa vre- delavcev> ki ima za seb°i mnogo-3 P 0 VOMicnega pre Jefno delQ z vajensko miadino, naj dobi naziv druge vrste. To je učence, ki bi bili delo zelo sposobni (torej odlični učenci v industrijskih šolah), ca, inštalaterja. Za tehnično šolo ^en(iar glede na prehod na kemijske smeri pa laborant in slično. Tudi sama Resolucija drugo stopnjo in merilo II. stopnje. ocenjeni slabo in kot taki zato uvrščeni med neposredne pričanja, pa nič manj tudi zaradi * ***&!?* „t,T„zbem raven m pedageSka- Podmmc m va emk.h Mah. B-šolska orientaciia tisti elementi 3emno Priznanje naziva druge ------------ ki dajejo garancijo, da bo ustvar- stopn3e rmj zajame ustvarjalce na 9 ah deset let, kar bi bistveno jaino dpio med vajensko mladino n°vi ?ole, one učitelje, spremenilo celotno naše šolstvo ______________-v; _____ i.-..j.-„ strokovne učitelje m tehnike. Ki druge stopnje, vendar glede na to, da se približno 64 % vse naše resnično plodno. Ti novi ljudje so dejansko krepko poprijeli za delo, s študijem so morali svoje knvn SamH ReSOlUCija ” S'r°- nroizvajalce V takšnem sistemu mla,di"e. že vkl^a ^ šole s 2na„je p^go^Upredizobn^-kovnem izobraževanju tehnikov, b[ ^1^ reflektanti za pr^ praktičnim poukom in izučuje po ni stopnji učencev iz gospodarne more iti mimo nroizvodneea ul UIil za praKiicno t m ..... ■ .... , , "'drUK!toPnlemea“bOlP0' a zs, ne more iti mimo proizvodnega dela. Celo poudarja, da je treba za potrebe gospodarstva vzgojiti delo vedno ocenjeni učenci. Mislim, da bi kot slabi ps^emu učencev v gospodarstvu, stva, kar je terjalo mnogo dobre učitelje in tehnike, so bolj ali manj pred tem, do stopijo v pokoj, ustvarjalce, ki so vrsto let po osvoboditvi delali na vajenskih šolah, so se zanje žrtvovali in je njih bistvena zasluga, da so vajenske šole danes no v tem nri- 'rnamo vse Pogoje, da preidemo volje in vztrajnosti. Na vajenskih . ."V.' ------- . vezane kakor po horizontali tako mh. delavcev, tudi po vertikali. Že tov. Cerven-kovski nas v svojem izvajanju o cev za tehnične poklice. Tehnične (srednje) šole bi bile stemu ni nova v svetu in je samo kako?' SIT10 io .napravili z uvedbo sposobnim učencem v industriji ivv/voxv.i 110.0 v ovvrjciii i^vojonju v/ --------------------— 00111^ „ • v . .. , . ... ^------------- ------------------------*>" UU LLlSLbtt bJSIVU JJTUV {JUIUVU SUUJU reformi šolstva opozarja na to, vprašanje njene pravilne reali- "^pLiičencev a g l in poučujejo roko v roki s profe- bi in mladini tisto, kar je le-ta s°^>. l,nženir/' Predmetnimi učv od niih pričakovala lste Predmete na isti stopnji' A ne samo družba. Prosvetni 'Pri vsej stvari gre za dodeli' delavci na teh šolah so se do- tev naziva druge vrste starejšim, sirijskega oz. vajenskega tipa, dobra zavedali, da je vajenska zaslužnim učiteljem, strokovnim in še možnost večernega šolanja šola, četudi negospodarska usta- učiteljem, le sedanji generaciji' nova, posredno kar najtesneje po- odmira, saj vnaprej na te šoli vezana z našim gospodarstvom, itak ne bodo več prihajali osnoV' saj dajejo te ustanove, ne glede noSolski učitelji in strokovni tič*' na reformna prizadevanja, naše- r.clji brez Višje pedagoške šolG' mu gospodarstvu iz leta v leto, današnji sestav učiteljskih obrti, industriji, prometu, gradbe- zborov to potrjuje. v tej smeri, bi bila edina izbirna pot za vstop v tehnično šolo. Mladina in odrasli bi na ta način prišli do potrebnega znania z di- In kaj bi v resnici dosegli? To, da bi prišli »srednji« tehniki še mlajši v proizvodnjo kot tehnične pjomsjfim študiiem, medtem ko bi proizvodno delo kot oriprava 1» .1» enoletni pn.ksi brž- približal učnemu smotru višjega tipa. čas pozabili še tisto teorijo, ki jo morajo obvladati za diplomski Ker smo pa v kritiki doseda- izpit. Ali pa bi uporabili vse leto prakse za pripravo, na diplomsko jemne pogoje in sprejemati samo mest0. Mnenja sem, da takšen sistem njega šolskega sistema slišali na mnogih mestih, da sedanje teh- nalogo, kar pa'verjetno ni ren- nfčne »srednje« šole ne ustre- tabilno za proizvodnjo. V glav-zajo več našemu izobraževalne- nem bi pa bili absolventi takšne mu sistemu strokovnih kadrov, tehnične (srednje) šole prav tako ker so preveč teoretično usmer- slabo pripravljeni na proizvodno jene s premalo proizvodne delo kakor sedanji, prakse, odmaknjene od proizvodnih potreb itd., je jasno, da se je treba zamisliti, kaj sedaj napraviti s takšnimi šolami. V našem novem sistemu izobraže- Drugi predlog; Sedanjo tehnično srednjo šolo obdržati kot 4-letno in jo notranje deliti na dve stopnji. V prvi vanja strokovnih kadrov, kjer kil večji poudarek na prevzema »srednji« tehnik mnogo bolj določene funkcije v sami proizvodnji, se bržčas s tem zmanjšuje njegov delokrog poslovanja. Srednji tehnik se v sedanji industriji ne nahaja več sam. temveč je uvrščen v armado strokovnih delavcev: specializi- praktičnem delu, v drugi stopnji pa bolj na teoretičnih predme-tio. Seveda v tem primeru bi bila prva stopnja pogoj drugi stopnji. Najboljši učenci prve stopnje bi lahko nadaljevali v drugi stopnji. Medtem ko bi slabše ocenjeni učenci (ki bi ranih,. kvalificiranih, visokokva- slabše oogoje za študij teo- lificiranih, mojstrov, višjih tehnikov, inženirjev. Torej,' če ga še hočemo uvrstiti ter vriniti v retičnih predmetov) nekako lahko postali kvalificirani delavci. Torej, če prav razumem, bi lestvico strokovnih delavcev kot dvostopenjski študij služil kar potreben člen strokovnjakov v dvema ciljema. Po eni strani bi proizvodnji, potem bomo morali kd^nmžna sel^ekci.ja^čemjev^pri ■1 enjati njego o j 1.x v.? ».r.,— in s tem seveda tudi samo šolo. V vsaki državi, kjer razvito industrijo, in to na vzhodu ali na zahodu, stremijo za Drugič bi usposobil učence prve stopnje za praktično delo pri-imajo bližno na ravni kvalifikacije za določeni poklic. Ce bi tako usmerili reformo tehničnih šol v ne bi prinesel prav nobene škode našemu gospodarstvu. Treba bi ga bilo le preizkusiti in nato dalje razvijati. Karel Kos der predavateljev na teh šolah je tembolj naravna, ako upošti' se je zavedal, da mora dosegati varno delovno mesto prizadetih njegovo delo na šoli strokovno Zavod za socialno zavarovanji višino, v skladu z razvojem druž- itak uvršča stalne predavatelj1 be in njenih potreb, pa tudi v vajenskih šol, na podlagi potrdi'; skladu z obstoječimi učnimi V čem je problematika alkoholizma? »Kadar pri nas razpravljamo o al- Cene koholizmu, radi zaidemo v dve skraj- Prav nostl. Po eni strani pretiravamo in ljudi bijemo plat .zvona, po drugi pa pod- strupljajo otroke in mladino z alko-cenjujemo alkoholizem. Zal nimamo holom. Končno je problem tudi primi-nobenih veljavnih statističnih podat- tivno gospodarjenje s sadjem in kov o številu alkoholomanov pri nas. grozdjem, ki ga ljudje predelujejo v Toda tudi če vzamemo maksimalne žganje in sadjevec ali pa v nekvali-številke, dvomim, da bomo našli več tetno vino, namesto da bi gojili koli-kot 2 do 3 % Slovencev. Ce k temu kor le mogoče veliko izbranih sort je-prištejemo vse tiste, ki trpijo zaradi dilnega sadja in grozdja, izbrane trte alkoholizma (otroci, žene, matere itd.), za kvalitetna vina ih industrijsko sad-lahko rečemo, da alkoholizem ogroža )e za predelavo v zdrave in bogate morda kakih 6 do 8 % naših ljudi. sadne sokove in podobne izdelke, mono lela ^fsno slsči. ča nima po- Med naše močne zaveznike mora-je najhujšiVdn™žbeni problem: m° Štetl tudl pedagoške delavce' ^ ----------» ' ; ki jih izdajajo prosvetni orpa*1--med upokojence, ki imajo viSjO strokovno izobrazbo. Upokojenec tedaj uživa pokojnino — zartid' svojega delovnega mesta — Pff nazivu druge vrste, medtem ^ prav iste stopnje aktivni uslV1' benec ne more doseči. To onemogočajo čl. 29., 30. jf 235. odstavek 3. Zakona o javtr. . J uslužbencih. Vprav sedaj, ko ^ nezgode m padec storilnosti. ... -'j, , „ •'1 , ,<• tako pa je problem zaostalost tudi vajenske šole pred šolsko tj, po nekaterih krajih kjer za- formo, naj bi bilo z zakonskih1] predpisi ali v kakršnikoli drV* obliki to vprašanje rešeno tak0' kakor žele in kakor tudi zasl* žijo stalni prosvetni delavci ^ vajenskih šolah. Upoštevajmo, da more Pr°.', svetni delavec tretje stopnje z0o"f do VII. plačilnega razreda, k® ;W gotovo ni stimulativno. Tem man zem rrvJi«*- . .v Pa moramo posebej opozoriti na to. ših "ao da Jih Je me«3 dihni mnogo, ki ne ra- ooniiSo1 m m zumei° Prav dobro, kako si zamišlja- če^mero^ih^atam mo boi protl alkoholizmu. Vse preveč na vajenskih šolnh je. % ga Š ni m°g moralizirajo in vse preveč »pridigar- . ' . ce _šteti med alkoholike. st)« ^nn<, fmaio Klic - za ono učiteljstvo, ki dela ustanovah, kjer terja delo z rnlh' dino višjo izobrazbo, kar prim0 Vrst° teh Pridelovanje sadnih sokov ukv^rsoU^ohon^ kT^r da b3^hKoajOuspdž^gŽe^f^a0 mnogoletlim^elavctm^na raT alko^le Sll^no^U d4e “o bK^iS ^ ^ ^ ^gačn* okvarjeni, ki ogrožajo svojo družino m nizirali take prireditve za Soie odrasle zavod za Šolski in film ^ Kvaliteta pouka Je odvisna-v-številnih činiteljev tako s uh J ek1 ~ nih in objektivnih: od dobre drobne razporeditve smo*i v uCI,n, načrtu, dobre osnovne priprav* ii, pouk, metodične obravnave in ki jih ima učitelj na razpolago-bolj in skoraj nepogrešljiv Je a„ri' v šoli diaprojektor in filmski lektor, da ne omenjam radia i** jrf ievizorja. Zavod za šolski in pVftvi* film v Ljubljani Je že toliko rafil' svojo dejavnost, da ima bogato ,ji moteko z vseh področij znanoen zabavnih filmov. Pouk ob predv«'.^ nju filmov je zanimiv, lahko »jjii daleu prikaže mnoge stvari, JV, Jt* sicer ne bi mogel nikjer motrit*- vt ga področja znanosti, ki se ”,»)*• posluževalo tega sodobnega n9' ga sredstva v poučne in drug* „(r mene Barvni in zvočni filmi “L 16 sebej predstavljajo zelo vredn nekoristno audiovizualno učilo, s *• rim lahko posredujemo učencem učno snov, ki nam ni dostopna ejii o-glede. Uporaben pa je pri Pre«m P-red-metu Ali si danes še m zamisliti pouk bio'ogije brez 1 zemljepisa itd brez filma’' Naš otrok raste danes P«*3 jijk vom radia, filma in televizij*- jgo; govo življenjsko okolje se 1*, j)8 gatito z vzgojnim) činitelji. je treba utiriti In smotrno stitl v vzgojne m izo-braaof**, (ti/fl mene. Zavod za poučni in šo.s*“ p Sb a .7=; c 'ČJ > : ŽIVAHNA RAZPRAVA NA OBČNIH ZBORIH Učni uspehi na osnovnih šolah Novi predpisi o napredovanju čemur naj bi prispeval tudi nov vanje otrokovih življenjskih po-učencev se močno odražajo v pre- zakon o posebnem šolstvu. gojev se ne sme začeti šele zad- gledu učnih uspehov ob koncu Tudi v petem razredu se je nji mesec ali dva meseca pred šolskega leta 1959/60. Ob zakljuČ- odstotek učencev, ki niso izd e- koncem šolsega leta, temveč že v ku šolskega leta 1958/59 ni izde- lali, močno znižal; v šestem in prvih mesecih, s sodelovanjem lalo razreda 28.780 učencev, letos sedmem razredu je predmetni širšega kroga ljudi, ki imajo pa samo 9090 učencev v oroden- Pouk in tarrl ni Pri®10 do enot- opraviti z vzgojo otrok. Poiskati tih izraženo: " lani ni izdelalo nih Pogledov na ocenjevanje. je treba vse možnosti, da bomo Prejšnjo soboto so zborovali da bi le-te prejemali tudi z oce- loško-strokovna vprašanja, za 12 07 % letos pa 3 97 "/o. Po teh v osnovi je letošnji prehod pomagali otroku, ki je po svojih Prosvetarji Velenja. Poročilo je no dobro. kulturno-družabno življenje in za p^atkih bi se uspeh izboljšal učencev v višje razrede res ousevnih zmoglivosti potreben bilo izčrpno in je nakazalo smer- Na občnem zboru so sklenili, materialna vprašanja; te sekcije za“810% številu ponavljav- ogromen napredek nasproti prej š- pomoči zlr^ieošoS Pice za delo v prihodp-ie. Med posvetiti v prihodnje se večjo bodo delovale v komisiji za pro- cev za 6711o/e j-ar ie vs»ka- n;,Im letom> ko le ponavljalo raz- .pomo Srupami, ki so najbolj pridno skrb ideološki vzgoji mladine. svetno-znanstvena vprašanja pri red v osnovnih šolah od 27 do darskih Povsod so govorili o nujnosti matmulnega zbolfianjcs v šolstvu — Poudarili so povečan® skrb m ideološko vzgojo mladine ^udirale ie bila ona iz Fesia Vsi v Šoštanju so naslednjo sobo- občinskem sindikalnem svetu v ° 29.000 učencev, to se pravi, da ^daj so na šolah učiteljske kon- fsdrssjjrfe: MffirrjsKK —srs 's v, ^ j 1 r ko bi rekli celo revolucionarno, jih razpišejo, a jih potem ni. ^ tretji 2,82 /o, četrti 2,92 trcj-,a prišteti še 7 do 8000 ponav- potrebno posvetiti posebno skrb, vuštva, kjer bi ne sodelovali. Terjalo je vse več skrbi skup- Resnici na ljubo moramo le Procenta, peti 4.34 «/•• šesti 4.71 liavcev v srednjih šolah To je da bodo dosegli učm smoter ob Po poročilih je bila izredno ži- nosti za naše šolstvo. Poleg štu- reči, da šoštanjska občina skrbi procenta, sedmi 3,45 %; za osmi ogromna škoda v narodnem go- koncu šolskega leter Takoj je ali socialnih razmer. vahna razprava. Predvsem o na- dijskih sestankov, je ta podruž- za razvoj šolstva: gradnja treh razred ne moremo navesti od- spodarstvu, nihče pa ne more po treba organizirati ustrezne oblike Utajevanju po učinku! Vsi so me- niča organizirala aktiv učiteljev novih šol in sklep o zvišanju ho- stotkov, ker je imelo v tem raz- vrniti mladini izgubljenih let, pomoči. 'lili, da je čas, da se uredijo pre- niže organiziranih šol, ki se bo v norarjev sta dva zgovorna argu- redu 848 učencev popravne iz- kdo naj izmeri posledice psihič- Na vprašanje, kako je vplival iemki v prosvetni stroki tako, kot teh dneh drugič sestal. Osnovali menta. pite. nih pretresov ih motenj, ki osta- na delo v šoli letošnji prehod jih urejajo v gospodarskih orga- so tudi aktiv glasbenih pedago- Za nekaj pa se bosta morali v prvem razredu je procent nejo pri nekaterih učencih vse učencev v višje razrede, smo nizacijah. Vsak učitelj naj bi bil gov, ki se bo z nastopi in pre- obe sindikalni podružnici še bo- negativnih ocen visok, ker šotam življenje. slišali splošne tožbe, da se tisti tako stimuliran, da bi mu bilo davanji strokovno poglabljal. Kot riti. Povezava s podjetji je danes zbrani zaostankarji tudi že iz Za vsakega pedagoga nastane učenci, ki so bili negativno^ oce-helo v razredu tisto, ki bi se mu v Velenju, so tudi v Šoštanju ob uresničevanju reforme več kot prejšnjih let, ki ponavljajo raz- vprašanje, ali številčnim uspe- njeni, pa so kljub temu prišli v posvetil. Zato bi tako nagra- sprejeli predlog, da se bosta po- potrebna. Kljub vabilom je v red dvakrat ali tudi trikrat, to Uom o prehodu v višje razrede višje razrede, ne morejo prilago- j®vanje v prihodnje izpremenilo družnici trikrat letno sestali. Na Šoštanj prišel le en zastopnik So učenci, ki bi povečini morah ustreza tudi stvarno znanje učen- diti ravni in tempu dela v viš- hidi izbor učiteljskega kadra. Ali te sestanke bodo povabili ugled- podjetja, v Velenje pa ni bilo obiskovati posebne šole. Zanimi- cev. Učno osebje ni bilo dovolj jem razredu. Grozita dve nevar- ^ora učiteljski poklic postati ne pedagoške delavce. Hkrati pa nikogar! Ali smemo v bližnji pri- vo je, da imata tretji in četrti pripravljeno na nov način oce- nosti: prvo, da učitelj zniža raven ''ujno feminiziran? Trenutna, bodo združili koristno s prijet- hodnosti pričakovati materialno razred najmanj ponavljavcev, njevanja. pa ne samo učno osebje, učnega dela na raven zmoglji- hfehodna rešitev bi bili morda nim. Ko so volili nove odbore, so' zboljšanje na šolah, če podjetja čeprav sta ta dva razreda imela o tem vprašanju bi morali raz- vosti učencev, ki po oceni niso dodatki za ocene. Tu so menili, izvolili še člane sekcije za ideo- ne bodo pomagala?! Sicer pa — v prejšnjih letih najnižji uspeh, pravijati v širšem krogu, pred- dosegli učnega smotra predhod- ali ni to tudi njihova dolžnost. Letošnji odstotek negativnih ocen vsem v šolskih odborih, pionir- nega razreda in tako zniža učno se vprašamo. Da, želimo poveza- v tretjem in četrtem razredu bi skt in mladinski organizaciji, po- delo za vse učence pod raven, ki vo, kajti družba v celoti mora približno ustrezal odstotku otrok, sebno pa v učiteljskih zborih, jo zahteva učni načrt; drugo, da vedeti, da vzgoja ni primat in do- ki so duševno manj razviti ali Gre za podrobno poznavanje go- zaradi večkratnega ponavljanja minacija šole! . duševno zaostali, pri čemer pa spodarskih in socialnih razmer, in utrjevanja zaostaja s snovjo Tako je izzvenela razprava v moramo upoštevati, da taki učen- v katerih otrok živi, natanko po- učnega načrta. Oba primera sta ‘ s težnjami ...na kovinski šoli ssSSLSSS sSSBMnsš sr as ss« ssmr? 'nArsn, - Ja vSks v Ljubnoani — te dni — odbor. Kot zastopnik oss je poedra- ski in kjer bo vse bolj treba mi- del pride v višje razrede. Go- sebnosti, da lahko ocenimo, ali tem, da dvignemo raven učnega sg*«*ln na s,“ovanla - ca, volitve ... lotno oceno otrokovih sposobno- skega dela. Prav v tem delu se bo sti in pogojev, v katerih otrok pokazalo, kako so razumeli šol-dela v šoli in doma, ne samo za sko reformo učiteljski zbori, šol-sposobnost reprodukcije v šoli ski odbori in mladinske organi-obravnavane snovi pri posamez- zacije; gre tudi za poglobljeno nih predmetih, pri čemer je šolsko delo v razredu z uporabo Živahno in aktivno delo občnega rije Schtvaigatjeve, ki letos praznuje šaia urediti materialno stanje uči- mnogokrat odločilno čisto meha- najsodobnejših metod učnega dela .> Toda bistri opazovalec je lahko r°gnal, da so obšimia poročila obseda mnogo več od onega, kar razu-pod suhoparnimi, vsakdanjim: prečili. Predvsem volja poudariti, ra je bMa podružnična dejavnost iz-ed.no razgibana, da se tako rekoč C 2anemarjai’o nobeno vprašanje, da Uspešen sindikalni zbor v Litiji j? bilo opravilijmo znatno defo, do- zbora sindikalne podružnice presvet- 50 let, odkar je prvič začela učiti in teljstva. kTttienjtiiramo v debeli maipi spisov, nih in znanstvenih delavcev litijske vzgajati naš mladi rod. x»l 3i;h je predložila tajnica sindikata, občine je dokazalo, da so vsi člani Poročilo za leto dni nazaj je po- v rvlr-Trlv. ...i— __l _ -i i rv s______________________i c i ___________________________x____j.: Hal +rw\/ Gt- q n c 11? rval i A o za icio um uctAdj je pu- tega občnega zbora. Na kratko bi ofcvfcm sindikata so razpravljafli o pripravljeni sodelovati in reševati dal ^tov. Stane ^ Roglič^ predsednik takile: I J^Trni šol&tVa, pr^e /TaSTo^S pr^me dflavce^e^ine Teli “o! "“uf vs^ p^na 1. Pedagoško delo podružnice naj g'\5ofah, budno so spremljali doga- hU Te fomialen občni "bo? ob za- izvršene. Za to bi bila potrebna več- 's predavanji in hospdtacijami po- ^ «etku šolskega leta, .temveč živahna ja^^ezan^m^ posameznimi šo- ^ ^ _ prosvetnl delavcl, kl Torej bo naloga no- Poznajo razmere v kraju, kjer delajo. *'■ ,r.a. 7 ~ ~~ . cetK-U icu*. tciiivcu /,• vcuxua v— «— ;- . *■ -. r o — in stremeli k poitično-id-eološki debata o raznovrstnih vprašanjih in lami m razumevanje ter materialna &cue pri Btoddkatu je naSla Reso- večinT^lanOT. katenh Je so<3elova,a u^atnlga^bora0Saj"pomagajo v izdelavi petletnega srtTeTn'e'il ^ pot.iticno-aaeoio-sin debata ^ ... dopolnitvi svojega čilanstva. Svoj predlogih, pri katerih je sodelovala pomoč občine. Igr« v prl Kl!n*kat!u Je našla Reso- veeina članov. vega upravneg- ------------ =.----------- _ ^ v o i Bur.3' na sploh je članstvo pozorno svojo intimnost je občni zbor do- v tem, da odpravi ovire za nemoteno gospodarskega piana. jL^hdlajo razvojno pot strokovnega bli ob lepl pozornosti do tov. Ma- delo in poveže člane med seboj pri 3. Predlog tov. Ivana Zormana, ^stva in seve še posebej vajenske- ___________________________' delu in seveda tudi včasih pri raz- ravnatelja iz Litije, o ustanovitvi Klu- ~ vedrilu. Utrinek ob sindikalni konferenci bilo vse. Po- d. --a‘ ... aeve se pos. g* Sofstva. To pa ni ... gV^žnica je bifa v živahnih stikih z . ocinakim sindikalnim svetom obči-,‘® Vič in Je temu svetu tarekla svo-priznani e. Dogodilo se je tokrat jjtvič, da so imeli člani podružnice riMnost, po zmogljivih cenah teto- Ne mislim razpravljati o sin- gaja se namreč, da n. pr. na šoli, RESNIČNA učitelj kot delavec, ki se zboro-Več sindikalnih zborovanj je vonja ne udeleži, dela; toda po- ba prosvetnih delavcev je za zdaj sa- . . Na občnem zboru je bil tudi pe- mo tiha želja. Vendar je želja zares dikalni zavesti prosvetnih delov- kjer je več učiteljev, recimo 10, dagoški svetovalec tov. Ivan Tome. velika in bo pobuda prav gotovo s cev 0 udeležbi na konferencah, dva ostaneta doma, osem pa se Priznanje. Dogodilo"se^je’ tokrat JLVULkJU.^ niti o dobrinah ki naj jih sindi- jih odpravi na zborovanje. V i so imeli člani podružnice Jožek je v šoli slabo izdeloval, kovnih aktivov, ki bodo prav gotovo ta predlog toplo pozdravili. kalist od sindikata, ima. Morda tem primeru osem razredov nima ^‘TKrJIS.-zn5?®M1'!pl cenah leto- lep5i jg bil gozdi iep§e otroške igre dvignili metpdično in pedagoško 4 Komisija treh članov naj skup- je celo zelo malenkostno vpraša- pouka, učenci dveh razredov pa ^■'ta.vnlk!2,1 oss feflnPad?> k°t Pa šola- ki Jo Je pogosto zamujal S no z občinskimi organi uredi matej nje fcj ga odpiram, vendar me morajo v šolo. Razumljivo je, da »olnU^iS Z« in tako v razredih zaostajah Prilezel “?ajf'Stiv^SlSvaT if "hlno?^ ?? nekoliko9moti ' ^^ak?Vtori,T?,T^arZnvT?eetr? ^veln^L^zaTSs “od^el TtoČ “tovljena je tudi redakcijska „ Več sindika dP“ ssitsJIEFi Hit le£2 d°£i <1tb?iE®lk:at Je sojil med članstvom x.1o t ‘ ,n V imenu sveta za šolstvo pri Naloge so torej obsežne in nove- •, N „ čisto svri- va učencev ki imata določena Uh , bP°st z organiziranjem diružab- 5ol°- ’am „se,®tl, in p,oslušatl ObLO Litija je vse navzoče pozdra- mu upravnemu odboru želimo mnogo Vilno. N c morem pa se Ctsto spri va učenčev, Ki imata aoiocena V:.i /-'E'čercrv, pa ^udj ekskurzija je na natJJežno učiteljico, kl ic stalno po- vn tov Praprotnik. Označil je neka- uspehov pri delu, obenem pa, da bi jaznitl Z dejstvom, kl nastaja S razrednika. pjh. udarjala: »Učite se! Cim več boste tere važne gospodarske spremembe pri delu aktivno sodelovali prav vsi tem, ko se prosvetni delavec iz Učenci deiansko vedo da ima- DrOkaj brig Si je dal sindikat s znali lepše vam bo življenje, ker bo- in dodal, da je vloga prosvetnega člani sindikalne podružnice. Ce bo ta , ,. razloaa ne udeleži ir, ----j. co iM^evanjem standarda prosvetnih ste več zaslužili«,. delavca v naši družbi vedno po- povezanost res prava in bo temeljila tega an o ega az g 30 pouk zgolj zaradi tega, ker se "■ernCev in v zvrai 5 tern z vpraša- pa se je zgodilo da Je naletela ta membnejša in zato naj prosvetni de- na aktivnosti vseh članov, potem sindikalnega zborovanja, čeravno njihova razrednika nista udele- ?! had?,rnai«TTiI™jU™???rai?1L?,t učiteljica m Jožka’v eni ljubljanskih lavci ^svojimi ^pmnbami^rn ^na- uspeh^j^vo^ne^o jzostaL^živahno bi bila to dolžnost slehernega žiIa stanovskega zborovanja. To- t^dur, v nekem smislu so imeli trgov n in ga vnraLfa karkupuTe ^ skujejo pri sestavljanju peta Tn uspešno delo občnega zbora je po- pa še pro- sto med ^Faatavnilti sindikata nehvaJežne, a t govm in ga vprašala, aj kupuje, jg^jjgga gospodarskega plana. Obe- kazalo, da so vsi člani pripravljeni Sl' 1 a s > p p reJ- učitelja Sta med stanovskimi gotovo potrebne dolžnosti. Pojasnil ji je, da namerava kupiti nem je obljubU, ........................... ... — - -..............*-----— -----------------n"- ' a 50 blla Postavljena jedrnato, nove čevlje šplčake. Iskal je že v da bo občina sku- sodelovati. Miloš Djukič a s trezno, kritično presojo. mnogih trgovinah boljši in lepši vzo- ti* ^a občnem zboru Je bilo sklenje- ree katerega pa ne najde. Razvil JI s'e’h?a <3obi ^o!a športno društvo, dia je svoj nadaljnji načrt, da bo kupil r‘lr,Sb.Z8vze! kolektiv za širjenje p(a- prav ta dan tudi novo Rogovo kolo. ^kovmTrisTemi obdaprXarzW Učiteljica se mu Je čudila, od kje ta- prispeva] nBkih šol itd. NEBO V NOVEMBRU ALI STE PORAVNALI Naročnino za »PROSVETNEGA DELAVCA«? ^fclNSKO IN MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE že navedenih, ustanov, ki \ riEPwagajo in dopoiinjujejo šol- svetnega delavca, vzgojitelja. Do- tovariši izjemi, obenem pa morajo zaradi njiju še učenci — medtem ko imajo ostali prosto! — v šolo. Sprijazniti se moramo z učenčevo zavestjo, pa če imajo šolarji šolo še tako radi, da jim k<5 denarno podkovan. Pojasnil ji je, prosti dan v največ primerih E3J® p°! JfT, uslužben v znanem Mesec november bo nudil nekoliko ne oble ob 15.36 ter bo rabil 4 ure in njim in Malim vozom je nizko. Zato ugaja. Ne morem se sprijazniti Z SLSJStis A m. svsAsarsjrJsrftS! susa^rtSJSBffvBtt kaj nad 30.000 in sedaj mu je dobro: gre mali planet Merkur kakor drob- vega premikanja pred Soncem lahko Že v lovskem daljnogledu ti zažari Vilno, aa je v SKiaau s peuugu dela. gre in kupi, kar hoče. cena pičica preko žareče sončne oble. ločili. Zal pri nas zahaja v tem času množica sonc v kopici zvezd med Ka- škim bistvom. Menim, da ob ta- .Učiteljica je umolknila, primerjala To je mogoče opazovati sicer le v Sonce že okoli 17. ure in bomo videli siopejo in Perzejem, a med Androme- kem ravnanju ne upoštevamo svoj študij, 33-letno prakso, odgovor- daljnogledih, a kdor Ima vsaj boljši - če bo jasno - le del tega prehoda, do in Kasiopejo lahko najdeš našo nsphvnsli Ceno delo izpostavljenost kritiki in svo vojaški ali lovski daljnogled, lahko _,. . . najbližjo sosedno -Rimsko cesto«, ga- pravilno učenčeve oseonosn. Le ta mesečne nmiemk? s netrazreJno Proicira sliko Sonca na bel zaslon, Kdor bi gledal Sonce direktno lakaijo Andromedino meglico, ki sveti prav je to malenkost, vendar ne- izobrazbo polletnim delom ter vsake N6« bo vldel Sonce močno povečano, skozi daljnogled, naj rabi temno k nam le kot -meglica«, a sestoji iz kje, tako vsaj mislim, ni pm-izobrazbo, polletnim delom ter vsake ln 6e bo 0lStro nastavil daljnogled, bo žiDiCO! okoli 200 milijard sonc - v daljavi ! ’ odgovornosti prostega 15-letnega fan- od polštirih dalje sledil temu redkemu »'F11-0- 1,600.000 svetlobnih let! Trikotnik m Vilna. ta. dogodku. Merkur se bo dotaknil Sonč- Drug zanimiv prizor bodo nudili oven stojita blizu Andromede, pod Ne trdim, da bi Zaradi Sindi- naši najlepši planeti - Jupiter, Saturn njima pa Ribi in Kit. Malone za juž- kalnega zborovanja morali imeti in Venera. Prva dva bosta stala nizko nim obzorjem sveti Zvezda Formalh v - J?_, a ,, in blizu skupaj na zahodnem horizon- južni ribi. V poznejših večernih urah Učenci pouka prost aan V ceion, z.« « IV TI « m « 4 rt Vvsn rt 1 rt X 7 XX rt •* r« . _ ,_ _ __ _ _ v _ _ x « i —s 1 — -AA rt X rt /V, A /V-, /-t zv Zte o /% AO A* t /”"1 o I /T « lahko samo popoldne od 15. ure na- ^L^tkoVno adinsko g^eda^Iče. ^.cSo mn, za gosiovanje pa je treba bi se ukvarjali tudiVvzgojiteljTs tem ^ lepši, bo rastoča Luna dne 21. in Poluksom ter mogočni lepotec Orion z učencj imeli prosto, kolega pa bi ,iixrt §_a. rt i .rt n^xxx| fcko. z, aoDrim lovsKim aaijnogie- ^------------ inrnladini doJ18 Pima Pkn1ižnica nje^a- Kdor z.na gledati globinsko. dom opremljeni se še enkrat ozremo Vsekakor pa je V osnovi še tetoT&teUcl: lma Pri..tem svoj užitek ki mu pri- na prostor med Kasiopejo ln Zmaja. gi„/,iknlne zavesti Nova odlična kulturno-prosvetna še tele oddelke:' jezikovni, ritmični, i ra velikost in obsežnost vesoljstva" kferPz nevSikim^iSfdom odkriiemo vprašanje sindikalne zavesti, a fl«r-ho rt- prpgpamu za vsako sta- in vzgojna pridobitev v Ljubljani je likovni in dramatski V jezikovne posebnoTep? vidtao to okoli 22. no- nllbolj kl^Ivo Td?č? ???ezd? My v neenakopraven položaj učencev Jela stopnjo predvidena po št.m Mladinsko filmsko gledališče, kl bo kroške sprejemajo otroke, stare 5 do Vpirribrai te nukai nribližnih številk- vx,»oi e ° 7eo y , , , .V, Si ^1« t* gledaliških dei so postalo v sodelovanju s piontokimi 6 let v ostale krožke pa nad 5 let. j^a f'J^ite? Saturn to'veS li “^"pozaMte- - doloSenth razredov samo rezul- ža iL^NG in študentje Akademije galsko umetnost. in mladinskimi organizacijami pobudnik za snovanje šolskih filmskih Z a otroke/ ki se pišejo v navedene ^ detait^rož^^maihnlSfdelu T P023^!1 ?e Pride*e( ?a ^ tat samovolje določenih članov krožke, se plača učnima, le krožek neba; a resniene oddaljenosti od nas? ^^večer opazottai^nebeme pojave, prosvetnega sindikata. Morda ne Pripra^jmto tudi ^i^? m TkSlie^Ilmk^ ™|S?e n?! ."'^vTtSltoTcI ^"tablfotekar nad- ^pitafokohTTo haJ otrocT^obro oblečejo. Kolena bi Skodilo, če bi se sindikalne ^vz^^ke^v^nTa. ^ mladine. Da .bi. gledab'4 svojo - P?n^nto knjjgah^egajo pio- Su^fl. ^“miT organizacije tudi S te strani ne- v T'rožkihh pa^tSjasnjuje vsebimi Jonov km in drobne zvezde v ozadju na1 volnena jopica greje telo. Tudi koliko poglobile V dejavnost SVO- knjig, ki so po stvoji vsebini po- stotine in ve^ svetlobnih let! glavo je dobro zaščititi. Le tako jih člaMOV. Tudi malenkosti SO Kdor hoče videti Merkurja, mora opremljeni se moremo brez ovir pre- v^asih važne, posebno že pri podeželju, če orga niza- “shd^ho natogo- lanko uspešno izvr-trS'01ago V „ * ba L I- šilo, vabi politične, kulturne In pe- hcba «>_ z nasveti, le obrnit! se je delavce k sodelovanju In L '•JR ~ ~ *za^vc:«l, ic ChovSTi:. GL?d?li,??, c« nudo1 tudi gledališki atelje; ta t.hl, sistematično pomoč igra.-!c ’ t odšli z Akademije, pa dagoSke pomoči. Mladi in odrasli obiskovalci se bodo ob programu filmskega gledail- njih. 1 Bistvo dela a pionirji v navede- . , . - , Jtrn 'sralc^, ino prirncr- študente in učitelie aneleščino tinghairmi pri,praivili veliko število dalnji razvoj do romantičnih dram« jall S stanjem V dl^ugih okrajih •Ki + v • ° ■ - v’ <:ikl(>stiranih tekstov, ki so jih pro- Predavatelj je spretno citiral ob svo- našo ^ J da ^>1 take tečaje prirejali, fesorji uporabljali pri svojih preda- jih predavanjih, tako da je marsikdo je dal nekdanji profesor slavisti- Vanjih. ^ ^ .................. spoznal Shakespeara s popolnoma y celoti izpolniie plan izgradnje ganižiral angleški tečaj'Va svoje SttSttSPi>znall-~' kar ie dr- Partridge teoretično drugačne strani,‘kot pa ga‘suhoparna p rep LCV puucoc HL, sor v orangnamu, atovenec^Jan- Predavala,_smo ob konkretnih prime- literarne zgodovine navadno rišejo. lesne vzgoje in vsaka športna naprava, katero uporabljamo za pouk, je za šolo učilo. Dandanes so sicer na razpolago potrebna učila, ki jih izdelujejo naše to- 12 osnovnih šol ima po tri športne naprave; 4 osnovne šole imajo opremljena igrišča; 7 osnovnih šol pa uporablja vame za športne naprave, vendar opremljeno igrišče TVD Partizan so cene previsoke za šolske proračune in jih zaradi tega šole ne morejo nabaviti. Sole se brez njih ne morejo ravnati po smernicah šolske reforme, zato si izdelujejo same primitivno športno orodje in učila. 2e drugo leto teče akcija »-izgradimo si sami igrišča in izdelajmo sami športne naprave in učila!«. Na marsikateri šoli bo prav tej akciji pomagal tudi tehnični pouk. Šolske skupnosti, šolski odbori in mladinske organizacije na šoli morajo resno obravnavati postavljeno nalogo za ustvaritev pogojev za telesno-vzgojni pouk. Pri ustvarjanju teh pogojev pa ne smemo biti nestrpni, pač pa dosledni in načrtni. Občinski ljudski odbori so pokazali veliko razumevanje za dodelitev zemljišč Iz teh podatkov je razvidno, da bodo občinski ljudski odbori morali šolam zagotoviti tudi ne- skih igriščih navajam še, da ima ko Lavrin. Prvič je bil tečaj v rih"pr'akuetoo''izvai^Uetoda 'ie‘ne- Dmgače rečeno,'“tečajalkrTo siiTauS V našem okraju le: Bohinju, potem pa dvakrat V Pi- dvomno odlično uspela pri predava- kaj je Shakespeare napisal in kakOi oa svcnsvim iVi ic-f n /-v r? ranu Tečfli im?? nPTnpn v njih o moderni angleški poeziji, ki ne pa^ kaj so razni pedanti skušali 30 osnovnih sol lastno telovad- ranu iecaj ima_ SVOJ namen V llh je vodil eden najvidnejših literar- zaslediti v dramah in kako so jih niCOJ tem, ua anglist! iz Nottinghama, nih kritikov v Angliji dr. Alan Rod- spravljali v sklad s Shakespearovim 6 osnovnih šol razred spreme- Predvsem profesorji ali asistenti way. Ta je profesor na univerzi in življenjem. njen v telovadni prostor; | univfze, pripravijo razna pre- ^fio^meg3 tegfpl ““v vanTa^dopoVne ° zv“!er Ppa“ skust^ 36 osnovnih šol uporablja te- davan]a o angleški literaturi, di- Cambridgeu, kjer sejeta vrsta kriti- vgrapth?petfe anSeSkih ptsmfah skusije in večere S skiopticnimi i^aYSfSf,aY,pa^?tl]!a;. y5k’i.t?g? Ea pa predavanje s skioptičnimi slikami, slikami. Letos je tečaj izredno Jf dsmo ^čri7 nr^da^aniih nošlulaH Diskusiiske grupe so bile majhn* dobro uspel, kajti profesorji SO PlsnfS0mPodliaPnl|aaVkrmka “m! jjTOst0SpogmmrjaUno^cakSr5toSi^stta" „ T . . „ , , t ... nudili tečajnikom največ, kar so odveč se mi zdi, da bi poudarjaa. p[osata fe0š^n|^1fe^aakrt|^oiio^^j V Ljubljani trenutno gradijo mogli. Ko sem se ob koncu tečaja dan^Nlegova^Dredavanl^o moden? smo sllšali Predavan!e ° socialno-po- “ pogovarjala s profesorjem Lavri- poSiijf3seog0b?laPtekaoVai^arst0nam°ddaersno K ±SIna?£ Vrtšujem« časno grade tudi telovadnico. To nom, ki vsako leto prihaja na od- wia marsikateremu izmed onl 0dg0va?a30<< kJer smo1 dali lovadnico TVD Partizan; 189 osnovnih šol nima telovadnice, od tega 25 osemletk.- kaj finančnih sredstev za tista je razveseljiva ugotovitev, ki^ka- dih v Jugoslavijo, sem lahko jas- plesne3 obvladamo ^fterarne^kritike duSka najbolj ^zanimivim^ vprašanjem tako virtuoz. da je njegova te ^možnosti in namigavanja v pre- meriir dela, ki jih mladina na igriščih ne bo mogla sama opraviti (nabava mivke, žagovne, prevozi in podobno). Ob koncu šolskega leta 1960/61 bomo skušali zbrati še dodatne že da žehmo prenehati s staro no brala na njegovem obrazu, ka- Lko vmtSozTo?d^0bii?dkrin%sfskrKie- ^azvse0z\^aAa^„°rinaAm nmčeVnl1r-tradicijo. Saj nam bo tudi eko- ko je bil vesel, d=» 1« te možnosti in namieavania v Dre- nomski račun pokazal, da je skromna zamisel uuueuo sluSal predavanje dr. Rodwaya, je lahko uživaii ob odlično podani osno- gradnja telovadnice skupaj z osta- uresničena, limi šolskimi prostori najcenejša. Franc Borko prosti moderni pesnitvi. Kdor je po- Privije pTmojem^nenju naj^? Po pedagoškem tečaju Nedvomno največja vrednost Naše vsakdanje življenje je podela našega Pedagoškega centra rušilo prestole marsikateri zapri Zavodu za napredek šolstva starali metodi v šolskem delu. v Ljubljani je — njegova težnja Učiteljeva vloga se je v novi reza iskanjem novih poti in nači- formirani šoli bistveno spreme-tTnepč^redn^biižinT šol zTšolska nov: kako pomagati mladim lju- tiila: danes govorimo o učitelj-igriščTvendar je v ljubljanskem dem, ki so se odločili za učitelj- skem poklicu m njegovi tesni rikraiu še vedno 93 šol ki tega ski poklic. Razveseljivo je namreč povezavi z življenjem družbe; Stišča ob šoli nimajo V mar- dejstvo, da vstopa v učiteljsko danes govorimo o učitelju, ki zna ^Tabori”6« ™ ‘TreS fu^SStiSia v tl vztrajni in se ustavijo že pri prvi čelna ugotovitev se nanaša kon-težkoči, na katero naletijo, v ne- kretno na tečaj za absolvente katerih primerih pa tudi občinski srednjih sol, ki Je bil v dneh od ljudski odbori ne pokažejo dovolj 19- septembra do 15. oktobra le-avtoritete, če je potrebna zame- to® v Ljubljani. njava ali odkup zemljišča za šol- Namen tega tečaja prav goto- . ske potrebe. Ce je še vedno 93 vo ni bil, da bi razvozljal vse pe- moral prej ali slej ob množici šol, od tega 14 osemletk, brez zfe- dagoške zakonitosti, ali pa da bi problemov zateči po pomoč. Ne-lene površine, še nismo dosegli kar z lijakom vlil poslušalcem smiselno je namreč pričakovati bistvo reforme, ki je prav v tem, enkrat za vselej vso učenost iz ^i tddl da se prav na vseh šolah ustva- zajetne pedagoške zakladnice; rijo pogoji. Mnogi občinski ljud- tega tudi ni mogoče storiti v sti- svoj zivljenjsta uspeh, ati pa, da ski odbori kažejo veliko r.aume- tih “ ”'h “/“j '^^glk. Ne »ujno od junijskih izpitov, uSlteljem p. mo torej o sodobnem učitelju. Zares dober učitelj bo vselej našel pravo pot in v svojem poklicu tudi notranje zadovoljstvo. Tisti pa, ki ga je v ta poklic privedlo zgolj naključje, se bo ša oblika neprisiljenega sporazume* vanja med dvema narodoma! V tel smeri so bili organizirani tudi večen narodnih pesmi, kjer smo ml predsta* vili naša pesmi, Angleži pa svoje-Skloptlčne slike so popeljale našo ra* dovednost na angleška tlaj obenei« pa tudi pohvalile lepote naše domovine, kajti angleška kamera je tud) našo domovino prikazala v lepit barvah. Kot zadnje naj omenim še p dalistične morale: kakšen odnos jz British Councila v Zagrebu je nosti, da mladina zazre v takih narodopisni krožki in delo',, storiti, usluge ne izkazati, vsaj Hruao kniiao nekaj gleda, 1,0(10 nekoč imeli naši današnji kratko obiskal tečaj. dejstvih, ki niso izločena iz ve- skupine spadajo v -vnbbl dobrohoten si vedno m do vsa,- vzame drugo knjigo, nekaj gleaa, do dalavskega to ^ W ......................... dejstvih, ki niso izločena iz ve- skupine spadajo v okvir svob( tike in pestre celovitosti narave nih dejavnosti. V njih uvaja1// aooronoien si uku-im 7a- uoenci oo utuaivsiiega jn uruz- UKe m pestre celovitosti narave mn nejavnosti, v njm uvaje*-, kega človeka lahko Precejšnio potem p d p ' L benega samoupravljanja - do ter živih bitij v njej. Menim, da učence v zbirateljske posle, & Kega ciuueKa tur o n, u. x T>Ye>m otaiitisči ctvijciiijci — uu , -- ■***“v‘* » Lfcir zavin oibij v njej. ivieniin, ua ucence v ZDiraiei jSKe pOSlc« =, StL m« .ter~SS«22£»s2: moral imeti tudi vsak učitelj- skrbite mu n ru oroa. pn^rnt Če bi povzeli zgornje misli* zadevala za celotno organizacijo teča- osnovni šoli tudi narodopisje pri- tikajo oroblemi registracije, h takO ne OO iz e a . tvp.trU• nAHo.Ha AoVo TinvmrvVi/nn ja. Njena predavanja, ki jih je bilo nravna nr»na x7c,p.Hina ClAtr^Ha mn- c£i,T*TrAA?-?A _.i— -o rekli: učitelja čaka nenehen za etično vzgojo našega člo- ^ ki in šolo. Naša mama, oče nam malo dobrohotnosti bi pa lahko - - -- ki m sum. iiusu. ./»U.IM.U., __tudi — srečnega državljana; t^sči&siSrUSS,^: “?«srsiLl ja. Njena predavanja, ki jih je V (—- - -*--------- ko. . __ .. , ___ ___ manisti ne bi mogli želeti. Literarna vsebina očiščena navlake roman- tov in uuiavuv iz Ivarilce- ^ “evfo^šfSd^da nofcažekinraa; tičnosti in posebnosti. Biti mora duhovnega sveta ljudske kul< cemtT?, so obsegala- literaniokriti- pf^ ,učna vsfi{la: Seveda mo- servacije in piskanja virov za i. Mislim, da si kaj boljšega ger- ra biti ta za našo solo nova učna vilno tolmačenje raznih ¥uT:L bTSitmaZTčŽ a tUtira bu- rijo z vali in se nekaj naučili. Do šole b° Pri s™u'ie. bi in učiteljev smo imeli spoštova~ taJco govoril, kakor je ona nje, ki ga želim vcepiti tudi svo- menoj.*' jim otrokom. Saj, prva leta je še y očeh dobre žene so ob brid-kar šlo. V višjih razredih pa se je kem spominu zaigrale solze.,. morjem, ki očituje globlje živ- 1 jensko modrost: »Vsa tavanja in kaltlTrltičnosMe iskanja, padci in dvigi, neuspehi ena najvišjih miselnih operacij, ki l _ _ t 1 J —— —1.2 —1 — —rl o o i c-,w-» »» r- 4-.T vse svoje sposobnosti v presojanju znanstveno neoporečna, temelje- S tem postavljamo učence ju ^ ...., ------------- - --p. vorvcB« i-rv.veK m oc nam iiu- ustvarjalni svet. m zb7f? dijo več ali manj očitno ali pri- takšnega blaga je uvajanje v jo krito v dejanskem življenju. S gistracijo in interpretacij0 jj' tem stopimo neposredno v ele- koristen posel, ki se ne iičejc' ment narodopisne vsebine. Ko mo izboljšanja vprašanj dijaki vedno pozorno sledili, z obl- polni meri veličine in žrtev zaveda- imamo to v rokah, nam je laže pisnega ukvarjanja marveč J J ski stalnih in občasnih razstav v Ja-- Jo, so jasno pokazale lepo priprav- rvticba-H in nni-H vir« IH nam +nm L ’_z3 v,t kopičevem paviljonu, Narodni in Ijene komemoracije in spominske P°lSKa''1 m najti vire, ki nam tem tudi primerna prilika Modemi galeriji pa dijaki spoznava- svečanosti, ki jih je Mladinska orga- bodo pomagati razložiti mnogo- proti kiču v vseh stvareh, - -■J ikrbno pripravila in lepo iz- tora dogajanja, ki spadajo v tva- tičejc Jo slikarsko in kiparsko dejavnost, nizacija s! Dijaki so ti.pod strokovnim vod- Z ^o^^ tokuiturno^pomemh- ^ v f-f rino naravoslovja. stvom ogledali Litostroj, steklarno v Hrastniku, tovarno cehi' oze v Medvodah, Pivovarno TJnlon, tovarno Iskro to tovarno gumijastih izdelkov v Kranju, Železarno na Jesenicah, Novoteks v Novem mestu In vrhniško usnjamo. Vsi ti ogledi so dijake podrobno seznanili z delovnim postopkom, s samoupravljanjem ta tako z rastjo in močjo naše industrije to družbene ureditve. Ogledom razstav, kot n. pr. Razstava o razvoju živih bitij, Boj naprednih sil za razvoj slovenske medicine. Zagrebški velesejem, Razstava sodobne elektronike in druge, ki širijo njihovo strokovno obzorje, so nitn gradivom, naše življenje, se dijaki seznanjajo z ogledi Državnega arhiva Slovenije, Mestnega to Državnega muzeja, predvsem pa Muzeja narodne, osvoboditve LRS, ki jih seznanja z obsežnim arhivskim gradivom iz NOB, s fotografskimi posnetki iz NOB, s knjižnico m zbirko partizanskega tiska in z nad 5000 muzejskimi predtaeti V gozdu za muzejsko stavbo so si ogledali rekonstrukcijo partizanskih objektov, tiskam, bolnišnice in karavi. Daljše ekskurzije dijakom niso pokazale samo naravnih lepot, temveč prepričanje, da je vsak košček slovenske zemlje in vse naše domovine dosegel svobodo le s hudimi krvavimi žrtvami. Da se dijaki v tičejo estetske vzgoje človek^to-Končno naj, omenim še t0’jj# pri Grobnici padlih borcev, na vrh- Morda nekatere šolnike za dr- kazal sem le možnost uva’jj-' niki ob spomeniku talcev, v Novem žuje tudi nelagodnost, da ni v narodopisja v osnovno šolo Pk/ SSSST® sst?*s» sr s« Uspeh svojega počitniškega dela ta, kamor naj bi vključili naro- formiranem predmetniku osy0^ ie mlariina nrn ti/l a vila n« DfrvVii j c*^. _tr _ j > , » v - ........ » U.j sarsr ja® Pa . s kratkim Tudi za ___ ____ _________ _ ________ . % _______ L______ - .. y, predvidene ekskurzije, za katere bo bolezni, ki more marsikatero naše posebnih učnih ur. ki bi t>iie w dijalk^skun^r0'0 ^ na S0‘ski del°. za*-ževati ali ga celo pre- svečene narodopisju ne sa^ dijaški skupnosti. ^ »vcucxxc učuuuvrjjsju ^ Mladina že dirugo leto obvezno prečiti. V današnji osnovni šoli, metodičnemu pristopu K ^ ^ štedi za 3-dnevno ekskurzijo ob kon- kjer si reformiranega šolskega učnim predmetom, ampa^ cu fioiiskega leta.. Vodstvo šole ima dela ne moremo več ored^tav— kot rvrvsAhnpTnn ličnem^ potoor^umevanje tudi za to obliko ^ b^ ^bodnto deja^osti metu.^ . izobraževanja ta denarno prispeva. d. j. učencev, ni več mesta za takšno Tone Abstrakcija in estetska vzgoja Vsepovsod uveljavljajoča se Atrakcija v pretežno vseh pa-a°gah umetnosti je moda današnjih dni, je umetnostno in umetniško okolje naši družbi. Oglej-610 si, kake odmeva te vrste niietnost pri naši mladini, ki do-‘•vija kulturno dediščino naše najbližje preteklosti in sedanjo-®*i) skratka 50 let nazaj od poja-, tve prve namerno abstraktne Mike. Abstrakcija je po svoji deliriji poznana kot umetniško de- brez vsake predmetnosti, po-n°bne prirodnim predmetom. Ce Upoštevamo postopek, ki vodi od opažanja, zaznavanja, občutenja, čustvovanja, do čistega mišljenja, 'a se nam že pri drugi stopnji, 'ri zaznavanju predmeti poj mo v-n° ne opredelijo (n. pr.: ta barvna lisa je stol, je drevo in drugo), ^ot je to običaj pri normalnem Pravilnem postopku do mišljena— tedaj nam postane jasno, j je naslovljena tema upravi-6na in si moramo zastavljen Br°blem osvetliti. Ali je mogoče vzgajati brez Rajanja, obravnavanja pred-rntnosti in pojmov, ki jo misel-C ih besedno označujejo? Ne! — čke vzgoje ni in ne more biti, abstrakcija ne more služiti vzgojno sredstvo. Ob vsaki .2§°ii imamo pred očmi nazor--T’ jasnost, sprejemljivost poj-rv> ki povzroče v učencu miš-Jenie, ker že na drugi stopnji, . 1 zaznavanju, odstranimo predli' in ga pojmovno okrnemo, K l° tak postopek mišljenja ni °rthalen. irrfredrnetnost’ zaznavana in P0-^novana s pojmi, se je na dru- jtjove pohvale za naše risanke. O »oSii rtsanih fiijmih vse bolj pogosto tudi časopisi in radio. Neki Vm?®- kritik je zapisal, da so risanke FtO^hča in Mtmtoe naij boljše na sveta,