ìtudshi tednik
Leto I. Štev. 12	Trst 12. aprila 1946
izhaja vsak petek Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6
Cena 5.-lir
Matija je uničita
naše zadružništvo
Primerno se mi zdi, da o priliki razmotrivanj gospodarskih vprašanj obdelamo tudi vprašanje u-ničenja ogromnega dela našega zadružništva, uničenja, ki ga je fašistična Italija načrtno izvedla. Ker nimam pri rokah točnih podatkov o tržaški zadružni zvezi, se bo moje izvajanje nanašalo v glavnem na Zadružno zvezo v Gorici in na njene članice. Prav bi bilo, da bi kdo isto objavil o Zadružni zvezi v Trstu.
Zadružno gibanje se je pri nas začelo v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. V začetku so se ustanavljale skoraj izključno denarne zadruge, z namenom, da nudijo priliko naložbi prihrankov in po drugi strani kmetu in obrtniku cenen kredit. Kasneje se je zadružno gibanje razvilo tudi na druge gospodarske panoge, ustanavljale so se kmetijske, konsumne, mlekarske in industrijske zadruge. Posebno živahnost je doseglo zadružno gibanje v desetletju 1900—1910 ter Takoj v prvih letih po vojni 1914—1918. Požrtvovalnosti zadružnikov, ki so se udejstvovali iz golega idealizma in po večini brezplačno u> stanavljalj in vodili zadruge, se imamo zahvaliti, da se je zadružništvo pri nas razvilo na tako visino, da ga je smatrala fašistična Italija pri njenem raznarodovanju za nevarno.
O Zadružni zvezi v Trstu imam na razpolago sledeče podatke: Ta zveza je imela koncem leta 1922. včlanjenih 127 zadrug, in sicer: 85 denarnih, 32 konsumnih, G mlekarskih, 1 vinorejsko, 2 stanovanjski, 1 mlinarsko. V teh zadrugah je bilo včlanjenih 47.000 zadružnikov.
Zadružna zveza v Gorici je i-mela v juliju 1926. včlanjenih 170 zadrug, in sicer: 70 denarnih, 45 mlekarskih, 22 konsumnih, 6 vinarskih, 9 stavbenih in 18 drugih. V te zadruge je bilo včlanjenih okoli 49.000 zadružnikov.
Leta 1927. so se sestali fašistični tajniki na sestanek, ki se je vršil v Sežani pod vodstvom zlo glasnega sovražnika našega naroda Grazioli-ja. Sklenili so in poslali Mussolinijevi kabinetni pisarni sledeči predlog: »V Julijski Benečiji obstojata dve aloglot-ski zadružni zvezi, ena v Trstu
druga v Gorici. V teh dveh zvezah je včlanjenih več sto zadrug in v teh zadrugah desettisoči članov, tako, da je skoraj ni aloglotske družine, ki ne bi bila včlanjena v eni ali drugi zadrugi. V vodstvu obeh zadružnih zvez so nam nasprotne politične osebnosti, ki imajo potom zadrug politični vpliv na prebivalstvo. Predlagamo, da se poskrbi za uničenje o-beh zadružnih zvez in pri njih včlanjenih zadrug, ter da se alo-glotsko kmečko prebivalstvo Julijske Benečije spravi v gospodarsko odvisnost italijanskih denarnih zavodov.«
Posledica predloga fašističnih tajnikov Julijske Krajine so se kmalu pokazale. Dne 19. januarja 1928. je prejela Zadružna zveza v Gorici prefekturni odlok, s katerim so bili razpuščeni načelstvo, nadzorstvo in občni zbor zveze. Na njih mesto je bil imenovan Licurgo Petrella kot komisar. Proti temu odloku goriškega prefekta so včlanjene zadruge takoj poslale brzojavni protest predsedniku vlade. Enak protest so včlanjene zadruge izročile dne 20. marca komisarju zveze samemu. V obeh protestih so zadruge, članice zveze, izjavile, da odklanjajo vsako odgovornost za nadaljno poslovanje zveže. Ti protesti so ostali brezuspešni.
Bilanca goriške Zadružne zveze dne 31. dec. 1927. t. j. 13 dni pred imenovanjem komisarja, je bila sledeča:
Aktiva	Lit.	5,727.187.22
Pasiva	„	5,474.350.03
Rez. fond	Lit.	252.831.19
Poleg tega je imela Zadružna zveza L. 18.740.— deležev in na podlagi pravil L. 937.000.— jamstva članic zadrug in druge rezerve.
Kljub temu, da je Zveza v povojni dobi utrpela nad pol milijona lir izgube, pri zakasneli zamenjavi kron v lire in zaradi drugih povojnih neprililk, je to izgubo krila z rednim poslovanjem, ter še povečala rezervni fond tako, da jo je prefekturni komisar prevzel v dobrem aktivnem stanju.
Po slabih treh letih uprave pod fašističnim komisarjem, je ta predložil kr. civilnemu in kazenskemu sodišču v Gorici predlog
za preventivno poravnavo z upniki, ter izkazal, da ima Zveza 3,055.496.25 lir IZGUBE; ponudil je zadrugam, ki so imele pri Zve^ zi naložbo 40% plačilo njih terja» tev.
Prizadetim zadrugam, ki so i-mele pri Zvezi naložbe, ni ostalo drugega, nego da so na poravnavo pristale in tako izgubile o-gromne vsote prihrankov naših zadružnikov.
Posledice poloma Zveze niso izostale. Mnogo prizadetih zadrug je moralo likvidirati. Oblasti so imenovale fašistične likvidatorje in komisarje, sledilo je izterjevanje dolžnikov zadrug samih, iztir-jevanje jamstva. Stroški likvidatorjev in komisarjev so izgubo zadrug še večali. Sledili so stroški odvetnikov in dražb. Mnogo po-
Problera državne pripadnosti Trsta je povzročal v preteklosti, kot še sedaj živahne in globoke razprave, kar je odraz posebnega položaja tega pomembnega središča, ki je doseglo takšno važnost v odnosih med obema državama. Trst. nekoč stara umska kolonija z nekaj tisoč prebivalci, je postal gotska in bizantinska občina in kasneje cesarski fevd, podeljen škofom v baronslvo
Trst stopi' v XIII. stoletju v borbo z Benetkami. ki ga skušajo podjarmiti, ker vidijo -i njem tekmeca svoji cvetoči trgovini. Itu/umlHvo je tedaj, če Trst išče zaščito pri avstrijskih vojvodih, da bi ohranil kraška in kranjsko zaledje, ki ga pozneje razširi na vse dežele avstro-ogrskega cesarstva, zlasp k Marija Terezija proglasi mesto za prosto luko. Posledica tega dejstva je bilo struno naraščanje blaginje in prebivalstva, ki se je od 7250 oseb (38G5 Italijanov in 338" Slovencev) glasom prvega ljudskega štetja v letu 1735. dvignilo na 28.000 ob koncu XVIII. stoletja, na 37 tisoč v prvem desetletju XIX. stoletja, ‘na 45.000 v letu 1815 in na 80.000 v letu 1840. T- 1900 je štelo prebivalstvo 17G.000 oseb in leta 1910 242 000 oseb, od teh 118.959 Italijanov in 59.319 Slovencev: to so podatki uradnega ljudskega štetja, izvršenega po avstrijskem zakonu, katerega pomanjkljivosti bodo pozneje omenjene. Zaradi teh pomanjkljivosti se računa, da so Slovenci tedaj dosegali 80.000 oseb.
Jasno je. da ta zelo‘nagli porast prebivalstva v zadnjih dveh stoletjih nikakor ne predstavlja naravnega demografičnega porasta mestnega prebivalstva. Vzrok mu je iskati v novih ugodnih gospodarskih pogojih, nastalih s stalnim gospodarskim razvojem zaradi povezanosti mesta z njegovim^ zaledjem Od tod izvira naraščajoča privlačnost mesta za podeželsko prebivalstvo slovenske okolice. Mesto mu je nudilo namreč nove možnosti dela in življenja.-Do izvestne dobe se je vršila naravna asimilacija teh Slovencev, ki so se italijani-
sestnikov je prišlo na ta račun ob premoženje, nalašč za to ustanovljen »Ente di rinascita« jc pa premoženja kupoval ter na nje naseljeval tujce.
Tako nam je fašistična Italija načrtno zrušila naše 40 letno delo na zadružnem polju ter s tem o-škodovala naše narodno gospodarstvo. Tudi s tem je dokazala, da nismo zaželjeni v mejah njene države.
Z dokončno osvoboditvijo Julijsko Krajine in s priključitvijo k Jugoslaviji se bodo odprle našemu zadružništvu nove široke možnosti.
Za to imamo staro tradicijo, ki nam bo pomagala pri obnovi zadružništva, stebra našega bodočega gospodarskega življenja.
A. Vuk, Miren
zirali brez vsakega pritiska. Toda, ko se je v XIX. stoletju narodna zavest Slovencev prebudila, je njihova naravna asimilacija bolj in bolj upadala, tako da so prihajali številčno vedno bolj do izraza, ir, sicer tako v demografskem kot tudi v ui-banističnem porastu. Zaradi tega so po podatkih zadnjega avstrijskega ljudskega štetja leta 1910 dosegli 59319 oseb. To štetje je bilo izvedeno na podlagi izumetničenega pojma »občevalnega jezika«, da bi se zmanjšalo število narodno manjšine. V narodnostno mešanih krajih je narodnostna večina vodila operacije štetja. Zaradi tega je tudi to število brez dvoma manjše od resničnega števila Po računih strokovnjakov bi so moralo število Slovanov v Trstu popraviti na 80.000.
Ljudsko štetje in volitve iz leta 1921., ko je italijanska uprava prvič zbrala tozadevne statistične podatke, nikakor ne morejo ovreči gornjih številk. Dokazano je, kako je italijanska država hotela zmanjšati število slovanskega prebivalstva in je zato že leta 1919 začela s premeščanjem javnih nameščencev (železničarjev, učiteljev, uradnikov itd.) v južne pokrajine države. To raznarodovalno početje je začela že takratna italijanska vlada, a fašizem ga je tako'razvil, da je dosegel najbolj za-tiralne in nečloveške oblike
Zato so ne morejo smatrati za verodostojne statistični podatki ljudskega štetja in volitve leta 1921. zlasti še, ker so se vršile pod pravim fašističnim terorjem. To trditev dovolj temeljito dokazujejo nešte-vilna razdejanja tiskarn, ljudskih domov, konzumnih, kreditnih in delavskih zadrug, prosvetnih organizacij in drugih podobnih ustanov tako italijanskih kot slovenskih, kakor tudi številni umori in teroristična dejanja sploh proti italijanskim in slovenskim antifašistom
Preganjanja proti Slovencem so dosegla vrhunec v popolnem zatrtju vsakega njihovega narodnega in kulturnega življenja; Prišlo je celo tako daleč, da se je prepovedala raba slovenskega materinega jezika v javnih in zasebnih šolah, v javnih lokalih in kjer koli drugod pod neprestano grožnjo zakonitih in terorističnih represalij.
Po neprekinjeni trdi borili, ki je slovensko ljudstvo Trsta in Julijske Krnimo stala toliko krvi in trpljenja, po dolgi in krvavi osvobodilni vojni so Slovenci vendarle dosegli svobodo in pričakujejo sedaj svojo dokončno ureditev.
Kakor se je mogla spoštovana komisija na kraju samem prepričati, tvori slovensko ljudstvo, ki biva strnjeno okoli Trsta pa do severnih meja Julijske Krajine skoraj celokupno prebivalstvo vseh tržaških predmestij in manjšino v središču mesta samega.
Zaradi tega bi bilo zelo težko zarisati “nzmejitveno črto med italijanskim in slovenskim življom, in bi v tem primeru morala teči ta črta. žrtvujoč deloma prve deloma druge med predmestji Barkovlje,
(Nadaljevanje na 2. str.)
3® Hlli
iv

i: - ' ' '
K vAvilimi . L

m


m i - jSipp'' ’A- ttk L'Liirjc : rntk ti
4*	^ ♦«,	L. 'V- :

- t f	. v ■ '
* - a:
-e»',:-	■ 'i'	ik
■> ’ •-.'V ■ ■ V	. .
- * v	v ■>	■** -
" - 0 - , -
J"'	?"
Nočemo, da se vrnejo časi. ko smo bili zatirani in izkoriščeni, Hočemo Jugosiav-is
Prebivalstvo Trsta nehdai in danes
OP TEP
Pri nas . . .
Komisija v Reziji in Benečiji
Fred svojim odhodom je komis'ja obiskala tiidi naše »ajzapadnejše kraje, Benečijo in Rezijo, Frebivalstvo teh pokrajin, ki je sodelovalo v narodno-osvobodilni borbi in je ustanovilo svoje edirJee, je tudi ob pri-jiodu komisije manifestiralo za priključitev leh krajev k Jugoslaviji. Toda odločen nastop ljudstva je imel za posledico še hujši letov karabinjerjev in vojaštva proti ljudem, ki so se skupno s partizani borili proti fašizmu in ki se še danes borijo proti njegovim ostankom. Časopisi beležijo številne primere nasilja nad prebivalstvom, ki spominjajo na fašistične čase. Toda kljub lemu verujejo Benečani trdno, da se bo v njihove vasi vrnila jugoslovanska armada in jih rešila Itahie
intrige tržaške reakcije
Dne 10 aprila je pretekla prepoved odpustov. Družba Jadranskih ladjedelnic (GRDA) napoveduje v doglednem času odpušl 7000 delavcev. V vseh tovarnah GRDA sestavljajo liste kandidatov za odpust. Ravnateljstva se trudijo na vse kriplje, da pridejo na liste Vgi najnaprednejši elementi iz delavskih vrst in oni, ki so se udeleževali delavskih demonstracij. Namen te igre je jasen: slabili delavske vrste z zlorabljanjem gospodarske in socialne premoči; demoralizirali delavske vrste, podobno kakor v času fašizma, ko so jih prav tako odpuščali kot : sovversive«.
Čagopisi beležijo, da se na drugi strani nastavlja novo delavstvo 'z Furlanije in drugih pokrajin Italije,
Svečanost pri Odredu JA
V	vasi, kjer jo štab Odreda JA za Slovensko Primorje. Tret in Istro je bila 6. aprila velika svečanost v zvezi z otvori-ivijo oficirskega kluba in doma.. kulture. Svečanosti so se pričele z vojaško parado pehote, motoriziranih edinic in tankov. Mimo tribune so stopali .vojaki armade, ki jo pred 11 meseci osvobodila Julijsko Krajino.
Po svečanosti, na kateri so podelili najboljšim borcem, oficirjem in podoficirjem odlikovanja, prvemu bataljonu, ki je zmagal v vojaškem tekmovanju pa zastavo, so predstavniki ljudskih oblasti in antifašističnih organizacij obiskali oficirski klub in Dom kulture.
Ljudstvo cone B je z antifašističnimi množicami Trsta
Dne 4. aprila so idrijske množice priredile velike manifestacije za priključitev Julijske Krajine in Trsta k Jugoslaviji in obsodile početje fašistov nad antifašističnim prebivalstvom v coni A. 71 zborovanja so poslali pozdravne resolucije tržaškemu prebivalstvu in maršalu Titu.
V	Jugoslaviji
Maršal Tito pri kolonistih v Bački
Po ravninah zahodne Bačke, ki so jih po vojni naselili kolonisti iz Like, Krajine in črne troie, so jo kot blisk razširila radostna novica, da je prišel mod tamošnje ljudstvo maršal Tito. Preglodal je vasi, ogledal si je delo na poljih, pogovarjal so je z ljudstvom.
»Zmagali smo v vojni«, jo dejal maršai zbranim množicam, »zmagali bomo tudi v urraditvi. Zgradili bomo boljše od tega, kar je bilo. Ob koncu vojne nismo imeli nič, n glejte, ni še minilo leto dni, kaj vse .«mo naredili Vlaki drvijo pn progah, zgradili smo ogromno delo; kdo ga je opravil? Ljudstvo, mladi tovariši ip tovarišico, ker
Nadaljevanje s 1 strani '
Rojan, Videla škorklja, Kolonkpvec, Sv. Marija Magdalena. Skedenj in središče mesta, v katerem poudarja so znova -~ živi znatna slovenska narodna manjšina.
Zaradi lega je treba glede reševanja tega vprašanja ugotovili, da ni mogoče začrtali olniško razmejitveno črte ki bi tekla ob robu mestnega središča in ki bi ga na ta način ločila od najbližiih predmestij. Niti ni rmgoče, :in bi ta črta lek la v izvostni razdalji od mesta in mu jamčila lako znatno zaledje a še vedno preveč omejeno za nujno potrebno svobodno gibanje, za njegovo redno oskrbovanje, kot tudi za prirodni razvoj njegove gospodarske de-lavnodi (trgovske in indusfrijske).
NA 0 0
je vedelo, da dela za sebe V nobeni državi v Ičvropi. razen v Rusiji, ki so bile priziv dete po Nemčiji, ni bile takšnega napredka. kakor pri nas Treba bo še mnogo dela. Zdaj vsakdo dela in delo bo rodilo sadove. «
Slovenski In hrvatski kulturni delavci za Jutifsko Krajino
V	opernem gledališču v Ljubljani so se zbrali slovenski kulturni delavci, umetniki, znanstveniki, pisatelji, pesniki, igralci, da javno spregovorijo svojo besedo o Julijski Krajini.
Operno gledališče je bilo nabito polno, vsi so kot eden navdušeno vzklikali govornikom. Trstu, Primorski Govorili so predstavniki slovenskega kulturnega življenja. Po govorih so zbrani slovenski kulturniki soglasno sprejeli resolucijo v kateri obtožujejo vsa početja fašistov in pro-fašistov, ki visijo v coni A provokatorska dejanja, izpade in nasilja V resoluciji se slovenski kulturni delavci obračalo na vse kulturne delavce sveta naj povzdignejo svoj glas in se v imenu svobodo tudi oni postavijo v vrste borcev proti fašizmu. Po zborovanju so so po Ljubljani razlili spre vodi mladine, ki so z zastavami in zkliki demonstrirali proti nasilju v coni A, tei manifestirali solidarnost s tržaškimi antifašisti.
Tudi hrvatski umetniki so iz svojega zasedanja v Zagrebu poslali brzojavko med-zavezniški komisiji v kateri se zavzemajo za priključitev Julijske Krajine Jugoslaviji ili protestirajo proti fašističnim metodam,
k j (5P	vl ?f| •G' k*	*
Proslav : osvoboditve Sarajeva
Glavno mesto Bosne in Hercegovine je svečano proslavilo obletnico svoje osvobo ditve. Na velikem mitingu so govorili predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Predsednik vlade Bosne in Hercegovine jo v svojem govoru poudaril naslednje:
»Na ta svečan dan izjavljamo, da se zavzema Bosna in Hercegovino kot en sam človek za pravične zahteve naše zvezne vlade in vseh jugoslovanskih narodov, da dobi naše ljudstvo v tetri in Slovenskem Primorju, Trstu. Gorki in Koroški samo eno. to je pravico, da se mu omogoči, da doseže svojo sveto pravico samoopredelitve, da lahko svobodno pove, kaj žele naši slovenski in hrvatski bratje naši itali umski tovariši, protifašisti Trsta, Pulja in Gorice. Delavci italijanske narodnosti v Trstu. Pu lju in Gorici vedo. kaj je fašizem in kaj
«iiAia.oviča
V	zvezi z zajetjem velikega zločinca in izdajalca Draže Mihailoviča dobiva notranje ministrstvo vlade FLRJ vsak dan neštete brzojavke od vseh strani države, v katerih ljudstvo izraža hvaležnost in veselje. da je bil zajet Mihajlovič, ki bo moral odgovarjati za svoje zločine ljudskemu sodišču.
Kakor je vest o aretaciji izdajalca vzbudila veselje med jugoslovanskim ljudstvom, tako je vzbudila preplah med jugoslovanskimi reakcionarji v emigraciji. Sedaj poskušajo vse.-da bi rešili Dražo Mihailoviča, ki je središče vseh njihovih podlih intrig proti Jugoslaviji Bivšemu jugoslovanskemu poslaniku v ZDA Konstantinu Fotiču je uspelo prepričati zunanjega ministra Združenih držav Amerike Byrnesa. da je poslal jugoslovanski vladi noto. v kateri predlaga da hi se na procesu proti Mihailoviču zaslišali ameriški oficirji, ki so bili v njegovem štabu.
Jugoslovanska vlada ie na to noto odgovorila, da ne more ugoditi želiam vlade ZDA. ker je samo vojaško sodišče, ki ho sodilo Draži Mihailoviču, poklicano, da povabi za priče kogar hoče. V noli jugoslovanske vlade je poudarjena izdaialska vloga Draže Mihailoviča, ki se je že v avgustu 1941 sestal v oklepnem vlaku s predstavniki nemškega poveljnišlva. da so pogovori o sodelovanju Nemcev in četnikov rmroino-o-iiič'ni ji normi gibaniu.
In drugje
Pariški »Humani!«« o Trstu
List »Humanite« objavlja članek svojega dopisnika iz Trsla, v katerem pravi med dragim:
»Očitno jo. da jo v Trs(u nioil fašizmom in demokracijo borim Fašizem se v Trstu ponovno poraja v svoji strupenosti. Tisti,
TEDNA
ki brezkompromisno podpirajo reakcionarno težnjo po priključitvi Trsta k Italiji, morajo vedeti da telaio s tem uslugo italijanskemu fašizmu in škodujejo razvoju demokracije. Italijanski narod lahko pride do koristi samo, če sprejme edino pravilno rešitev tega vprašanja, namreč, da se vrne Trst Jugoslaviji Na jugoslovanski strani ni sovraštva temveč — kakor je dejal Tito v svojem zadnjem govora — volja do bratstva in lojalnega sodelovanja. Francozi so se izjavili za demokracijo proti fašizmu — za vrnitev Trsta Jugoslaviji «
Konferenca zunanjih mintetrov
Zunanji minister Združenih držav Amerike Byrnes je predlagal naj se 25. aprila sestane v Parizu konferenca sveta zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Anglije, Francije in Amerike ki bi mu poleg tega prisostvovali zunanji ministri držav, ki so zainteresirane na pripravljanju mirovnih pogodb za mirovno konferenco 1. maja.
Vlade velesil so ta predlog sprejele.
Sovjetsko-iranski sporazum
Dne 20 marca je Varnostni svet pričel s pretresanjem izjave iranske vlade glede zavlačevanja umika sovjetskih čet iz Irana. Predstavnik Sovjetske zveze. Gromiko, je pred Varnostnim svetom poudaril da je sporazumno z iransko vlado 24 marca pričel popoln umik sovjetskih čet, ki bo zaključen v 5 ali 6 tednih in da zaradi tega Varnostni svet nima vzroka za razpravljanje o iranskem vprašanju.
Sovjetski publicist Leonlijcv .je napisat v moskovski »Pravdi« članek, v katerem pravi, da so ljudske množice vseh demokratičnih narodov takoj razumele, da Ima druga svetovna vojno značaj borbo .proti fašizmu, ki predstavlja zaradi svoje napadalne^ miselnosti smrtno .nevarnost za vse narode. Toda nekateri reakcionarni krogi v zapadnih državah tega niso razumeli in še danes nočejo razumeti Že pred vojno so hvalili hitlerjevo vlado, v kateri so videli »steber prati boljševizmu« Znano ie. da so za boljševizem označevali vsako gibanje ljudskih množic za svoje piavice. Slatno so upali, da bo fašizem napadel SovjetsKO zvezo. Ko ;>a je začel fašizem ogrožati njihovo lastno varnost, so morali hočeš nočeš poseči v vojno
Med vojno pa so se obnašali tako. kakor da to ni borba proli fašizmu, àmpak inoli kateremukoli napadalcu Niso se borili proti fašistični ideologiji.
Danes, ko je Nemčija poražena, še vedno podpirajo fašizem Zato branijo 1 Tanca /nto skušalo dokazati da prnliCašisUčna
indifsho «prosante
Zaradi zadnjih dogodkov v Indiji (upor mornarjev in meščanov v Bombnyu in Kalkuti) se je angleška vlada odločila, da pohiti z rešitvijo indijskega vjirašanjn V Indijo je odšla misija ti eh ministrov, da skupno s podkraljem Indije vodi pogajanja z indijskimi predstavniki o bodočnosti dežele. Britanski tisk tolmači ta sklep kot nov dokaz dobre volje britanske vlade, da reši indijski problem.
Toda indijski krogi ne želijo samo dobro volje, ampak tudi dejstva. Predsednik indijskega Kongresa (mvmoTiojše stranke' Kalam Azad je izjavil, da ho Kongres začel odločilno borbo, če britanska vlada ne bo priznala Indiji popolne samouprave, ki je ie obljubila med vojno.
Nehru eden med voditelji stranke, je izjavil v pogovora z novinarji, da bo brez dvoma nastal ogromen upor. če bo indijske ljudstvo po pogajanjih z angleško misije videlo, da ne priznavajo njegove neodvisnosti. Glede zahteve muslimanske stranke da se ustvari posebna indijska mohamedanska država, je Nehru izjavil, da morajo Indijci rešiti svoje notranje probleme sami. brez vmešavanja tretjih
Ali bodo Angleži dali Indiji neodvisnost? »Daily Telegrapb« in »Mornjpg Post« se sprašujeta kako naj da Velika Britanija svobodo narodu 400 milijonov ljudi, ki sc med seboj vojskujejo in ki jih loči kultura, vera in jezik.
Vendar varnostni svet ni soglašal s Sovjetsko vlado in je obdržal iransko vprašanje na dnevnem redu Medtem so se sov-jetsko-iranska pogajanja nadaljevala in je bil dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih.
Najvažnejše v sporazumu je točka o ustanovitvi skupne sovjetško-iranske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v severnem Iranu. V pi vih 25 letih bo pripadalo 19% akcij Iranu in 51% Sovjetski zvezi. Nadaljnih 25 let pa bo imela vsaka pogod-benica 50% akcij. Iranska vlada se obveže, la ne bo dala v najem inozemskim družbam koncesije v severnem Iranu. Dalie bo iranska vlada izvedla socialne in druge reforme v Azeibejdžanu. da zadovolji zahtevam tamošnjega ljudstva.
Sporazum ki je bil dosežen med Moskvo in Teheranom dokazuje, da je res mogoče doseči najboljše rezultate z neposrednimi • .-,-rr.vnvi	j£Pi—i ere-dvanimi strankami-
Poizkusi. da bi se Sovjetski zvezi in Iranu vsilila odločitev tr“Hib =0 -/«inMno propadli.
Tudi na Japonskem »volijo«
Dopisnik lista »Dailv Mail« poroča, da «e za volitve, ki se vršilo te dni na Japonskem. godi io vodke zlorabe. Skoraj vsi kandidati,- ki so namenieni za japonski parlament javno kupujejo glasove z ližem Samo imnviii kandidati sj <0 lahke dovolijo. Siromašni kandidati za prvi »svobodni japonski parlament« ne bodo moarb kupiti zadostne količine riža da bi postali popularni v predvolilni kamnani ii. Naibo-"atriši kandidati prinuda in liberalni stranki. za niimi prideio konzervetivci.
zveza Amerike, Anglije in Sovjetske zveze ni več potrebna.
Na drugi strani jia so danes ljudske množice — milijoni p re prostih lindi — ki so med vojno čutile potrebo, da gredo skupno v borito, da bi se lahko uprle fašizmu, so vražniku vsega človeštva. Te množice ■ ču-lijo tudi d.-udk dii je treba za ohranitev miru obdržali koalicijo, ki jo bila skovana v vojni.
Zaradi tega imamo v svetu dve struji, Prva hoče zavladati svela s pomočjo diplomacije in sile (grožnje z atomsko bombo). Druga, demokratična, pa zahteva sodelovanje vseh miroljubnih narodov, malih in velikih, v interesu mira, varnosti in napredka. S to strujo je Sovjetska zveza, ki so je pred in med vojno pokazala kot odločen borec za mir in ki tudi danes vodi miroljubno politiko.
Ta struja bo zmagala, čeprav se pojavljajo v mednarodnih vprašanjih težave Te težave bo mogoče premagati samo z med-
OtisoJHovnnjpm
Reakcija na Koroškem
Angleška vojaška uprava v Celovcu je nizpuslila Zvezo koroških partizanov. To je izzvalo veliko nezadovoljstvo v slovenskem delu Koroške in pri vseh iskrenih antifašistih Razpustitev Zveze koroških imrtizanov pomeni največjo žalitev koio-ških borcev, ki so se v najtežjih okoliščinah borili jiroti nemški vojski in kontrolirali velik del Koroške S svojimi akcijami m že jeseni 1944. leta paralizirali velik del železniškega-omrežja, v stalni borbi s 1:1. SS policijskim korpusom. V borbah s partizani so imeli Nemci velike izgube Samo v dveh dneh je padlo v Črni nad 150 Nemcev. Koroški partizani so rešili živ-1 ionio velikemu številu angleških pilotov, ki bi jih sicer ubili li isti organi varnosti, ki danes jiml angleško vojaško upravo de-■ijo proti koroškim Slovencem.
Koroška je danes zbirališče raznih proti-•iigoslovanskih elementov. Demokratični Msk se sprašuje, koliko časa bo 1o še trajalo. Francoski list '»Front national« piše;
• Ali mar obstoja želja, da se iz francoske cone v Avstriji ustvari kraj za zbiranje vseh jugoslovanskih fašistov, ki še vedno kujejo zarote proti prijateljski in zavezniški vladi nove Jugoslavije? Na vsak način «k' zaradi gotovega milega postopanja številni četniki, ustaši in drugi izdajalci svoje dežele rvmoiwnmna orosio sprehajajo po Avstriji.
Značat druee svetovne vofne

PRIMORSKE ZDRAHE
V Ljubljani igrajo v Narodnem gledališču Primorske zdrahe. Dne 21. marca so igrali to igro petindvajsetič. In gledališče je vedno polno. Od kod tak uspeh?
Primorske zdrahe so predelava Goldonijeve komedije Barufte chiozzotte, napisane v beneškem narečju. Ža slovensko predstavo je bilo treba presaditi dejanje, a presa diti tudi besedo. Prevod v knjižno slovenščino ne bi bil dal tistega, kar je nameraval avtor, ko je igro napisal v narečju, saj daje prav narečje delu poseben čar. V Ijudsi igri, ki naj posreduje kar se dà neprisiljeno žitje in bitje preprostega človeka bi učinkoval knjižni jezik precej togo. Ker je dejanje preneseno na našo morsko obalo med slovenske ribiče, je tudi beseda prestavljena v dialekt ki se govori med Trstom in Tržičem. a to je zahodni govor kraškega narečja. Težave, ki so jih imeli igralci s kraškim narečjem, niso bile majhne, a prema gali so jih, s posebno ljubeznijo in vztrajnim delom. Igro je ponašil dr. Mirko Rupe'
Tudi za opremo se je scenograf ing. Bo. jan Stupica močno potrudil. Inscenacija jt preprosta a kljub temu živahna, Na odru gledaš pristne primorske hiše, naše morje gledaš naše prelepe noše, tudi moške noše, ker se godi dejanje v starih časih, ko so se tudi možje in fantje oblačili po domače. Nekaj narodnih pesmi je uspelo harmoni ziral Rado Simoniti.
O igri in igranju pa je težko pisati, to je treba videti. Tu je režiser ing. Bojan Sii pica pokazal vse svoje odlike, iznajdljivosti in umetnost. Zlasti skupinske prizore je znal duhovito stopnjevati.
Najbolj pa je uspela igra zato, ker je ta ko neposredno prikazala Primorce, ker je Slovencem kakor pozdrav od sončne? morja, od slovenskega morja. Kako pazljivo sledi občinstvo mehki primorski govo-
rici, kako prisrčno se smeje, kako navdušeno ploska!
V	neki kritiki stoji, da je »ta predstava vzor odrske dognanosti in smo je veseli prav od srca, še posebej pa tudi zato, ker vemo, koliko truda in napora so morali vložiti v delo avtor, režiser in igralci, da so ustvarili tako lepoto, V duhu se veselim z njimi, ko bodo želi naše :n svoje zmagoslavje v našem Trstu.« Da oi se to lemam zgodilo!
—O—
Vsebina Primorskih zdrah je na kratko tale:
V	prvem dejanju gledamo dve skupini žensk (tu je Tona in Pepka, tam Vana, Urška in Terezka), ki pričakujejo ribiče in može, brate, zaročence. Pa pride mimo prevoznik Tomaž Cavata s pridevkom Curio in pokramlja najprej s to skupino, potem z ono. Pri srcu mu je še neoddana Terezka, a iz nagajivosti je bolj prijazen s Pepko; ih tako nastane prepir med ženskami. Poleže se hitro, ker so se vrnili možje. Toda iskro prepira na pol hote, na pol nehote prenesejo na može in zdaj je Tomaž tisti, ki skoraj okusi jezo razburjenih ribičev, Zabhs-nejo se noži: hud je Tine, ki se ženi z Urško, še bolj pa Džovanin, ker se ženi s Pepko, Vpitje, razburjenje — pa se nič ne zgodi. Tomaž zaostri situacijo, ker jih gre tožit na sodnijo, češ da so mu stregli po življenju.
V	drugem dejanju morajo vsi na sodišče k zasliševanju. Sodni adjunkt ima precej težav z njimi (glej tu objavljeni prizor), pa je dober človek, saj je sam izšel iz ljudstva; zelo se trudi, da bi jih spravil.
V	tretjem dejanju gre prepir naprej, celo stepejo se ženske. Po vedno novih zaplet-
Ijajih naposled le uspe adjunktu, da jih pomiri. Trije mladi- pari, petje in harmonika, srečen konec,
?:« sjc #
Za zgled prinašamo tu odlomek iz Primorskih zdrah. Seveda se preprosta govorica z navadnim tiskom dà izraziti le približno. Črka è pomeni polglasnik, ki je za kraško narečje tako značilen.)
Urška pri zasliševanju (II. dejanje,
13 prizor.)
Adjunkt: Stupte bliže, siedte sel
Urška: Ja, gèspua, (Sede prostudušno)
Adjunkt (zase): A, ta tle je pej bolj srčna! (Glasno) Vaše jèmié?
Urška: Urška Črnigoj,
Adjunkt: Jèn po domače?
Urška: K6ga — p0 domače?
Adjunkt:	Iméste kčšno posiebno jèmié?
Urška: Ma kašno jèmié cèste, de bi še jèmiela?
Adjunkt: Ka vèm nè pravèju Pèliénta?
Urška: O, po prèvici jèn povièn, lustri-šimo Če ne bi bla nè tèn kraju, bi jèn po-šteno. rèzcèsàla tistè njéh lési,
Adjunkt: Dejte, dejte, ni trieba tèku rò-potat nu poskèkèvat, kè tle ni prostor zè také komedijé! Uodguòrte mi: vèn je znano, zè kòga ste pršla sèn?
Urška: Ne, gèapud.
Adjunkt: Si nè muorèste misèlt?
Urška: Ne, gèspud,
Adjunkt: Ka nè znaste nèó uod niekè bè-riifè?
Urška: Znan jèn nè znan.
Adjunkt:	Bén, dèjte mi pòvèt, kèr zna-
ste!
Urška: Nej mè sprašeju, ben žej uodgo-vàrjèla.
Adjunkt: (zase): Ta je ana uod tistèh, kè dielèju buogèn sodnjikén sivu glavu. (Glasno) Poznaste Tomaž* Cèvatu?
Urška: Ne, gèspud
Adjunkt: Tomaža Čurlot*?
Urška: Ja, gèspud.
Adjunkt: Ven je znano, če mu je kèsèn kej tou?
Urška: Jest nè mourèn znat, k* lèdjè ččju.
Adjunkt (zase); Ta pej niema glavè zè uoši. (Glasno) Ste vidla, če je šou kèSén z uoružjčm pruti njemu?
Urška: Ja, gèspud,
Adjunkt: Du je biu?
Urška: Sè nè spunèm.
Adjunkt: Pej če bi jest kečenga pouou, ka sè bi spunla?
Urška: če povieju jerménè, bèn uodgo-vàrjèla.
Adjunkt: (zase): Prekliet* baba! Mò če držat tle prou do vèéiera (Glasno) |e biu tèn Džjovanin Žefranček?
Urško: Ja gèspud.
Adjunkt: Je biu parim Juože Krujola?
Urška: Ja gèspud.
Adjunkt: Je biu Tine Mèkèrun?
Urška: Ja, gèspud.
Adjunkt: Ben, tèku je prou, gospodiču,-Pehenta.
Urška: Nej mi nu povieju, ka niémèju uoni ièmiena?
Adjunkt (piše): Gienjèjte nu, ni trieba blèbètat!
Urška: Prou, Ga jèn ben pej jest prtč-kènla: G.spud adjunkt Mortadela!
Adjunkt: Sakrabolt! Zdej pej .. (Se premaga.) Ka je Curio liičou kaninje?
Urška: Ja, gèspud liičou je je. (Zase), Magari, dè bi biu kèSènga zèsèlu u touju ciiku!
Adjunkt: Kè pravèste?
Urška: A néè, nèé Gouorin sèma sabu-Ka še gouort né smien?
Adjunkt:	Zè kòga je pršlo do tistè bè-
riifè?
Urška: Ma kèku bi mogla jest tu znàt?
Adjunkt: Zdej mi bu pej limali zédosti. Ka vèn ni nèc znano, dè je biu Džjovan je-zèn nè Cariota?
Urška: O ja gèspud, jiezèn, pej še kèku — zéstran Kèkuskè, Pepke KèkuSké.
Adjunkt: Znaste, dè je Džjovanin pésto Pepku?
Urška: Ja, gèspud čiila sèn praut, dè ju je pèstu.
Adjunkt: Tèku, zdej ste uodpraula. Se tu: krko liet inièste?
Urška: E.tuđi lietè pj tieli znat?
Adjunkt: Ja gospodična, tudi Ijetè.
Urška: Nu jèh muorèju zèpìsat?
Adjunkt: Jèh muorén zèpisat,
Uršak: Ben, nej zapiséju . .. dèvètnajst.
Adjunkt: (piše): Prsiežte, de ste gouori-la rèsnicu!
Urška: Dè muorén prsieč?
Adjunkt: Prsiežte, dè ste gouorila résni. cu!
Urška: Jèn bèn poviéla: če prou muorén prsieč, jèh imèn u resnici šticri nu dvajsti,
Adjunkt (se smeje) : Ma kèdu vèn prave, dè prsiežte zè lietè! Sè anè takè prsiegè vèn žiensken člouk nènka nè muore ukazat. Jest ven pravèn, dè prsiežte zg tisto, kè ste poviéla uod beriifè — dè je tisto ries.
Urška: Oh, gèspud. ja, ja, prsiež0n!
Še nekaj o „kulturi“
V zadnji številki smo objavili članek o tem, kako tržaška gospoda dokazuje svojo kulturo pri maniiestacijah tržaškega ijud-siva. Goriški tednik »1L LUNEDI« pa dodaja v številki z dne 8. marca še nekaj, kar spada v naš članek. Prinašamo v toč nem prevodu odstavek, ki pripoveduje, kako je skupina šovinistov pričakala našo povorko na trgu Borze
»Obrazi ljudi, ki so stali v špalirju najlepših ljudi Trsta: mož, žena In mladine — so bili spačeni od krčevitega smeha Težki gospodje (pesanti signori) so se na, lezli splošnega veselja in so ob zvoku vaških godb, ki so korakale mimo, začeli plesati čudne kmečke plese. Ljubke gospodič ne so se vrtele v krogu z rokami v bokih kakor na kmečkih veselicah. Ko so nosili mimo neko sliko, so nekateri iz špalirja pozdravljali v posmeh s stegnjeno roko, druoi pa so celo pokleknili in sl trkali na prea.«
Zahvaljujemo se tedniku »II Lunedi« za nov doprinos h kulturni sliki tržaških šovinistov.
Začarana vasica - partizanska bolnica
Največje tajne, po partizansko bi rekel konspiracije, so bile naše partizanske bolnice. Za njihovo lego je vedel le malokateri partizan. Na Primorskem smo imeli dve taki stalni partizanski bolnici: Pavlo in Franjo. Ime «ta dobili po zdravnicah, ki sta vodili obe bolnici.
V bližini Cerkna pod krvavim velikanom Poreznom, poškropljenim z našo krvjo, je mnogo deročih potokov, ki so izjedli prst in se globoko zarili v notranjost zemlje. Vsak prebivalec cerkljanske okolice, vsak partizan je vedel, da se nekje tam v okolici nahaja partizanska bolnica. Ali »konspiracija« ne bi bila konspirativna in ne bi ta bolnica prestala vseh hajk od leta 1943 do leta 1945, ako ne bi samo nekateri vedeli za pot, za skriven dohod s krvavimi žulji zgrajene vasice iz lesa — partizanske bolnice.
Niti komandanti brigad niti kdo drugi ni prodrl v to tajnost, puščali so ranjence na javki, od koder so jih ponoči odnašali in z njimi takorekoč izginjali s sveta. Previdnost je segla tako daleč, da so vsem bolnikom, ko so jih prinašali v bolnico m ko so iz nje odhajali, zavezali oči, da bi v temni noči ne prepoznali kraja.
Izmed redkih je tudi mene doletela čast, da sem bil izbran in povabljen, da pripe-
ljem v ta skrivni kotiček del igralske skupine IX. Korpusa, da za božič leta 1944 razveselim naše tovariše — bolnike, ranjence e pesmijo in godbo. Šefinja bolnice tov. poručnik Franja nas je sama pričakala na javki. Bilo je to krasnega zimskega popoldneva. Napotili smo se izjemoma z nozavezanimi očmi po stezici navzgor, zavili čez potok, nadaljevali pot v potoku (dobro da smo imeli vsi partizanske škornje) nato spet v hrib, pa spet po vodi, vedno više, vedno globlje po globeli izlizani po hudourniku, nato preko zasilno postavljenega mostička, kjer nas je nenadoma zaustavila straža. Ko je prepoznala tovarišico Franjo, je umaknila puško in napotili smo se po naporni poti pod previsnimi skalami ob šumenju hudournika do ogromne skale, kjer smo obstali. Očem se je nudil neverjeten prizor; pod ogromno previsno skalo, do štirideset metrov visoko, je stala vasica šestih barak; strehe so bile skibno pokrite s smrečjem, na sredini majhno dvorišče, vodomet, tla, posuta z drobnim peskom, preko hudournika mostički, z eno besedo začaran svet. Pogledal sem navzgor in videl le ir - '' ’-ošček neba. Kar nekam tesno mi je bilo pri srcu. Odpravili smo se dalje, tovarišica nas je vodila od barake do barake. V prvi je stala
operacijska miza, v drugi so ležali lažji bolniki, v tretji težji bolniki, .naslednje so bile določene za jedilnico, skladišče, pisarno itd. V vsaki sobici elektrika, vsak kotiček izrabljen do zadnjega. Povsod čistoča, red in snaga.
Zgradili so si lastno električno centralo, bili popolnoma neodvisni od zunaj, imeli bunkerje in strojniška gnezda za obrambo postojanke Mnogokrat so bili odrezani od zunanjega sveta cele tedne, a življenje je potekalo redno dalje. Taka je bila trdnjava Franja, kamor ni stopila izdajalska noga niti pruski škorenj in zdržala je do osvoboditve.
Kitarist tov. Levček je napel strune, hai -monikaš Joško si je nadel harmoniko, saksofonist Gonjo je vzel ustnik iz saksofona in urezali so partizansko pesem. Začarano kraljestvo se je zbudilo. Lažji bolniki so i .išli v haljah, strežniki so pomn-srali težjim, da so se oprli na komolce, vsi si bili iznenađeni. Šli smo od sobe do sobe, prepevali, recitirali in igrali. Znanci iz brigad so nas pozdravljali začudeno: »Tudi ti si tukaj?« — »Tudi.« — »Kje si bil ranjen?« — »Pri Železnikih!« — »In ti?«
»Na Trnovem.« — »In ti, tovarišica?«
»Na Lokvah« itd. Peli smo jim in si drug drugemu želeli skorajšnjega svidenja spef ,v padati Vmes so bili tudi Italijani iz tržaške brigade. Dobro so 'še počutili ob negi zdravnikov irt strežnikov. Hra-
na je bila v bolnici obilna, ker prva skrb so bile bolnice.
Pod večer, ko smo se poslavljali, nas skoro niso pustili stran. Zahvaljevali so se vsi vprek ter nas vabili, naj še pridemo, pa kmalu, ker sicer njih ne bo več tukaj. Obljubili smo in obljubljali, da jih ne bomo pozabili.
Preden smo zavili okoli velike skale proti izhodu kotline, sem se še enkrat ozrl na začarano vasico Nešteto rok nam je mahalo v pozdrav. Prišle so mi solze v oči! Toliko mladih življenj pohabljenih toliko invalidov, največ po krivdi tistih izdajalcev — Slovencev, ki so se vdinjali okupatorju in za judeževe groše izdajali svoje rodne brate.
Spet smo bili na glavni cesti, ni nam bilo do smeha, meni in fsakemu od nas se je zdelo, da je sanjal. Znova smo se ozirali proti hribu, proti Poreznu. Videti ni bilo nič in tako šem skoro bil prepričan, da sem sanjal. Samo spomini na toliko nesreče, na toliko krepkih fantov in deklet so me navdajali z mislijo, da je vse to res.
Pripominjam, da bi ta bolnica sedaj po končani moriji morala postati partizanski muzej. Vsak turist, vsak zaveden Slovenec, ki bo slučajno ali namerno prišel v ta kraj, v okolico Cerkna, naj sj ogleda to čarobno vasico — partizansko bolnico Fra..
n'°'	Danilo Tink — .loco.
4
=; U., fU>Pila 494C ■
Siudlatki iednift ■  ■ . . --- .    
Nekaj o Jakopiču
Ko sem ga poslednjič srečal, se je majal vzdolž emonskega obzidja kakor plamenček ugašajoče lučke: veliki kres slovenske umetnosti je dogoreval, Sel je pogledat, je dejal, na rob Mirja, da se še enkrat naužije lepote Ljubljanskega barja da vidi svoje vrbe, polja in gozdnati Krim, tako priljubljeno snov svojih slik Pospremil sem ga do doma in grenko mi je bit pri duši, ko nisem mogel najti onmerne besede resnične tolažbe. Še dolgo sva se pogovarjala v obokani mračni veži starinske hiše. toda ves čas se nisem mogel znebiti mrzlega občutka, da se po temnih vlažnih kotih potuhnjeno potika smrt, ki bo planila na tega strtega veličastnega starca čim bo izrečena poslednja poslovilna beseda Pripovedoval je mnogo, četudi je težko dihal, in to predvsem c svoji preteklosti. Kakor da bi se ho.e! opravičevati pred nevidnim sodnikom, se je skromno obtoževal da ni izpolnil niti polovice svo jega življenjskega načrt;). Ugovarjal sem mu. češ da se ljudje kljub težkim časom zelo zanimajo za njeg'n e slike. Trpko se je nasmehnil, se zazrl sam vase, preden je zategnjeno odgovoril: »Da da, sedaj prihajajo ko mi je roka omahnila: v’se bi ra di pokupili! Toda ko sen oli ’ lad, tedaj jih ni bilo. Ne, ni jih bilo, tedaj ko ,smo se borili, da utremo Slovencem nove pob umetniškega dojemanja . r
Res je, tedaj in v prvem desetletju po 1900. se je borila skupina mladih slikarje-Vese! Jakopič, Grohar in Jama, katerim so sledili še Žmitek, Slrnen in pa Vavpotič, da bi uveljavili tudi med nami slikarski impresionizem. ki si je v F.vropi po petdesetletnem boju končno pridobil vsesplošno priznanje. Nelahka naloga, kajti slovenska javnost, ki je bila do tedaj vajena gledati in ceniti le slike z natančno začrtano risbo in bolj topo usmerjeno barvo, se ni mogla docela znajti pred pestrimi, svetlobe prekipevajočimi slikami mladih impresionistov. Nelahka borba, ki je prerano tragično izčrpala silnega Groharja, da je umrl jetičen in zapuščen. Naravno je bilo, da so v teda njih provincialnih razmerah Ljubljane poznali 1e *edki ljubitelji umetnosti bistvo impresionizma, ki tiči v podajanju okolja v jarki sončni luči, ki sc odbija kot iskre od predmetov in s tem tako rekoč razkraja oziroma zamegljuje njih obrise. Za vse ostale pa je pomenil impresionizem gibanje v vprav nasprotno smer, v kateri je do tedaj hodilo sovensko slikarstvo, ki se je ;
življalo večinoma v cerkvenem podobar-stvu.
Izredno delavni Jakopič ter njegovi sodobniki imajo nedvomno veliko zaslugo, r je dojemanje te umetnosti med nami doseglo tako hitro evropsko raven. On je bil, ki je z velikimi žrtvami, umevajoč njegovo važnost, dal sezidati prvi umetniški hram, Jakopičev paviljon, v katerem je slovenska slikarska umetnost dobila možnost dostojnega javnega nastopanja z nešteti m slikarskimi razstavami vse do osvoboditve. Jakopičev paviljon je bila šola, kjer se je slovenska javnost prvič zavedla obstoja novega slikarskega gibanja in danes že skoraj vsak povprečno izobražen Slovenec pravilno dojema Jakopičevo umetnost. Ne išče v njegovih slikah totografičnega posnetka narave, ampak se popolnoma predaja opojnosti barvnih harmonij ki se prelivajo v neštetih raznobarvnih ploskvah, ki tvorijo sliko, kot slap drznih potez Jakopičevega čopiča, preko celega platna in zapuščajo v nas močan vtis, impresijo tega, kar je Jakopič videl in kot slikar hotel izraziti. Pravilno duševno reakcijo v Jakopičevi umetnosti je v marsičem ovirah tisk. Zaman je najlepši opis najduhovitejša kritika; kdor ni videl resnične Jakopičeve slike, mu celo dobra barvna reprodukcija bore malo pove. Saj t je isto kakor hoteti koncentrirati lepoto Beethovvnove »Devete simfonije« v enominutno skladbo. Zavedati se moramo, da je bil Jakopiču glavni cilj barva, nikakor pa ne oblika podanih predmetov, ki je bila le slučajnostna in podrejene važnosti.
Ako hočemo biti pošteni moramo priznati. da je vsak kvadratni decimeter dobre Jakopičeve slike, v barvnem oziru že slika zase. Jakopič je predvsem slikar barv slovenske pokrajine/ našega neba, dreves in cvetlic, Manj je njegovih portretov. Ako pomislimo, da predstavlja portretiranje za slikarja ono umetnostno udejstvovanje, za katerega ima smisel večina ljudi, potem si lahko predstavljamo težko življenje prvih impresionistov, ki, zvesti svojemu cilju, niso hoteli slikati naročenih portretov s tisto ostrino, ki smo jo vajeni občudovati na portretih starih renesančnih mojstrov in ki je večini smrtnikov ideal portretiranja. Kljub temu pa Jakopičevi portreti ne zaostajajo za podobnimi mojstrovinami; ako jih gledaš iz pravilne razdalje, se zlijejo drzno nametane barvne lise v neverjetno prepričevalno resničnost, ki ustvarja videz pravega utripajočega življenja. Več je Ja-
Kopicevih figuralnih Kompozicij, tudi večjega formata, v katerih je pokazal svojo dovršenost, kakor n. pr, freske v veži mestne hiše na Jegličevi cesti v Ljubljani, Tedaj je, v zvezi s študijem in delom teh fresk, nastala tudi večina omenjenih slik, ki predstavljajo življenje našega preprostega človeka.
Jakopičeva genialna roka je omahnila, toda njegov lik je okamenel v mejnik slovenske umetnosti. Naloga novega rodu dati Jakopičevi umetnosti širšo, evropsko, vrednost. Bil je med redkimi slovenskimi umetniki, ki je vsaj na večer svojega plodovitega dne doživel priznanje in hvaležnost svojega naroda, članstvo Slovenske Akademije. Nemogoče je orisati v nekaj vrsticah človeka in delo take veličine, saj se še predobro spominjam tistih mnogih večerov, ko je Jakopič, pristopivši v pičlo skupino »Samorodnosti« pripovedoval pokojnemu 1. Severju svoje spomine, ki so narasli v lep kup popisanih pol. Upajmo, da si bomo mogli iz teh podatkov nekoč zgraditi jasnejšo podobo o Jakopiču in njegovih sodobnikih ter ugotoviti pravilno vlogo in zasluge, ki so jrh imeli za raz\ slovenske slikarske umetnosti.
^tuižmcfl
Prežihov Voranc, Jamnica. Roman soseske. Založil Slovenski knjižni zavod.
Prežihov Voranc, mojstrski oblikovalec življenja malih ljudi, ki so si v večni borbi z zemljo, z grabežljivimi bogataši in z vladajočo družbo krčili pot naprej, dokler niso spoznali, da revežu ni poti v svet, je v svojem romam! Jamnici osvetlil Stremljenje koroških kmečkih množic z nove strani.
Leta 1941. napisani roman obravnava bitje in žitje koroško vasi Jamnice, kjer se srečujejo in prihajajo v konflikte gruntarji in bajtarji s kmečkimi težaki in drvarji, malomeščanstvo in industrijski proletariat.
Dejanje romana sega v prva leta po svetovni vojni 1914—1918. S prekrasnimi črtami riše Prežih nastanek kmečkega proletariata ter njegovo borbo proti mračnim silam, ki so mu preprečevale vsako svobodno gibanje.
V okviru kolektivno usode, boja za zemljo, za kruh in pravico pa je vpletel v dogajanje tudi podobe iz erotinčega življenja koroške vasi. ^
Prežihov Voranc, Od Kotelj do Belih vod. Črtice.
Pisatelj objavlja tu sedem sestavkov: Če Žila noj Drava nazaj potačo..., Od Mo-
Kronoga do Pijave Gorice, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje, Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljano, od Kotelj do Belih vod. — Z izjemo druge črtice »Od Mokronoga do Pijave gorice« so vse ostalo odraz pisateljevega bivanja na Koroškem, iz njegove ožje domovine, in so po svoji slovstveni označbi kulturno zgodovinsko, družabno gospodarski eseji in potopisi deloma avtobiografski spomini in vtisi nastali ob pisateljevem življenju po teh krajih v letih tik po prvi svetovni vojni ko je versajska pogodba potegnila »plot« med dotedaj zdiu-ženo ozemlje in ločila gospodarsko in narodnostno stoletja enotno ozemlje. Le v črtici »Od Mokronoga do Pijave gorice« j'e pisatelj posegel v drug svet, v dolenjsko stran. Ta svet ,ki je v slovenskem slovstvu bogato zastopan, se pokaže pisatelju v popolnoma novi luči. Pisatelj gleda namreč svet, zemljo in človeka na njej stvarno,, sodobno, prav nič romantično sentimentalno in tako se gospodarsko družabna stran življenja dolenjskega kmeta pokaže mnogo manj idealna kakor si jo predstavlja človek. ki jo pozna le iz knjig.
Knjiga je pisana v živahnem govoru, lepem jeziku, je zanimiva po vsebini in novem duhu, ki sta izraz sodobnega gledanja.
Koledar »Družbe sv. Mohorja« 1946
Naša najstarejša knjižna ustanova je razposlala med slovensko ljudstvo »Koledar za 1. 1946« s prav pestro vrsto sestavkov sodobne vsebine. S tem nadaljuje ta častitljiva ustanova svoje kulturno zgodovinsko poslanstvo med Slovenci, širi omiko in ljubezen do lepe knjige do zadnje vasi slovenske zemlje. Pid koledarju so sodelovali po večini že znani pisatelji, pesniki in strokovnjaki, ki stoje v ospredju slovenskega kulturnega in političnega življenja novega časa.
Takoj za koledarskim delom se vrste pomembni članki:	»Družba sv. Mohorja
oživljena«, v katerem se bralec na kratko seznani z »Družbo sv. Mohorja od ustanovitve 1852 do današnje zadruge z. o. j.«
Tone Fajfar objavlja »Osvobodilna fronta« — zgodovinski potek razvoia vsenarodnega gibanja. — Prežihov Voranc, ki ga je Mohorjeva knjiga v mladih letih kot pastirja navdušila za pero — objavlja »Živela ljudska republika«. Franc S. Finžgar: »Odsev ljubezni«. Janko Kotnik govori o »prostem kmetu« Dularju. Slede članki o folklorističnih običajih na Štaierskem, gospodarski članki o obnovi naših del, o živinoreji, gozdarstvu, javnem tožilstvu pri nas, zgodovinsko zemljepisni sestavki o naselitvi Slovencev, o Trstu in Koroški in vrsta drugih. Vmes se vrste pesmi Ks. Meška, A. liomca, L. Staneka
POSTANI CLAN RDEČEGA KRIŽA
Zatttki prosvetnega dela na Primorskem
V	Primorskem ljudstvu je bila želja po kulturnem izživljanju globoko vkoreninje-na. Kulturne iradicije, ki so spremljale naš narod vse od njegove naselitve v 6. stoletju vso dobo njegovega razvoja, so začelo dobivati po zlomu Metternichovega absolutizma naši miselnosti ustrezajoče oblike.
Od leta 1848. dalje so se po vsej Primorski zemlji ustanavljala prosvetna društva in čitalnice, kr so gojile narodno zavest z raznimi prireditvami in pripomoglo 1) kul turni, delavnosti ljudskih množic na primorskem. Prvo slovensko prosvetno društvo na Slovenskem se je v dobi narodnega preporoda ustanovilo 1. 1848. prav v Trstu takoj za njim pa. v. Gorici »Slavjansko bralno društvo«;
»Slavjansko društvo« v Trstu, ki je imelo svoj sedež v Tergésteu 11. nadstropje (se danja borzna palača), je imelo poleg knl-utriiegii tudi političen program: popone enakOpfavnošt slovenskega naroda v Avstriji, pravico do slovenske šole ter rabo -lovoriskega'jezika v uradili- Društvo je bilo zelo delavno: dvakrat tedensko so se vršila predavanja, pisatelj Demetrij llla-disavljevič je predaval o istrskem jeziku in uprizorili sò vet uspelih gledaliških predstav. Nekaj časa je bil predsednik dru stva pesnik Jovan Vešel-Koseški; ki pa je moral oditi kmalu iz trsta, ker so mir te danje avstrijske oblasti ovirale delo. Crani društva niso bili le Slovenci, marveč tudi Cehi, Srbi, Poljaki in vši so živeli v'brat-skein sodelovanju; družila jih je enotna misel: borba za pravice slovanskih naro dov. -	' •
V	kratkem času si je pridobilo društvo
velik ugled ne samo v Trstu on Primorju, temveč tudi v ostalih slovenskih deželah.
PRVI SLOVENSKI ČASOPIS
Zo leta 1849 je začelo izdajati »Sllavjan-ski Rodolijub«, ki je bil prvi slovensko-hrvatski časopis. Urejeval ga je Cerei-, ki je po odstopu Koseskega prevzel tudi predsedstvo društva. Temu sledi 1860 «Jadranski Slavjan«; prinašal je članke pedagoške zgodovinske, jezikovne vsebine, iz narodnega gospodarstva ter širil ideje narodnega preporoda; list je prinašal društvena po-' ročila v slovenščini in hrvaščini in kmalu so ga začeli brati po vsej Sloveniji.
Zlasti pri Sv. Ivanu se je silno razmahnilo kulturno življenje; prirejati so Števil-pc'koncerte; na katerih so nastopali razni domači in tuji imetniki. Tržaški. Italijani, ki sò se udeleževati teh prireditev, so se silno 'čuditi kulturnemu napredku Slovencev in začeli počasi uvidevati, da so Slovenci del močne slovansko skupine ter jih spričo njihovoga dela začeti ceniti in spoštovati.
Kulturno delovanje S.oveneev' se je začelo utrjevati, toda cesai''Franz Jožef T. je kot zakrknjen sovražnik slovanstva zàtil že v prvem razvoju slovenski narodni pokret, ki se je širil prav iz Trsta med ostale Slo-: velite. Za časa Bachovega absolutizma je bilo delovanje »Šlavjaiiskega društva« zadušeno, prav tako je bil 24. julija IflSŠ ukb ' njen »Jadranski Slavjan«. Ce bi se v tem „smislu nadaljevalo z delom', bi gòtóvo postal Trst središče naše slovenske politike in kufituro, tako pti je kiiRuVno delovanje Slovencev za nekaj časa prenehalo.
(Nadaljevanje na 5. sir.)

= JCiuMdmtoi #e «fnift
Hfr tolùHlHClU
Spisal Hjoertur Halldorson
l’ovest iz Islandije
Dagui' Hrandson je stopal /. dolgimi, težkimi koraki po mehkem mahu, ki se je ražtezal tja do Karporške skale. Iskal je ovce, ki so jih pogrešili po zadnjem velikem odgonu s planin. Majhen, kosmat psiček je tekal poleg njega in užival zadovoljno vse divne vonje, ki si jih je privohaJ oh grmovju in ob holmih.
Bilo je desetič, da je šel Dagur na tako utrudljivo pot. Prvič se Je bil prostovoljno javil, nato pa je postala že navada, da gre Dagur, čeprav bi se bili drugi za tako pot prav lepo zahvalili.
Dagurja so imeli radi njegove redkobesednosti za posebneža. Njegova mati je umrla, ko je bil star dve leti; občina se je zavzela zanj in od svojega štirinajstega leta je služil pri Torkilu na Holtu.
Dagur je imel psička zelo — zelo rad. Zato sta se oba veselila dolgega potovanja po hribih, kjer poveže velika samota le še krepkeje vezi njunega tovarištva.
Na vrhu ičarsborga sta obstala. Gledala sta tja po deželi, ki se je razprostirala pred njima. Daleč tam na severu, od koder sta prišla, se je videlo bleščeče morje, videli so se globoki, modri fjordi: proti vzhodu in zahodu so zapirale visoke gore vsak razgled, ria jugu pa so se dvigali mrzli in nedostopni ledeniki visoko proti nebu. Jata snežnih jerebic je hitela gruleč proti dolini. Dagur je gledal za njimi in pripomnil: »Hudo zimo bomo imeli, Lapi!«
Lapi je nekoliko pomigal s svojim kosmatim repom v znak, da je enakih misli. Navadno sta se v vsem popolnoma strinjala. Nenadoma je opazil Dagur tam prav doli na jugu nekaj belega. Zdelo se je, kakor da bi bile ovce.
Dagur je bil že dospel, do tiste točke, do katere je navadno prihajal. 2c zarana se je. bil odpravil z doma, toda sonce je že bilo na zahodni strani svoje poti. Co gre še naprej, so no more vrniti pred nočjo; in ker se ovce v temi no dado voditi bi moral prenočiti pod milim nebom. PO kratkem posvetu z Lapijem sta sklenila, da izvršila dano jima nalogo. Ovc nikakor no smeta pustiti na cedilu, ko sta se bila vendar pravkar zedinila, da bo letos huda zima !
Dagur je skakal od holma na holm, s kamna na kainen. Pazil je edino le na noge. Treba priti čim globljo navzdol, preden se stemni. Tudi Lapi se je zavedal resnosti položaja, kajti nič več ni tekal, nič več ni vohal, stopal je z enakomernim korakom ob svojem tovarišu.
Nenadoma je začutil Dagur mrzlo sapo. Obrnil se je in z grozo opazil najhujšega sovražnika samotnih potnikov — meglio. Na videz . mirno, toda z besnečo naglico se vali megla naprej, izteza svoje lakomne jezike po gorovju, da ga požre. Kmalu bosta nebo in zemlja eno. Dagur ne vidi več niti dvajset korakov daleč.
Nepopisna groza so ga loti. Ce bi videl vsaj Karsborg, potem se že znajde. Psiček ga gleda z vprašujočim, začudenim pogledom: ali ne moreta več naprej?	'
»Ne, psiček, sedaj gre za najino življenje. Cim prej se morava vrniti-domov 1«
Dagur hiti v smeri, kjer si misli, da je Karsborg in ki ga meni doseči v eni uri, če ...
In ta »če« mu zledeni kri po žilah. Njegove misli se zapletajo, megla se polašča njegovih čutov, skrivnostno in grozljivo. Daljnji in nerazumljivi glasovi mu udarjajo na uho in njegovi lastni, zamolkli koraki se mu zde kot grmenje. Vse, kar pride v njegov vidik, zrase do nadnaravno velikosti. Kamni ob poti dobivajo čudne oblike, postajajo strašna bitja, škrati, pošasti, velikani. Psiček, ki teka pred njim, se mu zdi kot volk, in v prihodnjem trenutku mu le ta popolnoma izgine izpred oči.
Ko je Dagur že toliko časa hodil, da bi moral biti po lastnem preudarku že pri Karsborgu ali vsaj v njegovi bližini, se je znašel iznenada ob bregu jezera, iz katerega je prihajala reka, ki je Dagur prej nikdar ni videl.
Megla se počasi vlači .čez na rahlo vzvalovljeno, temnosivo površino. Valčki pljuskajo enolično in neprestano. Ne, tu ni življenja, tod ni še nikdar bodil. Dagur sode na kamen in si Skuša uredti misli. Popolnoma se jo stemnilo. Pes si otresa kaplje s kožuha, preteguje se in zeha, pohiti nekoliko v stran, leže na trebuh, položi glavo na prednji nogi in se zagleda v svojega gospadarja. Dagur izvleče iz torbe nekaj prigrizka. Oba jesta molče, počasi in vdano, z žalostno zavestjo, da je to njuna zadnja malica in s trdim spoznanjem, da se jima prav za prav nič več ne mudi.
»Poiščiva si ležišče,« de Dagur in vstane.
Pes skoči nanj z veselim lajanjem in mu liže roke. Odpravita se od tega mrkega jezera. Med skalami odkrije Dagur votlino, dovolj veliko, da se zavarujeta v njej zoper veter in dež. Počasi in pošastno razgrinja megla svoje mrtvaško odejo čez temo. Lisica zavija nekje v daljavi.
Ob prvem, komaj opaznem svitu, zleze* Dagur iz votline. Nobena sapa ne premakne megfle, ki je postala še gostejša. Dagur so trudi, da bi zopet prišel do jezera, toda zgreši smer. Uro za uro stopa s psičkom ob strani, črez gričke in po mahu, preskakuje potoke in razpoke, vedno naprej, vedno le naprej. Proti večeru, ko pričenja lakota že boleti in ko Dagur čuti, kako mu polagoma noša jo moči, zapiha veter. Megla se raz-giblje, redči se. Mrzel veter prihaja od ledenika; že je raztrgal vso meglo in Dagur zagleda ledenik v neposredni bližini, obžarjenega od sonca. Hodil je torej južno okoli ledenika in prišel v popolnoma tuj kraj. Ta zagotovitev potre moža, ki pade na tla. Psiček se, tresoč se od mraza priplazi do gospodarja in mu liue ranjene no-ge. Vrniti se po isti poti med ledeniki? Ne, tega ne zmore Dagur! Raje naprej v sedanji smeri 1 Stopi do reke, ki izvira iz ledeniškega jezera in ki teče v dolgih ovinkih proti jugu. Ob njej pojde vedno navzdol, kajti le na ta način se umakne gorovju. Kmalu pride do potoka in najde nedaleč od mesta, kjer se ta izteka v ilnato vode glavne reke, prehod. Psička vzame
pod pazduho in brede prekb ledenomrzio reke, ki mu sega do kolen in ki mu sproti mrtvi noge. Sredi reke Dagur spodrsne, omahne in pade. V trenutku ga zagrnejo valovi. Toda kmalu je zopet na nogah in doseže breg. Psa pa je voda odnesla. Brezumen od obupa teče Dagur vzdolž reke. Kliče, vpije in poskuša vliti psičku s svojim glasom poguma in moči, da priplava do brega.
»Lepi Lep! še odmeva njegov pojemajoči glas; nato pade Dagur nezavesten na tla.
O
Sigurdur iz Tunge se je odpravil z doma, da pogleda, kaj in kako je z njegovimi konji. Tu zagleda na tleh moža. Ubožec je zašel, si misli Sigurdur in dvigne nezavestnega tujca k sebi na konja.
Dagurja polože v sobi za goste na posteljo. V usta mu vlijejo toplega mleka. Sele drugi dan se Dagur zbudi in na kratko pove, kdo je; toži o bolečini v nogah, ki so precej zatekle.
»Gotovo si imel psa s seboj«, je dejal Sigurdur.
»Mrtev jel« odgovori Dagur in se obrne proli zidu. :
Sigurdur pomenljivo pogleda svojo ženo-
Ko pride zdravnik hoče takoj odrezati levo nogo ker se boji, da so sicer prisadi; potem ne bi šlo več samo za nogo. Dagur se toga ustraši do smrti; drugo jutro bi rad vstat in odšel, da poišče Lepija. Tega pa ne pove zdravniku, prosi ga samo, naj mu pusti nogo. Zdravnik zmaje z glavo in pra-
Nadaljevanje s 4. strani
PRVA SLOVENSKA ČITALNICA
Kakor je Trst prednjačil že v dobi pred letom 1848 s številno založbo knjig, ki so se jih posluževali vsi Slovenci, s prvim prosvetnim društvom na Slovenskem, s prvim slovensko-hrvaškim časopisom, tako je bil zopet Trst prvi, gi se je zbudil 1860. leta k živahnemu narodnemu in kulturnemu življenju ter dajal zgled ostalim slovenskim mestom in vasem.
2e 19. januarja 1861 se je ustanovila v Trstu prva slovenska čitalnica «Narodna čitalnica v Terstu». selo šest mesecev pozneje se je ustanovila čitalnica v Ljubljani, v Mariboru pa 4. septembra 1861. «Slovenska narodna čitalnica» je imela nad 230 članov, med katerimi je bilo nekaj Cehov, Poljakov in Srbov, ki so jih imenovali Ilire. Imela jo dober pevski zbor, katerega je ustanovil Ceh Jan Lego, oče češko-slovenskega pobratimstva ter velik prijatelj slovenskega naroda. Čitalnica pa je imela tudi svojo knjižnico, tako da so imeli tržaški Slovenci na razpolago vso slovensko literaturo in se obenem seznanjali s pisatelji in pesniki Uljih narodov/ K velikemu uspehu tržaške čitalnice je zlasti pripomogel pisatelj Fran Cegnar; nekaj časa je bil tajnik čitalnice celo znani slovenski pisatelj Fran Levstik, ki je predvsem prišel v Trst z namenom, da bo urejeval nov literarno-znanstveni list, ki so ga namenili izdajati. Do izdaje lista ni prišlo. Zato še je tildi Fran Levstik vrni! v Ljubljano in poslal'so.trudnik Vilharievegn lista «Naprej».
V okviru čitalnic so prireja.:!'. Bižmi, «bei. •le» 1. j, predstave, s petjem, godbo 'in g... vori, pri.kutcVih je..šbileldvala.mladina. Pomembno delo, so odpravljala slovenska de-. Kleta .iz l ista jn pkolic.o,.ki.so otele.pozabi mnogo,.starih narodnih pesmi, ter s petjem' -"'idilo narodno zavqst riVed ostalim ijud-si vom. V- teni času je. bilo riti Prifhòrskbm ni y trstu prav preprosto Ijudštvo/.razšii-jevalec slovenske narodne tradicije,, ki sé .te,, v veliki jneri po njihovi zaslugi ohranila.vse In današnjega dne.
Kmalu ..so se po vzgledu tržaške, začele istànàvljafi čitainičfi po . vseh ' krajih Šibenskoga Pi imorja. Tako se je iislnnovila’
■ iUUmca v Gorici, Tolminu,/Vipavi, v Bi ,-trici,* ki je bila zlasli pomembna zato, ker -v pritegnita v svoj delokrog fiuti Čiče, ki ■ o'se s tem povezali kultu fili in' življenjem ' hovenskega ljudstva, katerega "središče ' je obstajal' vso, bolj in bolj-Trst: Tudi v istii'-kjer so bivali Slovenci, se je začelo razino- ' i mna zgodaj ljudstvo narodno in politično prebujati. Prva čitalnica v Istri'je bil .i ’islanovljon«! v lelšanoli <5. januarja lt%9. Malo prej je' bilo listaribvjjeno . v. kasfvim »Liburnisko društvo«, ki se je pozneje razvilo v delavno čilalivicb; Uidi' v.‘ Dolini in KoperSrini.se je nsianoviuV nbkaj' slovenskih čitalnic. To kulturno delo Istrijanov
Vi, dà mora v. šoscšeini obiskati šti bolnieo, na kar se .vrne, da še enkrat pregleda nogo’.
Kmalu po zdravnikovem odhodu se uti-hotapita v bloniško sobo domača otroka, da si ogledata tujca. Meneč, da spi, pošepe-če deklica mlajšemu bratcu: »Snedel je svojega psa, zato mu za kazen odrežejo nogo.« Na te besede se mož na postelji dvigne in otroka prestrašena zbežita, ko zagledata njegov prepadli obraz. Dagurju pade glava v tresoče se mu roke; izbočeni hrbet mu pretresa ihtenje, ki rim jemlje zadnje moči. V tem pa nenadoma začuti, kako se
ga je nekaj — usmiljena človeška roka? ___
nežno dotaknilo. Ko obrne obraz v tisto smer, spozna kakor skozi tenč.ico Lepija, ki so je dvignil na svojem ležišču, a jc še preslab, da bi zacvilil ali celo skušal priti do postelje. Dagur ga s težavo dvigne in pritisne k sebi. »Sedaj mi zdravnik more odrezati nogo, ker ni treba, da te iščem« zašepeče.
Lapi razume. Trudno glavico porine do bolne nogo svojega tovariša in jo prične lizati. Slaboten je poskus, nič ko tolažba, brez najmanjše pomoči. Toda Dagurju nepopisno dobro de, počasi zopet leže. Z roko gladi psičku mrzili, mokri kožušček: »Tudi ti dobiš mleko. Lapi !«
Lapi se vedno bolj vživlja v svoje sa-maritanstvo in Dagur začuti, , kako ga zaščemi v nogi. ki je toliko rasa ni nič več čutil.
Ko se jo zdravnik vrnil, je ves osupel opazoval prizor. Potisnil je psička vstran, znova potipal nogo in zamrmral začuden in zadovoljen:
»Mogoče je pa ne bo treba odrezati!«
je pripravilo pot političnemu gibanju, ki je dobilo pozneje izraza na taborili v Kubedu Dolini, tako da so začeli Istrani že kmalu zahtevati enakopravnost in uveljavljanje pravičnih zahtev Slovencev v Istri Uah-janski tržaški časopisi so namreč prav takrat začeli veliko gonjo proti Slovencem v Istri ln na vso moč hoteli dokazati, da jo Istra italijanska in da v Istri ni slovanskega življa.
Da jo v samem Trstu in po vsej Primorski začelo močno kulturno udejstvovanje,
0	tem nam pričajo številne kulturne prire-ditve. Zavest Slovencev pa se je dvignila zlasti se, ko so primorske oblasti 22. oktobra 1,861 izdalo edinstveni odlok, da se morajo s početkom tega šolskega leta razlagati v materinem jeziku vsi predmeti v ljudskih šolali, da se morajo izdajati spričevala in katalogi v jeziku otrok in celo petje se mora uriti v slovenskem jeziku, tako da so bile s tem letom v vsej tržaški okolici in predmestju Trsta ljudske šole tùsto slovenske..
Vedno bolj pa se je čutila potreba po do-bri slovenski knjigi in ljudstvo si je želelo domačih listov. Od Ida 1805 je delovala v
1	rstu družba Sv. Mohorja Ur Godina — Ver-
deljski je začel izdajati »Ilirskega Primerjana« katerega urednik in izdajatelj jo bil pozneje Ivan Piano, učitelj iz tržaške okolice, ki ga je koncem leta 1868 preimenovai v »Primorca«. Ljudstvo je z veseljem seglo po domači slovenski besedi, zlasti še ker rii bilo na Slovenskem razen »Novic« časopi--■'u-. ki	novi.-.a c l'vìm,irsko.
.ot.-5i:.i.. i-o lu/UilC.\l OSAMOSVOJITVI
Med primorskim ljudstvom;'- med sloveni skimi tržačani-se je vzbuditi želja po "kulturnem izživljanju, obenem- z njo,pa; sé' jé vse bolj-gojila-mise! po poliliriii' os:,m0s'V0i 'ilvi- N-uišk,- avslrijshc obkisii so sinv u:i eni strani na videz podpirale, kulturni razmah.' Slovencev/ na itrufci-strani' pa sb ' z raznimi odloki in diplomami skušale ovi-' iati m zavreli vse, kar je bilo. sloveiiskega Na vodilna mesta so pošiljale'razne italijanske šoviniste de Pr,.lis, Hinaidiiii,. Pa: lesini, ki so vse' prej kot pomagali ljudstvu.
.Slovenski narod'se je dobro zavedal tega sovražnega toka z Duna.in,. zalo se je' bolj združeval, in zavestno'vodil boj zoper-vse' kar je bilo, tàijr'ga/ Ljudstvo sei je zbiralo na .veličastriih,taborili, ki sc jih je predvsem -na . Pri morskem udeleževalo ljudstvo v vc-1 ikem številu nad 8iXM) ljudi. Znani so taliri.-ri v Vipavi 1668, v šimpasu, Vižmarjih..!$'<•, v Kubedu, Dolini iUl.-Na teli taborih so si Slovenci postavil svoj program: zedinjeno Slovenijo ter zbližan jc z ostalimi J n gosi o- . vanskimi narodi.
Tako je koncem 19. stplel.ia. doraščal nov rod, ki .se je„ razvijal v okolju, v, katerem sé je narod že predrajnii, kar.se .j,e jasno odražalo na celotnem kulturnem in političnem delu na Goriškem in v Trstu. S ''
GOSPODAR
Prvomaisho tehmovante ¥ zadružništvu
Prvi maj prvi dan naj lepšega meseca v letu, prvi maj, simbol delavsko borbe, praznik in pregieđ dela. Kakor odene toplo pomladansko sonce v mesecu maju prirodo v sveže zelenje in pestre barve raznih cvetov, tako prerodi duševno tudi človeka Dà mu novih moči, navduši ga za nov polet v borbi za vsakdani! obstoj in napredek. Duh je bistrejši in smelejši, pogled .asnej ii, izgled vesel in živ. Novi sveži sokovi se pretakajo po vsej prirodi in nove, sveže sile delujejo k povzdicu in razvoju.
Prvi ma j letos ne bo samo praznik, am-oak bo tudi dan, ko se bodo po deželah svobodoljubnih narodov pregledovali in primerjali uspehi tekmovanj v raznih strokah n organizacijah ter se bodo nagrajevali lajboljši in najbolj delavni tekmovalci.
Kakor vse druge panoge, tako si je tudi zadružništvo vzelo za nalogo prvomajsko lekmovanje.
Nameščenci in uradniki v zadrugah tekmujejo med seboj, kdo bo več napravil in bolje uredil svoje poslovanje, kdo si bo zbral boljši in uspešnejši način dela in organizacije istega.
Odbori so si vzeli nalogo, da svoje za> druge čim bolje organizirajo, da bo delova-
nje teh čim uspešnejše in da bodo člani dobivali blago po zmernejših cenah in boljše kakovosti. Člani bodo svoje pridelke laže in uspešneje ter po višjih cenah vnov-čevali. Poleg tega so si odbori postavili za nalogo, odpraviti vsa nesoglasja med članstvom, odstraniti vse tisto iz poslovanja zadrug kar bi moglo vzbuditi nezaupanje lanstva. Vzbuditi in poglobiti vero in zaupanje v zadružništvo in končno najti tako smernice za svoje zadruge, ki jim bodo lale nov poiet
Naloga zadružnih aktivistov pri prvomajskem tekmovtnju je, zbirati člane za oristop v zadruge, širiti zadružno misel in zadružno prosveti jenost ter s tem spreminjati člane v zadružnike, ali ustvarjati no ve borce za razvoj in poglobitev zadružništva
Prepričani smo. da se bo tudi zadružništvo izkazalo in da bodo tudi njegovi uspehi prvomajskega tekmovanja nadvse za dovoljivi; položili bodo temelj nadaljnjim tekmovanjem in udarniškemu delu v zadrugah.
Poleg tega pa bo, kar je še najbolj važno, prvomajsko tekmovanje preizkušnja zadružnikov na tem polju.	S. Č.
S T V O
raščaj oddeliti od ostale črede in mu polagati Več sočnega in dobrega sena, ovsa čiste vode.
Jagnje ne smemo puščati ves dan pri materi, ker jo nadleguje in ji čupa volno, S tem se ne kvari samo volna, nego je to obenem škodljivo zdravju jagnjeta. Za zdravje jagnjet je zelo ugodno, če jih ženejo na pašo,
PREHRANA OVAC V ZIMSKEM ČASU
V Istri je navada, da se v zimskem času od meseca novembra do maja ovce ženejo iz višinskih krajev (Postojna, Čičarija, Brkini) na pašo v primorkse istrske okraje ali v Furlanijo. Če hočemo pa doma prehraniti naše črede, moramo odrasli ovci pokladali na dan 2 kg suhe krme (1 kg sena in 1 kg slame). Ovci, ki doji, moramo obrok hran izboljšati. Količino sena lahko nadomestimo z repo in peso in eventualno s krompirjem.
Ovca je podvržena raznim boleznim in zato je potrebno podvzeti vse potrebne mere higienskega značaja da jo obvarjemo. Posebno skrb moramo polagati ovčjemu hlevu. Na vsako ovco se računa 0.5 — 1 kv, m površine. Pri tem moramo imeti posebne prostore za breje ovce, za bolne in za jagnjeta. Hlev mora biti dovolj visok. Prenizek hlev postane prevroč, a previsok prehladen. Oboje je ovci zelo škodljivo. Naj bolj odgovarjajoča višina hlevov je 3 — 4 m. Hlev mora biti obenem zračen in svetel. Hlev tudi ne sme biti vlažen, ker so ovce v vlažnih hlevih zelo podvržene slinavki, •larklievki in drugim nalezljivim boleznim,
OVČJE PASME
Veliko važnost moramo polagati ovčji pasmi (rasi). Z namenom izbolišania v rtw
Obnova v
Danes ni tovarne v Jugoslaviji, ki ne bi imela svojega proizvajalnega načrta in ki Si ne bi bila postavila svojih nalog v tekmovanju. Dva, trije primeri. Skopljanska tovarna, tekstila »Tulbeno« je že v prvem tednu tekmovanja prekoračila proizvajalne norme za 3 do 5% V okviru tekmovanja so si postavili delavci nalogo, da povečajo proizvodnjo platna za 20% in da istočasno za četrtino zmanjšajo količino odpadkov. Dalje so izven redne proizvodnje popravili tri stroje za beljenje, ki jih že tri leta niso uporabljali. Delavci tovarne usnjenih izdelkov »Uzor« v Beogradu so n. pr. v okviru tekmovanja povsem na novo organizirali način proizvodnje in s tem dosegli povečanje za 200%. Delavci velike tovarne gume in obutve v Borovem so se zavezali, da bodo dali med prvomajskim tekmovanjem 00.000 nadur za obnovo in 15.000 delovnih ur za poljedelstvo da bodo osnovali mladinsko delavnico za vzgojo novih kvalifi ciranih delavcev, spremenili 3 vrste kalupov in dali 5.000 delovnih ur za izgradnjo bližnje ceste in za ureditev delavskega naselja. Tekmovanje daje dobre rezultate tudi na polju iznajdb; vsak dan poročajo jugoslovanski časopisi o tem ali onem delavcu, ki je iznašel nov, boljši postopek pri delu.
Prvomajsko tekmovanje obsega tudi urade,
kjer skušajo čim bolj izboljšati administracijo, čim bolj pospešiti hitrost poslovanja, poenostaviti in pospešiti poslovanje s strankami, zmanjšati stroške administracije, povečati pazljivost in kontrolo pri delu. In predvsem spopolniti strokovno znanje uradnikov. Trgovska podjetja, nabavne in prodajne zadruge skušajo doseči čim večje znižanje stroškov in čim večje poenostavljenje poti od proizvajalca do potrošnika. Tekmovanje železničarjev obsega predvsem čim boljše izkoriščanje vagonov, čina hitrejše natovarjanje in iztovarjanje, odpravo zamud. Oddelki Državnega avtomobilskega nrometnega podjetja tekmujejo za dosego čim manjšega števila okvar na vozilih, za 'im manjšo potrošnjo materiala.
Podobne naloge za dosego čim boljšega poslovanja podjetij in uradov pa še zdaleč ne obsegajo vseh nalog, ki si jih postavljamo v prvomajskem tekmovanju, ki obsega še vrsto drugih ciljev, ki imajo na men zboljšati gospodarsko in kulturno stanje ljudskih množic. Sem spada čuvanje imovine podjetij, preprečevanje nemarnosti, kraj in sabotaž, preprečevanje tihotapljenja in črne borze. Sem spada organiziranje čistoče in higiene v podjetjih, spada prosvetno dela
Povsod po tovàrnah, uradih, vaseh, so razni prosvetni tečaji, v katerih sodelujejo 'več
cluktivnosti volne, je Italija poskusaia križati našo domačo ovco s pasmo merinos in karakul. Pri križanju pa moramo biti previdni kajti z vpeljavo nove pasme je treba upoštevati (alne in klimatske razmere in ravno zaradi teh v večini primerov neugodnih razmer je pri nas mogoče priti do izboljšanja pasme, edino le po selekciji (izberi najboljših ovac in ovnov za pleme) in po zboljšanju prehrane ovac. Od ovčjih pasem, ki pridejo pri nas v poštev, je domača istrska (čička) ovca in solčavsko-jezerska ovca.
Naša domača ovca ima vse dobre lastnosti; je odporna proti vremenskim nevšečnostim in obenem se zadovolji s pičlo hrano. Normalna ovca da dnevno % do % litra mleka volne pa na leto 1 do kg, Srednja teža ovce 50 do 60 kg, ovnov pa 70 do 80 kg. Doprinos v mesu 40 do 60% (odvisno od prehrane).
Z organizirano izbiro (selekcijo) najboljših plemenskih ovnov in ovac ter z melioracijo v prehrani se bo povzdignila produktivnost naše ovce v volni in mleku tako da bo ovčjereja postala res donosen vir dohodkov našemu kmetu.
Jezerska ovčja pasma se je zelo udomačila po Sloveniji ravno zaradi svoje odpornosti proti boleznim in ker se zadovolji kakor naša istrska ovca s pičlo krmo in malo vode. Letno da !4 do 2 kg volne. Odlikuje se po svoji rodovitnosti; dvojčki in še celo trojčki niso redki. Mlečnost pa je nizka (40 do 45 litrov mleka na leto). Zaradi prerane uporabe za pleme se je ta pasma precej izčrpala. Danes dosežejo normalne cvce 55 kg, ovni pa do 81) kg. Zaradi dobrih lastnosti kar zadeva odpornost m skromnost v prehrani, je zelo priporočljiva za naše istrske okraje.
Dr. Fran juriševič.
Jugoslaviji
ali manj vsi. Ti tečaji obsegajo strokovni pouk in strokovno izpopolnjevanje ter splošno izobrazbo — od analfabetskih tečajev (v stari Jugoslaviji je bilo v južnih pokrajinah nad polovico prebivalstva nepismenega) do tečajev, v katerih si skušajo udeleženci pridobiti poznavanje velikih problemov današnjega časa.
In tekmovanje obsega povsod še eno važno področje, na katerem naj pomaga zboljšati življenjske pogoje delovnih množic, zlasti onih v mestih — obsea-n
organiziranje nabavljalnih zadrug in menz.
Vojno opustošenje je zapustilo pomanjkanje, ki je najboljša podlaga za špekulacijo. Zgoraj smo omenili, da je okupator med vojno uničil trgovino. Velik del trgovin (med drugimi vse židovske) so okupatorji zaplenili. Znaten del trgovine v stari Jugo. slaviji je bil v rokah nemškega kapitala ali domačih Švabov, ki so ob koncu vojne zbežali in zapustili prazne trgovine Ostali trgovci (razen onih, ki so sodelovali z okupatorjem ali so se bavili s čmo borzo) so bili brez zalog. Liudska oblast ob osvoboditvi nj mogla odpreti proste poti špekulaciji, ki bi izkoriščala pomanjkanje na račun ljudskih množic Liudska oblast je takoj po osvoboditvi hitro organizirala najuspešnejše sredstvo proti špekulaciji — velik državni razdelilni aparat, ki je vzel veletrgovino z najvažnejšimi življenjskimi in gospodarskimi potrebščinami v svoje roke. Ljudske množice pa so takoj po osvoboditvi pristopile k snovanju zadrug, v mestili so se snovale delavsko-nameščenske nabnv-Ijalne zadruge, v vaseh kmečko nabavljal-ne in prodajne zadruge. Uspeh tega državnega in zadružnega razdelilnega aparata jo edinstven, čeprav je bil ta aparat ustvarjen na hitro, brez potrebnih materialnih sredstev, brez zadostnega strokovnega osebja. Dočim po vsej Evropi naraščajo cene. je bil lansko jesen vsak porast cen ustavljen, nekatere cene so celo padle Ta zmaga pa je bila mogoča samo zato. ker je državna in zadružna trgovina orodje ljudstva — ljudstvo jo je osnovalo, ljudstvo ji pomaga » prostovoljnim delom, ljudstvo jo nadzira in izpopoljnjuje. Vsak pojav malomarnosti, poneverbe ali sabotaže se kaznuje hitro in odločno, tako da črne borze danes v Jugoslaviji skoro ni.
Nova Jugoslavija pa ni vzpodbudila samo nabavljalnih zadrug. Povsod se snujejo tudi
proizvajalne zadruge
obrtnikov — čevljarske, mizarske, krojaške, ki jih pred vojno v Jugoslaviji ni bilo. Tudi kmečke proizvajalne zadruge so bile pred vojno redke, v novi Jugoslaviji pa Nadaljevanje na 7. str.
€mieveja
Po nekaterih naših okrajih posebno v • stri, Čičariji in na Krasu upadajo kmetijski dohodki iz dneva v dan. Gozdovi so močno izčrpani. Prepričani smo, da poljedelstvo na Krasu ne bo hranilo celotnega ljudstva Le sadjereja in trtoreja prinašata nekaj dohodkov ali to le v Primorju. Ljudstvo se z upravičeno skrbjo vprašuje, kje najti izhoda gospodarski krizi? Vojna vihra je zadala hud udarec našemu kmetijstvu, ali za veči-no okrajev v Sloveniji ieži rešitev v obnovi tistega, kar je bilo poškodovano, zanemar jeno ah uničeno. Teže je vprašanje gospodarskega podviga zgoraj omenjenih okrajev. Dosti se je razmišljalo o tem problemu in prišli so do zaključka, da nas bo rešilo gi spodarskega poloma le pogozdovanje skrajno izčrpanih zemljišč in podvig živi noreje. Med živinorejskimi panogami na rodnega gospodarstva bo prišla v poštev po nekaterih kraških okrajih v prvi vrsti — ovčereja. Saj ne moremo n, pr. pričakovati, da nam bo' v Istri in Čičariji prinesla burja dobro in rodovitno zemljo za razne agrarne kultivacije. Torej najslabša zemljišča in ka menite predele naše zemlje, nepristopne go veji živini, lahko izkoristimo z ovčerejo.
Ovca daje človeku mleko, kožo, volno in gnoj; ga torej obuva oblači in redi. Ovčji gnoj je posebno za hribovite predele naše zemlje in Kras neprecenljive važnosti. Kar se tiče bogastva na hranilnih snoveh je ta gnoj najbolj cenjen med vsemi vrstami hlevskega gnoja. Biološke in fiziološke prednosti ovčjega gnoja so na splošno znane.
VOLNA IN MLEKO
Reja ovc za meso ni toliko donosna, v kolikor ne pride v poštev priložnostni ceneni in hitri način oskrbe kmečke družine z mesom, Važni proizvodi ovčjereje so pa: volna in mleko. Danes se uporablja pri nas volna naših ovac le pretežno v domači hiš ni industriji; višek proizvodnje pa se lahko odproda na domačem trgu. Strokovnjaki so izračunali, da je za kritje potreb po obleki potrebno za enega človeka letno 0.80 kg °Pr3nc volne, če računamo, da daje po Slo veniji udomačena solčavsko-jezerska ovca letno okoli 1.20 kg oprane volne, vidimo, da bi za kritje samo domačih potreb moralo znašati število ovac v Sloveniji preko 1,000.000 glav. Nimamo danes točnih j datkov glede številčnega stanja ovac ker je tudi ovčjereja bila močno prizadeta v zadnji vojni. Ali če jemljemo v poštev podatke iz leta 1936, po katerih znaša skupno število ovac v Sloveniji le 35.000 glav, je razvidno, da bomo morali ovčereji v na šem narodnem gospodarstvu obrniti vso pažnjo.
Krzno naših ovac se uporablja predvsem doma. koža pa za izdelavo usnja. Čreva ovac se uporabljajo v industriji klobas itd.
Ovčje mleko je zelo bogato na maščobi (7.6% masti) in kazeini (9%). Od 100 li trov mleka dobimo približno 18 kg sira, ki je zelo masten in hranilen ter cenjen doma i na svetovnem trgu. (Znana sta Liptavski
r,r:ndsa-siri!)
Mlečnost naše istrske (čičke) ovce po odpustu jagnjeta traja približno 3—4 mesece. Normalna ovca dà dnevno pol litra mleka, torej 45—60 litrov mleka na leto. S pravilno selekcijo (izbero) plemenskih ovac in z izboljšanjem hrane lahko povzdignemo 100% količino mleka.
Volna pri ovcah je proizvod, ki ni odvisen samo od pasme, ampak tudi od klime, lastnosti zemljišča in načina prehrane. Fma volna je proizvod suhe in tople khme medtem ko se v višinskih krajih proizvaja sorazmerno groba volna. V Sloveniji so ovče-rejski predeli predvsem v hribovitih pre delih in zato ne moremo gojiti finorunih ovac. Izboljšanje kakovosti, kakor tudi ko ličme volne in mleka, moramo pri nas v glavnem rešiti le po selekciji.
Osnovana bodo v ta namen večja središča, kjer bodo odgajah zahtevam ustrezajoč plemenski material. Zaradi načrtnosti v delu je potrebno, da se vsi ovčarji enega ali več okrajev združijo v ovčarske zadruge, ker edino tako bo mogoče delovanje in kontrola nad ovcami ter pravilna in odgovarjajoča razdelitev plemenskih ovnov in ovac iz rejskih središč
IZBIRA PLEMENSKEGA MATERIALA
Važna je izbira plemenskega materiala, predvsem ovnov za razplod.
Ovce se ne smejo prepuščati pred 2 in pol leti starosti. Dobre plemenske ovce lah ko uporabljamo za razplod do 9 let starosti ovne pa do 7—8 let. Zdravemu in močnemu ovnu lahko dodelimo ne več kot 40 ovac. Ce dodelimo ovnu večje število ovac, je vse v škodo naraščaju. Velikega pomena je čas prepuščanja. Brejost pri ovci traja 154 dni. Torej, če želimo imeti že odrasle jance v spomladanski paši, je najbolje d se uredi prepust meseca julija in avgusta.
Ovni se navadno prepuščajo tako, da se dodeli čredi odgovarjajoče število ovnov. Ta način pa ima dosti slabih posledic, ker se ovni borijo med seboj in tako večkrat najboljši plemenjak ne pride do veljave. Bolj pravilen in koristen je individualni sistem, to je prepustitev posamezne ovce h ovnu. Na ta način se lahko prepusti ovci najbolj odgovarjajočega ovna plemenjaka. Z individualnim sistemom uporabe dobrih plemenjakov je mogoče zboljšati pri ovcah kakovost in količino mleka in volne. Kakor v govedarstvu je tudi v ovčeieji jiotrebno vpeljati matične knjige, t, j. popisati in vo diti račune o najboljših ovnih ir,, plemenskih ovcah. Cim delj je ovca oreja, tem bolj se mora varovati in boljše z njo postopati. Breji ovci ne smemo polagati pokvarjene in slabe hrane. Ne sme biti izpostavljena prevelikemu mrazu ali vročini. Vse to zelo neugodno vpliva na brejost (bolezni in po vrgavanje). Breje ovce je treba oddeliti od ostalih ovac in jih bolje hraniti. Neredna m slaba hrana je vzrok slabemu naraščaju. Tudi z doječimi ovcami je treba pravilno postopati. Ovcam, ki dojijo, moramo polagati več dobre in sočne hrane.
2-—3 tedne staro jagnje pričenja že jesti in piti vodo, zaradi tega moramo mladi na-
tednik
Zdravnik svetuje
O vnetju slepiča
Bilo je prav v začetku mojega službovanja v kirurSkem oddelku, ko me je pozno v noči zbudila bolničarka in me poklicala v operacijsko sobo ; to ni bilo sicer nič posebnega, nič nenavadnega, kajti vsako noč srno operirali. Kar pa se mi je vtisnilo v tisti noči za vedno v spomin, je tragična slika obupa matere, ki sluti, da je kriva s svojim nepravilnim, četudi nezavednim ravnanjem, smrtne nevarnosti, v kateri se nahaja njen sip
Pred operacijsko sobo sem naSeJ preprosto ženico z objokanim obrazom; povedala mi je, da je sinčka močno bolel trebuh in da mu je vsilila, prepričana, da ga ozdravi precejšnjo količino ricinovega olja. Cez nekaj časa so bolečino postale neznosne, sinko je začel bljuvati, nastala je vročica. Ustrašila se je in poklicala zdravnika, ki je takoj ugotovil, da je potrebna nujna operacija, ker iz akutnega vnetja slepiča — ali appendicis acuta, je nastalo že akutno vnetje trebušne mrene — peritonitis.
Ko smo operirali fantiča, sem misli] na njegovo mater; povedali so ji v bolnici, da je 'krivda nevarnega sinovega stanja ricinovo olje. Vedela je, da je vsega, četudi nehote sama kriva. Trpel sem zanjo tudi po operaciji v dnevih, ko se jo deček boril proti smrti: vedel sem, da bo mati vrgla vso krivdo nase, če ne ozdravi.
Si ti, mati, res kriva? Ne, krive so ' sofi la lile razmere, v katerih ti živiš. Premalo ali nič so to izobrazili, Se sanjalo se ti ni, da je ricinovo olje ali sploh vsako energično odvajalno (pmgalivno) sredstvo tako nevarno orožje; čula si morda o slepiču nekdaj samo omenili pri sosedu, a bržkone si se nasmehnila tedaj In rekla, da na bolezen reveži nimajo časa miti misliti. Nihče ti ne more zameriti tvojega napačnega ravnanja, saj bi inorar biti higiensko — zdrastveni pouk ljudstva prva skrb oblasti.
A vendar, kaj je pravzaprav ta slepič? Kako to, da naš stari oče o njem nič ne ve hi ponosno pravi; »Mi slepiča sploh poznali nismo, sedaj ga pa dà vsako drugo dekle odrezati, to so poslali ljudje za nič.« A te izjave niso nič kaj točne; resnica je le dru-ga- na. Človek, rojen leta 1850, je pri svojem rojstvu lahko računal na 116 let življenja. danes pa lahko računamo, da bo novo-rojoiiček živel svojih 56 let; To séveda ne pomeni, da se je podaljšalo naše življenje, temveč da se je splošno zdravstveno stanje zboljšalo, da se človek bori proti bolezni z močnejšim orožjem kot v prejšnjem stoletju.
In najbolje se boš bojeval protii sovražniku, če sovražnika prav dobro poznaš. Tako je z boleznijo, kateri pravimo »appendi-cit-is« ali vnetje slepiča; okoli pol stoletja Selo poznajo zdravniki to bolezen, znajo kako se pojavi in kako jo je treba zdraviti. Slučaji vnetja slepiča torej ne rastejo po številu, ampak današnji zdravnik jih laže
Najboljša terapija je takojšnja operacija s katero bomo za vedno odstranili ta tako nevarni organ, k>i v človeškem organizmu praktično nima več nobene funkcije.
Akutno vnetje silepiča se lahko razvije v kronično; in kronično vnet slepič predstavlja večno nevarnost in poleg tega nas trajno nadleguje. Bolečine so včasih neznosne, ovira nam prebavo in Je mnogokrat vzrok hudih želodčnih bolečin. Pogostoma se pojavlja bljuvanje in zaprtje, je skoro vedno zvest spremljevaflec te bolezni.
Mnogokrat se je pripetilo, da Je kirurg
Kašice pripravljamo iz pšeničnega, rženega, ječmenovega, ovsenega, kašinega in riževega zdroba. Vse te "zdrobe si lahko same pripravimo doma. Pšenico, riž in kašo dobro segrejemo (ali opražimo) ter jo zmeljemo v čistem kavinem mlinčku, seveda vsako posebej. Rž, ječmen in oves imajo trde zunanje luskine, ki jih je treba prej odstraniti v stopi ali možnarju in šele potem zmleti. Na zrnu sme ostati samo nehanja obloga. Posebno dobro kašico pripravimo iz pololuščenega niža. Dobimo ga v luščilnicah niža- Koruzno moko uporabljamo tako, kakršna je. Vse te različne kašice denemo v kozarce, zamašimo in prilepimo nanje etikete z napisom kakšne vrste kašica je v njih. Cim več različnih kašic pripravimo, tem manjša mora biti količina, vsega največ za en mesec naprej. Zlasti kaša izloča olje, ki neprijetno diši, če je stara. Torej od vsake kašice največ po eno osminko litra.
PRIPRAVE KAšIC:
V ponvico damo 2 jedilni žlici kašinega zdroba, ki ga lahko prepražimo. Nato dolijemo vode aM mleka; dodamo malo seli, premešamo in pokrijemo, da se skuha do konca. Ko imamo kašico že na krožniku, ji dodamo košček surovega masla, potresemo s sladkorjem in dolijemo od strani mrzlega sladkega mleka; ne zmešamo, ampak zajemamo kašico z mlekom in hranimo otroka. Otroci imajo takšne kašice izredno radi, posebno, če je ne dobijo prevelike koiličine. Kašice lahko zalijemo z mlekom in jim, ko jih že odstavimo od ognja primešamo polovico jajčka. Ce je otrok zaprt, mu zrežemo v kašico suhe smokve, lahko tudi rozine. In če imamo tako pripravljenih 6 raznih kašic, ki jih dobi otrok po 2 na dan, dobi otrok enako kašico šele vsak 3. dan.
pred operacijo mislil da povzroča bolniku bolečine želodčni tir, pa je med operacijo ugotovil, daje bil vzrok tako velikih muk le vneti slepič.
Vsak dan, v vsaki bolnici operirajo slepiče; operacija je postala tako enostavna, da lahko rečemo, da ji skoro nihče ne podleže, seveda če je pravočasna Rad bi zaključil ta članek s svarilom: ne podcenjujmo trebušnih bolečin in ne ukrepajmo ničesar brez zdravnikovega nasveta, posebno pa je treba odstraniti iz svoje domače lekarne drastična odvajalna sredstva, kakor na pr. ricinovo olje. ker to. kar je v izvež-banib rokah dragoceno zdravilo, postane lahko v neprevidnih rokah nevarno orožje, ki privede včasih do smrtne nevarnosti
Dr. Štrukelj Slavko.
Torej otroku dosti raznih kašic, sadnih sokov in zelenjave, mleka, masla, marmelade, medu. pa tudi vode, a kruha čim manj in nikoli svežega. Majhni olroci naj glodajo skorje, da si utrdijo zobe.
V prihodnjih mesecih bomo imeli češnje, jagode, rdeče grozdičje. Koliko sladkega, zdravilnega soka vsebujejo ti sadeži, koliko zdravja je v njih za naše bolehne in šibke otroke 1
DOCKA MARIJA
Iz življenja v SZ
Sovjetska država za družine vojakov
Sovjetska država skrbi za družine vojakov, — je izjavil Zurmuhtašvili, pomočnik šefa direkcije za materialno in socialno pomoč družinam vojakov pri Sovjetu ljudskih komisarjev ZSSR. Dovolj bo reči, da prejemajo družine vojakov in podoficirjev Rdeče armade in vojne mornarice mesečno okrog 500 milijonov rubljev državne po moči. Vlada daje poleg neposredne mate-rialne pomoči družinam vojakov tudi velike olajšave v pogledu davkov, obveznih dajatev, poljedelskih proizvodov in šolanja v višjih in tehniških šolah. V denarju znašajo te prednosti milijarde rubljev.
Po vojni se je ta skrb še povečala. Posveča se vsak dan pozornost otrokom vojakov. V zadnjih treh letih vojne in v težkih vojnih pogojih so več ko 1,300.000 otrok poslali v dečje domove, med njimi več ko 270.000 sirot.
Država posveča posebno pozornost zaposlitvi članov vojaških družin. Samo v mo skovski oblasti je bilo v zadnjih treh letih zaposleno 142.000 članov vojaških družin, v oblasti Voroneža okrog 100.000 itd. Po nepopolnih podatkih je dobilo več ko 950 tisoč družin drobnico, med njimi 1GO.OOO
Za naše žene
Navodila za pripravljanje kašic
in bolje spoznava.
Slepic se nahaja na dnu slepega črevesa in tvori nekak njegov zelo zoženi podaljšek, ima obliko ozke cevke, po . navadi 1-5 < in dolge, doseže pa izjemoma tudi dolžino :t5 cm. Premer slepiča znaša včasih nekaj milimetrov, včasih pa kar 1-2 cm, tako da je videti kot debel palec.
Med duplinama slepega črevesa in slepiča ni fiziološko nobene pregraje; zgodi sc Pa včasih, da se prehod zamaši. Tako se pni operaciji napr. večkrat najde v prvem 'l' 11 slepiča strjeno blato, gliste ali majhne sadne koščice. Ti predmeti pripomorejo, da se bolezenske klliee ali badili v tej duplini Pomnože in povzroče vnetje, v začetku sa-mo sluznice, pozneje vsega slepega tkiva. ) Petje dobi tako akuten kakor kroničen značaj. Najbolj nevarno je seveda akutno vnetje, ki povzroča gnojenje slepične Stene, zaradi česar se stena pretrgHTGnoj in blato se ra zlijeta v trebušno duplino kar povzroči, da se vname se trebušna mrena peritonitis. — kar konča ponavadi s smrtjo.
.Akutno vnetje slepiča se pojavi navadno z močno bolečino v desnem spodnjem delu trebuha, skoro vodno spremlja bljuvanje; vročina doseže 36-39 stopinj. Puls navadno prekorači ion utripov na minuto. Ko zdravnik tiplje v spodnjih trebušnih predelih povzroča bolniku velike bolečine in finti Pod roko, da je mišičevje v tem debi močno napeto: s tem se naše telo avtomatično brani proti bolečiiM.
Čistimo jezik
Nekje sem našel: S predstojcMm sc potrjuje, da je predleteBi odlok pravilno izdan in razoluSen. Ta predstoječi je spis. Ce vprašate, zakaj predstoječi, ne najdete odgovora, saj spis ne stoji pred vami, kvečjemu leži. Sestavljenka predstojeći ni dobra, ker slovensko rečemo lahko le spredaj stoječi ali spredaj ležeči. Zakaj torej pred stoječi, predleleti? Ker je to ponesrečen prevod nemškega vorstehend, vorliegend. Torej spet suženjsko spoštovanje do tujega! Naši nekdanji kanetisti so hlapčevsko sklanjali hrbte pred tujimi gospodarji in njihovo uradno modrostjo. Omenim pa naj še, da tako oblike — stoječi, ležeči, viseči, itd. niso posebno hvaležne v našem jeziku in je bolje, če jiii ne gojimo. Govorimo naravno in ne delajmo jeziku sile!
Cvetka, ki jo je pri nas zasadil sv. Birokracij, je tudi naslednja: Obračam se na zgornji mishv, da bi mi dovolil podporo. Oe je v naslovu ime društva, odbora ali je to urad, potem bo društvo, odbor ali urad odločal o podpori, nikdar pa. ne naslov. V takem obračanju ni torej nikakršne logike. Poleg lega je odveč beseda zgornji. V časi smo bili res vedno spodaj. Odtod menda tudi naše neprestano ponižno razlikovanje med zgornjim in spodnjim. Mislim, da je dandanes že čas, da se otresemo take hlap-
avij je zmožen tudi boli tanih stvari: Prosim zgoraj naslovi j t >>or dovoljenja, da vzamem denar kar slovesno! Oe rečete enostavno: I odbor dovoljenja, da vzamem denar povedali dovolj, le da se bo bolje raz kakor pa ce. razlagate, ali je odbor ; Ijon zgoraj ali spodaj.
Povedati pa je treba, da naš kmečki cio-ne pozna nikakega: z ozirom na to tozadevno, topogledno, predstoječi, podležem m kar je še podobnih spačk, zato pa več ne razume, kadar čuje ali bere tako visoko slovenščino.
Se nekaj malenkosti: pni nas še vedno dostavljamo to m ono, sezname, blago, živež itd... Pravilno: pošiljamo. Prav tako pišemo: sem zdmogel. Zgrešeno! Glagol moreni nima oblike samorem, ker je pomen besede zamoči drugačen: zabogateti. Vsak do ima jezikovni čut, ki je pri tem bolje, pri onem slabše razvit.Ravnajmo se po njem in ne posnemajmo, če srečamo kje kaj nenavadno zapisanega. To je v bistvu isto kot hlastanje po modnih neumnostih. Držimo se • pravila, da je najlepše, kar te preprosto in naravno. Tn pravilo velja tu,n za govor.
Jafa Pahor.
družin živino. Delavci kolhoeniki in intelektualci Sovjeteke zveze ustanavljajo na svojo lastno pobudo fonde za pomoč družinam vojakov
V heh letih obstoja direkcije za materialno in socialno pomoč družinam vojakov so družine vojakov prejele iz teh fondov 38 milijonov pudov živil in 27 milijonov parov obleke in obutve v obliki naknadna pomoči.
Sovjetska letalca dosegla mejo stratosfere
21. februarja sta znana letalca P F. Po-losuhin in Goli še v opravila višinski let na substra tosta tu s prostornino 2700 m3. To je prvi povojni znanstveni let do meje stratosfere.
Priprave za polet so ec začele že pred sončnim vzhodom. Ob 10 zjutraj se j« sub-stratostat dvignil z vzletišča. V odprli gon doli substratostala je bila nameščena znanstvena aparatura, ki jo je bil pripravil institut Akad. znanosti ZSSR in moskovsko državno vseučilišče »Lomonosov« V gon doli je bila tudi oddajno-sprejemna radijska postaja Ob 11. uri 23 minut sta pilot substratostatii Polosuhin in znanstveni opazovalec Golišev zavzela svoja mesta v gon doti. Po kratkem času je bil substratostat »ZSSR št. 79« že nad zemljo in se je v vetru kmalu izgubil izpred oči v severo, vzhodni smeri.
Tako, po vzletu je bila vzpostavljena ra dijska zveza z njegovo posadko Ob 11.53 uri sta letalca javila: Smo v višini 5700 mehov Temperatura zraka je 39° pod ničlo Ob 12.18 je Polosuhin sporočil, da sla dosegla višino 10.400 m in da so se začela prva znanstvena raziskovanja. NTa višini 10.400 m je substratostat »ZSSR št. 79« ostal več ko 20 minut. Posadka je. v celoti izpolnila postavijeno nalogo. V višini 10400 metrov je znašala temperaturo 48n pod ničlo in istočasno je termometer kazal na zemlji 10« pod ničlo. Ob 15.15 uri sta ge letalca Polosuhin in Golišev spustila 200 km vstran od vzletišča v rajonu mesta Suzdali. Pole! le Iraial 3.38 ure (Tass).
125 lat od ekspedicije v južni polarni pes
Zemljepisno društvo ZSSR je proslavilo 125. obletnico dne. ko so ruski mornarji odkrili ozemlja v južnem polarnem pasu.
Pogumni ruski mornarji so I 1819. prm drli na malih jadrnicah v južne polarne vode, do katerih tedaj še niso prodrli drugi raziskovalci in še dolgo potem ne Ruski zemljepisci so napredujoč skozi meglo in skozi plavajoče kose ledu in strašne barje, raziskali velika področja južnega Ledenega oceana
Sedemkrat so prekoračili polarni krog južnega pola in dospeli do 67" zemljepisne širine na južnem polu. Ta ekspedicija je odkrila 22. januarja 1821 otok, ki ga je imenovala »Otol< Petra Velikega«, čez nekaj dni pa do tedaj neznano obalo, ki so io imenovali »Obala Aleksandra I.«.
Ruskima mornarjema Lazarevu in Be-ling Ilausehu gre čast, da sta prva odkrila Antarktido. Ekspedicija, ki se je mudila v vodali južnega pola več ko dve leti, je odkrila še mnogo drugega, kar ima še danes velik pomen za znanstvene izsledke Med drugim so odkrili 29 otokov v raznih delih Pacifika.
žene,
da^Uòufte i/ JfyucUld tednik
Obnova v Jugoslaviji
Nadaljevanje s 6. strani
«o se že v prvem letu svobode silno razmahnile. To so kmečke strojne zadruge, kletarske zadruge zadruge za predelavo sadja, živinorejske. zadruge raznih oblik n. pr. rodovniške zadruge za kontrolo pasem, za skupno pridelovanje krme, zadruge za skupno rejo živine, zadruge za skupno obdelovanje zemlje, zadruge za pogozdovanje, V zvezi s kmečkimi prodajnimi zadrugami pomenijo te zadruge, da se je jugoslovansko kmetijstvo osvobodilo okov kapitalističnega trga, ki so ga oklepali pred vojno. Zadruge so glavna organizacija, s katerimi ne bo jugoslovansko kmetijstvo doseglo svojo obnovo v slari, predvojni obliki, temveč v novi, naprednejši obliki, kjer bodo tudi jugoslovanski kmetje uporabljali stroje, izbrano seme, redili boljše pasme živin» uvedli nove kulture.
ZauofeuoHù ozAacfe
Otroci so igrajo pred mso. Par [»slavcev obdeluje na tnalu poleno a nožem, ki bi bolj zaslužil ime žage. Kaj izdelujejo, se ne'da dognali. Na bližnjem napajališču jo zopet druga skupina, ki se ukvarja danes z mornarico. Otroci so iztaknili kje nekaj prezrelih kumar. Takoj so jih izrabili sobi v zabavo. Razpolovili so jih, odstranili notranjo vsebino, vtaknili na sredo ped doigo vejo, nasadili nanjo kos papirja in — ladja je bila zgrajena.
Kar sa začuje Šumenje po zraku. Nož-žaga je ustavil svoje delovanje, ladje na napajališču so obstale, kajti pogumni mor-narji-otroci so prenehali pihali v razpeta jadra. Vsi so strmeli v zrak, kjer se je bilo pojavilo letalo. «Glej ga, glej ga!» je vzkliknil eden in 12 ,15 kazalcev se je dvignilo v zrak, zasdedujoč smer letala, ki je bilo sicer videti majhno ko komar, a je bilo zato tembolj glasno. Letalo je brnelo daije in se kmalu izgubilo v meglo. Otroci so se zopet vrnili na svoja mesta. To jun je bil postranski dogodek. O njem niso izgubljali nobene besede več Kdo bi si bil mislil kaj podobnega pred 30, 40 leti? Letalo, ki se je zdelo najdrzo-vitejšim izumiteljem neizpeljivo, je postalo nekaj navadnega, nekaj tako vsakdanjega, da niti otroka ne spravi več iz ravnovesja.
Letanje po zraku se je pojavilo pri človeštvu najprej v tihih, neizvedljivih željah, pozneja v pravljicah, kasneje v poizkusih in dazidanes imamo resničnost. Da se je od nekdaj gojila želja plavati po zraku, nam najbolj dokazuje pravljica o Ded alti in Ikaru in bo morda marsikoga zanimalo, ako pravljico na tem mestu ponovimo.
Na GrSkem je živel umetnik Dedal, ki je bil tako umen in iznajdljiv, da se ni mogel z njim nihče meriti. Seveda je imel mnogo učencev, ki so med svetom Sirili njegove umotvore. Eden med temi, prav njegov nečak Talos, je bil tako bistroumen, da se ga je zbal celo mojster Dedal, CeS, ta me bo nekoč Se prekosil. Zato je tega učenca in bližnjega sorodnika pahnil ž atenskega gradu Akropole, da se je ubil. Radi tega hudodelstva je bil Dedal pregnan na otok Kreto, kjer so ga na ukaz tamkajšnjega kralja Minosa zaprli v labirint, blodnjak, zgradbo, tako umetno zgrajeno, da iz nje ni bilo najti več izhoda. Načrt za to stavbo je bil izdelal Dedal sam, a po pregovoru: «Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade» je tudi njega doletela nemilostna usoda in z njim vred njegovega sina Ikara. Razen tega je bil labirint tako zastražen, da ni bilo ni-kake rešitve. Dedal je to dobro vedel, a kot iznajdljiva glava si je mislil: Kralj Mineš ima sioer neomejeno oblast, ki md zabranjuje izstop iz lablrinia, tudi Ce bi našel izhod, zabranjuje mi rešitev po suhem
m po morju, ostane mi torej edino le še — zračna pot.
Mislit je in razmišljal dan in noč in Slednjič ukazal sinu Ikaru, naj skrbno pobira m spravlja vsa peresu, ki so bila odletela mlmoletečim ptičem. Tudi sam jih je nabiral ih hranil. Ko se je bila zaloga zvrhala, se je lotil z vso previdnostjo no-vega dela. Z voskom in divjim lepljivim lanom je pritrjal pero k peresu, peresce k perescu, posnemal pereti jastrebov in sokolov in napravil po večletnem delu Stiri perutnice. Dve perutnici je pritrdil na ramena sinu Ikaru in ga učil, kako mora mahati z rokama in kako mora posnemati ptičji polet, ostali dve si je pa pritrdil na lastni hrbet. Naročil je sinu, naj se med poletom ne približža preveč zemlji, kjer bi zračni tlak škodil preprosti sestavi perutnic, a naj se tudi ne dvigne previsoko v zrak, kjer bi utegnila sončna gorkota raztopiti vosek, ki je držal posamezna peresa skupaj. In odletela sta, oponašaje ptičje letanje, v zrak in zapustila svojo ječo, blodnjak, po edini poti, ki jima je bila še ostala — po zraku.
Kmalu nato sta že letala daleč nad Sredozemskim morjem in kmalu bi imela dospeti na dom. Toda Ikar je pozabil na nauke očeta Dedala. Iz gole objestnosti je letel vedno više in više. oddaljeval se od očeta, sonce je začelo vplivati na vosek, vosek se je polagoma raztapljal, posamezna peresa so začela izpadati in Ikar je štrbunknil v morje in tu žalostno poginil. Po njem je dobil jugovzhodni del Egejskega morja, nasproti Joniji in Ikarijl, ime: Ikarsko morje.
Taka pripovedka. Morda je Dedal res živel, saj, mu nekateri pripisujejo izum sekire, žage, svedra in celo gibajočih se človeških postav, a čas je preoddaljen, da bi se dalo ugotoviti, koliko je na tem resnice. Pripovedka nam pa nudi dokaz, da je človeštvo od nekdaj zavidalo ptiče in hrepenelo po obvladanju ozračja. A kar je bila nekdaj le pravljica in skromna želja, to je dandanes resničnost. Dvajseto stoletje pač ve, da se s posnemanjem ptičjega poleta ne da obvladati zrak, a želja je bila mati volji, volja mati poizkusov in od poskusov smo prišli do stvarnosti. Prav-Ijica o Dedalu in Ikaru ostane vedno lepa, medtem ko imamo danes že uresničitev: De Pinedo, Nobile, Bird, Lindberg in nešteto drugih. 1
Kmalu pride čas, ko se bodo otroci mirno dalje igrali pri mlakužj, ne bo jih več vznemirjalo tmimoieteče letalo, nihče ne bo več dvignil g’ave. Le če bo nekoj ko strela hitro švignilo po zraku, bo morda dvignil delavec na polju glavo in si zammljal: «Cas bo h kosilu 1 Ob 16. uri švigne tod mimo raketa, M prenaša pošto iz Evrope v Ameriko.»
RazisKovanfe ArhtiKa
V Rusiji so začeli načrtno raziskovati rAiktik v času Petra Velikega. Ena izmed tedanjih odprav je prva izdelala zemlje* .vide severnih obal Evrope in Azije, proučila Ohofsko morje, Kamčatko, Sibirijo itd.
Po smrti Petra Velikega niso ruski vladarji ničesar storili za raziskovanje Ark tika. Za vse, kar so v tistem času dosegli, se je treba zahvaliti posameznim raziskovalcem.
Šele pri ustanovitvi sovjetske oblasti v Rusiji je postalo delo za znanstveno raziskovanje Arktika državna stvar. Sovjetska veda o Arktiku je dosegla važne uspe he. V zadnjih 25 letih je zavod za znaslve-na raziskovanja Arktika organiziral nad 250 raznih odprav. Raziskovanj se je udeleževalo nad 50 parnikov z majhnimi motornimi ladjami in jadrnicami, vmes pa so bili tudi veliki ledolomilci. Delo teh od prav je seveda v mnogočem spremenilo zemljevid Arktika. Odkrili so mnogo no vili otokov, med njimi otoke Boljševik, Oktobrska revolucija, Komsomolec, Pionir Šmit. Sjedov. Usarkov Odkrili so tudi no ve morske ožine in nove fjorde.
-Na zemljevidu sovjetskega Arktika so je pojavilo več ko sto novih imen. Pred oktobrsko revolucijo je delovalo samo šest hidrometeoroloških postaj v arktični obali od Nove Zemlje do Beringove morske ožine Sedaj opravlja znanstvena raziskovanja na
Arktiku 77 postaj. Šest polarnih magnetskih opazovalnic, ki so na najsevernejši točki sveta, so zgradili v času sovjetske oblasti.
Velik uspeli so dosegli pri proučevanju magnetičnoga polja na Arktiku. V prvih letih sovjetskih znanstvenih raziskovanj Arktika' so posvetili posebno pozornost geološkim raziskovanjem.
Odprave zavoda za proučevanje Arktika so našle zelo bogata ležišča apatita. Zavodovi geologi so odkrili premog v oblasti Pečore in različne druge rude v arktičnih predelih Urala.
Zavodova biološka raziskovanja so zelo važna za razvoj lova, ribolova in trgovine s krznom.
Posebno pozornost je zavod posvetil gibanju ledu v arktičnih morjih. Ker so redno opazovali gibatije ledu, sti bili ustvarjeni temelji nauka za uspešen' razvoj plovbe v Severnem morju Plovba na Arktiku se bolj in bolj razvija, zaradi-uporabe ledo-, lomilcev, izvidniških poletov in proučava-; nja hidrometeoroloških postaj. Med vojno, jo bila pot po. Severnem, mor ju ena izmed poglavitnih, morskih poti. ■ -	;
Arktično letalstvo je, ppleg tega tudi zelo pomembno za znanstveno proučevanje ; Arktika. Opazovanja premično postaje »Se- • verni pol« z Ivanom Papatiinom na. čelu je nadaljevala odprava, ki je bila na le-, dolomilcu »Siedov«. za njo pa letaiskoi odprava na letalu »169«.
Zmagoslavni konec vojne je ustvaril ze-io ugodno pogoje za nadaljnji uspešni razvoj raziskovanj v Arktiku.
Te dni bo posebno znanstveno zasedanje, na katerem bodo podali 40 poročil o zadnjih uspehih sovjetske arktične znanosti. Prof. Okladnikov bo poročal o ruskih arktičnih odpravah v XVII. stoletju, profesor Vangogejm o dolgoročnem vremenskem napovedovanju v Arktiku, prof Berezkln pa o tokovih v polarnem morju. Sodelavec zavoda Ostrekin si je izbral za snov »Poročilo o drugem magnetnem polju v severp-zapadnem področju«. Zavod bo 'zdal za obletnico knjigo, ki bodo v njej navedeni uspehi njegovega 251etnega delovanja.
Slavnostnega zasedanja se bodo udeležil, znanstveniki iz Moskve. Kijeva, Syerdlov-ski in iz drugih'sovjetskih mest.
PRAZNIK MLADOSTI
Film »Praznik mladosti« prikazuje te-lesnovzgojno parado v Moskvi. Mladina iz vseh držav Sovjetsko zveze je prišla, da pokaže pred svojim voditeljem in učiteljem. generalisimorn Stalinom in pred fujezemskiroi predstavniki bogastvo in razgibanost, svoje mladosti, vso živo pisanost svojih noš.
Rdeči trg je eno samo živo valovanje teles, zdaj bleščečih se v soncu, zdaj v pisani noši deklet iz Kirgizije, športnikov slavnega kluba »Dinamo« iz Moskve, zdaj je_ trg spet zalit z množico mladincev Leningrada, ki izvajajo čudovite vaje, zdaj se vsuje na trg množica telovadcev, ki s svojim gibanjem prevzamejo gledalca in no veš. kje bi ustavil pogled.
Dovršeno izvajanje in čudovita organizacija množic so izraz močno utripajočega življenja sovjetskih ljudi. Ob teh nastopih je moči morda na najsugestivnejši način dojeti ogromno življenisko moč ljudstva Sovjetske zveze, ti nastopi so nazoren izraz ideje Lenina in Stalina, ki sta vodila in pokazala pot v novo življenje. Na čudovito pisanost in razgibanost dobrohotno gleda sam učitelj in voditelj Stalin, ki je po poti Lenina dvigal Sovjetsko državo, jo vodil v sveti domovinski vojni in z zmago odprl široko pot razvoja in rasti mladega rodu
36 tisoč mladincev z žarečimi lici in s svežo močjo svojih gibov izraža Stalinu svojo hvaležnost in spoštovanje — v imenu vse mladine in vseh narodov Sovjetske zveze.
Mladost pa kaže bodočnost: z junaškimi žrtvami smo zmagali — z junaškim in vztrajnim delom bomo zmagovali da bo življenje jutrišnjega dne svetlo, polno sonca za nas in za rodove, kot je polna sonca naša mladost.
Film »Praznik mladosti« je posnet v naravnih barvah in sodi med najlepše izdelke sovjetske filmske proizvodnje.
Te dni ga bodo vrteli v raznih krajih cone B. Ne zamudite te prilike.
PENICILIN
čudodelna plesen
Penicilin, o katerem danes toliko slišimo,
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20 00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10
NEDELJA 14. IV. — 12.45 Verski govor
—	12.30 Kmetijsko predavanje — 15.20 O-troška ura — 19.00 Violinski koncert prof. Karla Sancina — 19.20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Slovanska ' folklorna glasba na ploščah.
PONDELJEK 15. IV. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 Ženska ura
—	19.20 Češka plesna glasba — 1930 XX1L. Ljudska glasbena ura: Ruska glasba (nadaljevanje).
TOREK 16. IV. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura -- 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Violinski koncert izvaja Viher Miran.
SREDA 17. IV — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade — 19.30 Werner: Življenje je en sam privid (igra v treh dejanjih).
ČETRTEK 18. iv — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Klavirski koncert prof. Mirce Sancin — 19.15 lože Pahor: slovenščina za Slovence — 19.30 Pester koncertni spored (plošče),
PETEK 19. IV. — 12.30 Politični komentar — 19.00 Komorni zbor. pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca pojo žalostiuke
—	19.30 Obvestila svojcem — 19.45 Beethovnove skladbe (plošče).
SOBOTA 20. IV. — 12.30 Predavanje o vaznih tekočih vprašanjih — 19.00 Sinfo-nična glasba na ploščah — 19.15 Predavanje: Letošnja Velika noč — 10.30 Oddaja za konec tedna; Izlet po Primorski.
Križanka št. 10
			1	2			
		3			4		
		5					
		6					
	7					8	
	9	10			11		
	12		13	14			
	15						
	16 !					17	
18		19	20		21		22
23					24		
25					26		
Je moderno zdravilo, ki ga je prinesla minula vojna. Itavno strahote vojne s vsemi posledicami so bile tiste, ki so znanstvenike napotile k tenni, da so poiskali ulinkovito sredstvo za reševanje ttloveških livljenj. Posrečilo se jim je odkriti zdravilo, ki sc je izkazalo kol najbolj učinkovito in naravnost odrešilno zoper krvno zastrupljenjc in sploh zoper vse infekcije.
To Čudodelno zdravilo je penicilin, ki je pravzaprav kemikalija, ki nastane v prav majhnih količinah, kadar se razvija plesen na kruhu ali na siru. Njega kemični sestav se ni znan in ga zalo tudi ni mogoče Sc proizvajati na sintetičen način .Toda znan stveniki upajo, da bodo tudi to vprašanje kmalu resili in bo potem proizvodnja tega zdravila moina v najširšem obsegu in naj ceneje.	r
Kot večina pridobitev je bil tudi penicilin odkrit po. naključju v nekem moratoriju v Angliji; kjer so opazili,’ da so'kulture bacilov preko noti 'poginile zaradi učinkovanja neke plesni, nqiiskàvahja 'ki so se nadaljevala, so rodila novo čudodelno zdravilo.	‘ ' .»	.)
. Penicilin se uporablja zoper vsa zaslr.up-ljenja, pa' tudi zoper opekline in spolne bolezni, izkazalo se je, da je njegova vrednost mnogo večja kot drugih sulfamidnih preparatov, ki so jih dosedaj Uporabljali v podobnih primerih. Skratka, penicilin rés lahko smatramo za čudodelno zdravilo.
...	-, ,'it ' '	•'	j ' ! r :
OdfOTuj« d*. MIRKO KORŠIČ. —
Zatoita Primorafcefi dno r« Sta, Trai.
Vodoravno: 1. del voza, 3. krogla, 5. kemična prvina, C. odtok Ladoškega jezera, 7. šahovska poteza, 9. pristroj, 12. mesto v Palestini, 15. rastlina. 16. vista izstrelka, 18. ptica, 20. igralna karta, 21. žensko irne,
23.	pritok Volge, 24. povodna žival, 25. lošč, 26. glas.
Navpično: 1. oprava, 2. besednjak, 3. odprtina v steni, 4. mesto v Evropi, 7. drugoverci pod turškim gospodstvom, 8. gora v Grčiji, 10. oblika tekočine, 11. kamen, 13. kraj na Dolenjskem, u, žensko ime, 16. ud,
17.	vrsla jamstva, 18. nogometni izraz, 19. ribiška priprava, 21. štetje let, 32. dejanje.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 9 Vodoravno: 1. Bazovica, 7. denar. 8. rs, 10. reven, 12. kot, 14. Tito, 15. Odre, 17. tir
18.	vredni, 20. Labin, 21. ka, 28, m, 23. lov,
24.	EAM, 26. bor, 27. Koper, 29. ;Spa, 31. nono, 32. tema, 34. vie, 35. okoli, 37. no, 38. Kontovel.
NavpičTto: 1. Barkovlje, 2. zd, 3. oer, 4. vnet,.5. javiU, 0. creili, 9. sodra, 11. norčav, 13. trebim, 16. edin, 19. n. n., 21.'korenine, 23.•lopov, 20. Atpèko, 26.- bon,.. 28, Hoeol, 29. stok, 30. Amon, 33. alt, 36. io.
		POSETNICA	
		J. VELCAR	
r	i	' i	' '		
	-		
Ugotovi poklic tega mofttrt