164 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz der%avnega zbora. Na Dunaji 11. maja. V7 ustavnih deržavah je navada, da na prestolni ogovor, s kterim vladarji začenjajo deržavni fcbor, dajo poslanci odgovor, ki se „adresa" imenuje. Tako ste storile tudi naša zbornica gosposka in pa zbornica poslancov. Zbornica gosposka je v skrivnih sejah se posvetovala o tej adresi, ktere osnova je bila v izvoljenem posebnem odboru gosp. grofu Antonu Auerspergu izročena, Adresa, večidel opis prestolnega ogovora, je bila 10. dan t. m. v posebni audencii, pri kteri so bili vsi udje gosposke zbornice pričujoči, Njih Veličanstvu izročena, ki so pismo z očitnim veseljem sprejeli, reksi, „da v domoljubnih besedah adrese berejo razodetje tistih žlahnih misel, v kterih se živa zavest b^rodavne udanosti do Mene in Moje hiše z svobodoljubnim sprejetjem novih dolžnost prav zvesto združuje". Odgovor cesarjev je hji s trikrat ponovljenim slava-klicom sprejet. — 11. dan t. ix>. je bila spet očitna seja gosposke zbornice, v kteri je gosp. minister Schmerling zbornikom napovedal tiste naloge, ki jih Do dala vlada deržavnemu zboru v pretres in sklep. Ker pa te naloge morajo p.opred v doljni zbornici, to je, zbornici poslancov rešene biti, da potem še le pridejo v pretres in sklep gornji zbornici, je minister odložil seje zbornice gosposke do konca tega mesca, ker zavoljo binkoštnih praznikov menda tudi zbornica poslancov ne bo nobenih sej imela. V zbornici poslancov 11. dan t. m. je v očitni seji prišla osnova adrese v pretres, ktero je gosp. dr. G iskra izdelal v izvoljenem odboru. Ker že iz odbora, v kterem se je izdelala osnova adrese in v kterem je zoper vse krepke ogovore dr. Rieger-ove zmagal dr. Giskra, znani vodja nemških centralistov, se je slišalo, da je adresa v tem duhu narejena, ni bilo čuda, da se je pričakovalo hudo bojevanje med strankama »nemških centralistov" in „av-strijanskih autonomistov". In res je tako bilo — skozi 7 ur je terpela huda vojska; vsi popravki adrese, ki so jih, nanašaje se na cesarski diplom od 20. oktobra in prestolni ogovor, nasvetovali dr. Rieger (iz Češkega), grof Ciam-Martmic (iz Češkega), Schneider (iz Šlezije), dr. Klaudi (iz Češkega), dr. Fišer (iz Tiroljskega), dr. Pražak (iz Marskega), škof Jirsik (iz Češkega), dr. Brauner (iz Češkega), dr. Toman (iz Kranjskega), dr. Tomek (iz Češkega), so bili od konca do kraja vsi zaverjeni. Adresa Giskrova, podpirana od Cabušnika, Dreher-a, Kuranda, dr. Muhlfeld-a, grofa Hartig-a, dr. Brinc-a, dr. Demela, dr. Stama itd., je bila od konca do kraja nespremenjena sprejeta s glasovi od 127 poslancov; 48 pa se jih je z der zalo glasovanja, med kterimi so bili Cehi, Poljci, nekoliko Tiroljcov in krajnski poslanec dr. Toman. Tako je zmagala stranka nemška. Čeravno se ne more reči, da s tem dnevom je že vse končano in vse zgubljeno, kar vsak pravi Avstrijanec želi o obnašanju deržavnega zbora, je vendar vtisek tega zbora zelo omamljiv, ker spodkupuje nado toliko potrebnega prijaznega po razum lj en j a pod avstrijanskim orlom ze-dinjenih narodov, kar časniki ;,Ost und West^, ,,VaterIand", „Wanderer", „Fortschritt" in drugi odkritoserčno pravijo nasproti ;,Presse^, „Ostdeutsche Post" in drugim le čisto nemškega duha navdanim časnikom. Bog daj, da bi se ne spolnile dr. Rieger-ove besede, ki jih je na koncu svojega za Avstrijo in vse narode avstrijanske nadušenega govora izustil rekši: »Bojim se, da ta zbor ne bi spolni! svojega T ¦ — .', ' . -_____________________________-------^ -L '______.J_'J--------!------------..• - I------------------------------------------- važnega poklica." Al, kakor smo že gori rekli, vendar še ne obupamo popolnoma, da, kadar pridejo p o sam ne zadeve ustavnega prerojstva Avstrije v pretres, bi se ne sprijaznili svobodoljubni poslanci vseh narodov o potrebni autonomii dežel in o odpravi tisti Avstrii pogubne birokratične centralizacije, ki je dozdaj zvonec nosila ; zakaj nikakor ne moremo misliti, da bi po skušnjah večletnega Bachovega gospodarstva le kteri vestni poslanec mogel zagovarjati tako nesrečno centralizacijo, če tudi skrito pod ustavnimi oblikami. H koncu je zbor po veliki večini glasov sklenil, da vsi poslanci bojo skupaj izročili adreso Njih Veličaustvu. Pred začetkom današnje seje je gosp. minister Schmer-ling zbornici poslancov naznanil tiste reči, ki spadajo deloma v opravilstvo celega deržavnega zbora, deloma pa v opravuištvo ožjega zbora, in jih imajo po ukazu cesarjevem v sedanjem zboru v posvet in sklep vzeti. Toliko jih je in tako važnih, da bo zbor dolgo časa imel ž njimi opraviti; so namreč le-ti: 1) Predlog ministerstva zavolj tistih dnarnih zadev in zlasti zastran tistih 30 milijonov gold., ki jih je vlada brez dovoljenja deržavnega zbora na posodo vzela , 2) račun deržavnega gospodarstva v letu 1860, 3) račun stroškov in dohodkov za leto 1861, 4) pre-vdarek za leto 1862 in kako dnar dobiti za to, kar bojo v prihodnjem letu deržavni stroški presegli dohodke, *) osnova postave za prihodnji davek žganih vin po meri in stopinjah žganjic, 6) osnova postave za odpravo (prevozne) colnine, 7) kako razmere med deržavo in narodno banko uravnati, 8) osnova postave za mednarodne razmere nekatoličanov in katoličanov, določba pravic po veri mešanih zakonov, izreje otrok rojenih v takih zakonih, in prestopa iz ene vere v drugo, 9) obnova uredbe prihodnjih političnih uradnij, 10) osnova prihodnjih sodniških uradnij, 11) osnova načerta županijskih (občinskih ali srenjskih) postav, po kteri naj bi potem vsaka dežela v svojem deželnem zboru izdelala to postavo, 12) osnova tiskarne postave, 13) osnova postave zastran ravnanja o poravnavah, 14) postava zavolj odprave patenta o odertii in obrestih (činžih), 15) pretres nemškega kupčijskega zakonika, ki ga je norimberški kongres že določil. Ob enem pa — je rekel minister — izročim zbornici postavo zavoljo neodgovornosti in nedotakljivosti poslancov deržavnega in deželnega zbora s prošnjo, naj to reč kmali v pretres vzame. — Zatem je tudi minister Las ser izročil zbornici vladni predlog o odpravi fevdne vezi. — (Ponovljeno naznanilo.) V karlovškem, v kovicah" že mnogokrat pohvaljenem časniku ,,Obče poslovne novine" naznanja častiti njih vrednik gosp. Abel Lukšič, da 4 slike (podobe) iz zbirk litografičnih slik slavnih pisateljev „jugoslavenskih" pridejo konec tega mesca na svetlo, namreč slika Ivana Mažuraniča, Ivana K u- kuljevičaSakcinskega, OgnjoslavaUtješenoviča Ostr ožinskega, in dr. Frančiška Mi klošiča ; vsaki mesec dalje bote izšle po dve sliki, tako, da oznanjeni celi pervi del z 18 slikami (ki velja 36 gld.) one zbirke bo gotov do konca tega leta. Taistim rodoljubom, ki želijo to zbirko si naročiti, pa je dosihmal še niso, podaljšuje gosp. izdatelj naročninbo do konca tega mesca.