tedenska revija
ŠTEV. 9.	KNJIGA 24»
&LBTEO XIX)
V LJUBLJANI, 29. AVGUSTA 1988 _

HA POCCTMKUT

ŽIVI LABORATORIJI
ŽIVALI PROIZVAJAJO ELEKTRIKO — »ZVEZDNO NEBO« V MORSKIH GLOBINAH — MRZLA LUO — SVETILKE, KI SVARIJO IN VABIJO
Električna jegulja v severno* vzhodnih rekah Južne Amerike in električni skat v globinah oceanov streseta vsakogar, ki je tako nepreviden, da -- ju najde. Obe ribi delita električne udarce, ki bi se jih ne sramovala nobena hišna električna napeljava. Paznik nekega akvarija, ki je nekoč električno jeguljo zelo nesrečno zagrabil za vrat, je bil za cele ure mrtvo-uden.
Te čudne živali so prave majhne električne centrale. Seveda proizvajajo tudi druge živali, kakor ljudje, ob vsakem gibu sledove elektrike. Ce skrčimo ali stegnemo mišico, ugotovimo z merilnimi pripravami lahko v njej, lahko pa tudi v pripadajočih mestih možganov, elektriko. Kako ta mišična in živčna elektrika nastane, še ne vemo. Njenih sunkov pa se nam ni bati, ker gre za skrajno šibke toke, ki jih je mogoče ugotoviti le z občutljivimi aparaturami.
Toda električna jegulja uporablja svojo telesno elektriko celo kot obrambno in napadalno orožje. Z njo omam-Ija svoje sovražnike in svoj plen. V svojem hrbtu ima cel sistem »kondenzatorjev«, ki zbirajo elektriko. Njena hrbtenica sestoji iz 240 vretenc in na obeh straneh vretenca dobimo električni organ, ki je podoben našim elek« trotehničnim kondenzatorjem. Konden-zorske plošče električne jegulje pa sestoje iz mišičnega tkiva in do vsake plošče vodi živčno vlakno. Očitno je, da so poedini elementi sklopljeni zaporedno, kajti udarec električne jegulje je lahko močnejši nego 220 voltov naših hišnih napeljav.
Lov na električne jegulje zato ni posebno varen posel. Aleksander von Humboldt je opazoval venezuelske Indijance, ki so pognali divje konje in mezge v jezero, v katerega blato so se bile zarile električne jegulje kakor kače. Topotanje in udarjanje kopit je ribe razdražilo, da so planile na četve-ronožce, ki so zdivljali pod vplivom električnih sunkov proti obrežju ali pa se potapljali omamljeni v vodo. Med tem so stali Indijanci na bregu in so podili konje v reko nazaj ali pa so sedeli s kopji na vejah, ki so molele
nad vodo. Konji so postali nazadnie mirnejši, jegulje so bile po vsej priliki potrosile zalogo svoje elektrike. Tedaj so se vrgli Indijanci nanje in jih brez nevarnosti zvlekli na kopno, kajti jegulje potrebujejo po takšnih električnih dejanjih daljšega miru in mnogo hrane, da izgubo energije spet na* domestijo.
Tudi o raznih živalih globokega morja, posebno o raznih sipah in celo o neki vrsti morskih volkov si lahko mislimo, da imajo svojo električno centralo v lastnem trebuhu. V morskih globinah, kamor so dospeli le redki raziskovalci, kakor William Beebe. s pomočjo najmodernejših potapljaških krogel, ni nobene svetlobe od zgoraj. In vendar tam spodaj ni popolne, črne teme. Kakor zvezdno nebo razsvetljujejo te globine neštete lučke. Praži-valce, svetilni morski klobuki, školjke in druge živali se trudijo, da bi temo razsvetlile. Beebe je videl tudi ribe, ki so imele ob trebuhu, ob straneh in na repu cele verige »lučk«. Te živali pa nimajo električnih kondenzatorjev kakor prej opisane jegulje.
Kresnice, ki letajo v poletnih nočeh po ozračju, dajejo namreč isto svetlobo kakor sipe v globinah morja. Nimajo pa vdelanih nobenih žarnic, temveč tvorijo na poedinih delih svojega telesa kemične snovi, tako zvane »fo* togene«, ki v dotiku s kisikom zažari-jo. Ta kemična svetloba, ki jo izločujejo mnoge živali, kakor tudi rastline, je tako imenovana »mrzla svetloba«, ena izmed mojstrovin narave. Medtem ko se namreč celo v najboljših človeških žarnicah v najboljšem primeru polovica električnega toka spremeni v toploto, daje ta živalska »lumi-niscenca« zelo malo toplote, tako malo, da je še pred kratkim z merilnimi aparati niso mogli ugotavljati. Nad 90 odstotkov vse energije se tu spreminja v svetlobo. Edisonova žarnica z ogljeno nitko daje n. pr le 4 odstotke svetlobe, 96 odsotkov električne energije pa se pri njej spremeni v toploto.
Ta svetloba pa živalim gotovo ne rabi za to, da bi se v globinah oceanov orientirale. Že kraji, na katerih so te luči nameščene, kažejo, da rabijo drugim namenom. Pri neki večji ribi
je luč nameščena n. pr. baš nad žrelom. Manjša riba, ki splava proti tej luči, postane seveda lahek plen večje roparice. Predvsem pa rabijo te ribje žarnice tudi za ljubezenske snubitve. Kakor imajo ptice lepo perje, da privabijo samice ali pa da zbujajo pri samicah pozornost na samce, tako privablja luč tudi ribjo samico k ribjemu samcu. In da bi se razmnožitev vrste še bolj zajamčila, imajo spolni orga* ni pogostoma še prav posebne luči.
Mnoge globokomorske živali, ki same teh luči nimajo, si pomagajo na ta način, da sprejemajo nase bakterije, ki se svetijo. V tem pa jih ponekod nevede posnema tudi človek. V Zapadni
Indiji živi n. pr. hrošč kukuje, ki je podnevi kvečjemu 4 cm dolga, skromno sivo rjava žival. Na obeh zadnjih koncih svojega vratnega ščita ima ta hrošč po eno voščeno rumeno pego, ki prične v temi izžarevati lepo zelenkasto, trajno in precej močno svetlobo. In dame v Havani to svetlobo zelo upoštevajo. V majhne žične kletke zapirajo kukuje, ki jih zvečer vtaknejo v fine vrečice iz tula in jih potem nosijo v obleki ali v laseh kot žive dragulje, kot vabilne — ali pa morda tudi kot svarilne luči, podobno kakor ribe v globinah morja.
i?o razpravi dr. F. Frischeja - kj
PO KOČEVSKI NEKROPOLI
ANTON DEBEL,1AK
!FI
onoči se mi je sanjalo, da sem učenec Boleslav Trpin, ki tabori s sotrpini v kočevskem Rogu in mu medved razdira šator. Kosmatinec je bil raz-vratnež in prekucuh kakor mla» da bitja sploh. Mladost — norost! »Bili smo proti vsemu (anti tout), kar je za mlada leta edino prikladen nazor«, se izpoveduje Roland Dorgelčs (Quand j'etais Montmartrois, 1936, 12).
Proti jutru so mi med razno šaro prišle na um besede, ki jih je pustil črno na belem L. Dumont-Wilden v Revue bleue 1937 (281): Istrski Slovani, katerih je menda nad 600.000 in ki nimajo niti narodnih šol ali cerkva, bi prav storili, če se ne bi preveč zanašali na obljube, dane gospodu St-iču.
Ali je v sanjah to mogoče? Zakaj ne? Sest let prej, 16. 8. 31. ob 5-ih zjutraj se mi je takisto v spanju rodil tale anagram:
Artčin trma pamrtniina.
Ko sem se zbudil, sem ga takoj zapisal. Postanek je pa tale. Najprej sem videl v snu izraz »trma« in sem ga hkrati narobe čital: »amrt« mi je zbudilo besedo »pamrt« (pomotoma sem jo začutil kot »spamrt«, kar je po Mikloši« ču prvo globoko spanie). Pridevnik »mrtvičen« je izzval obliko »pamrtni-čen« in Ančin je hišni prišvrk ali vzdevek v mojem rojstnem kraju.
Ko so zjutraj prišli goste budit, je po Kočevju vladala neomejena, neomajna.
neubogljiva neupogljiva megla. Na dvorišču so šarili vojaki — die Ehrhaften und Wehrhaften, častni in oblastni, jim je dejal Nevesekdo — nakanjeni v Ogulin. Sami sanitejci ali samarita-ni. Čakajoč tovarišev v obednici, sem si malo razgledoval stenske okrase: Vrbniče nad morem, visoka planino! mi je vzbudil eden znano popevko ... Druga podoba mi je pričarala pred oči snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja. Tedaj še nisem slutil, da bom par mesecev pozneje čital nerodni stavek: Pred nama leži očak Triglav (S. 14. XI. 37.)
Sosluživci so prihajali iz prvega nadstropja spočiti, dobre volje kakor v dokaz resničnosti Leopardijeve krilatice: Spanje — največja dobrina, kar jih imajo ljudje (Dialogo della Terra e della Luna). Je li na to mislil sv. Janez, ko je dejal: Ljudie so rajši imeli temfi nego luč (III, 19)? Nikogar torej niso lasje boleli niti mu živci nagajali, nikomur ne bo treba dajati vitamina B 1, ki te brani živčnih obolenj in se zato imenuje tudi aneurm.
Po tečnem zajtrku smo krenili po naselbini, ki so jo Celjani povzdignili v mesto 1. 1471., njim v posmeh pa jo 20 zim kasneje osmanski hlačarji požgali. In tisto uro, ko je Kolumba sprejela češka godba v Ameriki, so Kočevarji sprejeli sla, ki jim je od cesarja Friderika prinesel dovoljenje za prosto trgovino, početek nevenljivega in neminljivega krošnjar&tvj?
Na sprehodu nas je spremljal sodnik Arko, imenjak voditelju kočevskih Nemcev. So priimek prinesli italijanski doseljenci ali pa je to naš Jerko kakor Arne — Jernej pri Frankopanu? ^ Dvakrat na teden imajo tu sejmice, živilski trg, za katerega si je baje posebno prizadeval tov. Gorše in eden njegovih drugov. Zalagajo ga Hinjča-ni.
V osnovni šoli smo vtaknili nos v telovadnico, ki služi tudi gimnazijar-cem, kakor bi mlade vseznalce krstil Kračmanov Matija. Medtem ko nas s sklenjenimi rokami ciganče roti: »Gospod, sam en dinar, da bi bili srečni!« stopamo mimo Zavoda za slepo deco, ki letos obhaja 20 letnico obstanka. Niti sanjalo se menda ni večini izmed nas, da imajo gojenci mladinski in mešani zbor, kakor bi hoteli opravičiti Prešernovo krilatico:
Slep je, kdor se s petjem ukvarja...
dalje premorejo dramski ter esperant-ski krožek, izdajajo časopis v Braillovem točkopisu. Med njimi je gojenka, ki je zložila budnico, to pa je Tone Curič, tudi gojenec, uglasbil, kakor ste mogoče zvedeli sredi novembra 1937.
Prva kočevska pekarna ima na drugem mestu napis: Kočevjer Backerei. Peče seveda tudi akustičen hleb za vse one, ki jim »notranji minister« kaj sitnosti pripravlja. Tako razbremenjuje lepo Lekarno, kjer se blesti bodrilno ime: Saigut Martin. Da bi se pri nas kdo pisal »Bodidober«, še nisem dognal. Vidim zavedne trgovine: Huber, Ule, Levstek, brivec Bestič ...
Pustivši za seboj Gasilni dom, ki je prav za prav samo zasilni dom, jo pri« mahamo v tisto tiho domovanje, kamor nas prej ali slej privede božja dekla, ona slavna sila, o kateri se je izrazil filozof Maeterlinck: »Ako bi smrti ne bilo, bi si jo morali izmisliti, da ne bi obupali nad življenjem« (Pensees).
No, pa poglejmo nekoliko tiste, ki so »prestopili bregove tega življenja«, kakor krasnoslovi Žis 21. XII. 1935. (298). Ali najdemo privlačen napis, kakršnega je privoščil Milčinski svojemu častniku: Tu čaka vesoljne mobilizacije («Zločinci«)? Glej viteza: Dr. Josef Ritter von Regnard — francoski priimek, potomec revolucijskih ubežnikov? Na ČSR me spominjajo pokojniki Rysavy, Pavliček, Baštar. Od kod so jta tile: Darowitsch, Gladnigg, Franz
Hribar, Jaklitsch, Koroschetz, Swe-titsch, Tomitsch, Tramposch? Eden njih, Truger, me je spomnil sošolca iz Loškega potoka, ki danes uganja novinarski poklic po Jenkilandiji. Drugi, Krombholz, mi je pričaral pred duhovni obraz prijatelja Kramolca. Prvi slovenski napis se je pokazal po vojni, toda zlikovci so ga namazali. Danes je nekaj slovenskih napisov.
Kamen dovažajo iz Željen, vasi, ki se je prvotno glasila Sela. Enega, ki še ni bil postavljen rajniku, sem prevalil ter opazil, da bi se mu prilegel epitaf: Tukaj počiva glista v senci.
Za slovo sem prihranil nagrobnik, ki tlači stoosemnajst let staro sibilo: Magd. Widerwohl iz Dolge vasi (1795 — 1913). Grobar Lunder, ki je 1. 1912. še plesal z njo, mi pripoveduje, da je imela pet mož. Po zadnjem je nosila gorenji priimek, ki se je trdoživki nemara zdel simbol nove sreče (wieder wohl). Ko bi danes še hodila po belem svetu, bi jo časnikarji gotovo večkrat intervjuvali, hoteč izpuliti iz nje skrivni recept za dolgo — večnost. Prejko-ne bi njeno priporočilo izzvenelo v ge« slo, ki ga je Dr. Legrand izrekel po latinsko: uti, non abuti = rabiti, ne zlorabiti (L'aptitude a la lonsevite, Mer-cure de France, 15. 9. 1922).
Andre de Maricourt, pisec knjige »Art de souffrir« (umetnost, kako je treba trpeti), je lani objavil privesek »Art de vieillir«. Založnik te »Umetnosti staranja« nosi prikupno ime Spes (nada). Modrijan Maricourt — poroča J. des Debats 4. XI. 37. — nas iz-podbada, naj stremimo po visoki ali globoki starosti, pri čemer se je treba počasi temu ali onemu odpovedati Njegovi nasveti so manj epikurski nego ta pripev iz ljubeznive stare komične opere:
Ne stokaj, kdor si star, mi nad usodo nujno. Uživaj z mize dar pa len' in kapljo rujno, prijateljstvo, to božjo stvar...
Isti konservativni dnevnik je pred več leti objavil vest, da premore slikovita občinica Chateauneuf-du-Pape, znana po izvrstnem trt,nem soku, med 1000 ljudmi 4 metuzaleme, ki štejejo skupaj 370 pomladi. Do njih jim je menda pripomoglo vince iz papeških nasadov.
Na Bolgarskem, kjer imajo 4800 sto-letnikov, jim do te številke pomaga
jogurt (Jutro, 16. 4. 38). Kaj pa na Turškem, kjer je 1256 takih očancev in 4985 babic, vsem na čelu Dede Baba, iz E1 Aziza, prekašajoč dede in babe: zizati je pričel 1781., torej pred 157 zimami. Vino in mate (čaj od paragvajskega grma) pije še vedno Ar» gentinec Teofilo Videl v Mendosi navzlic 124 letom. Dobri zrak ali kaj drži ookonci 103 letnega Joh. Weihnach-ta v Pichlu pri Ausseeju. Edvard Bran-ly, oče radija, ki je 1889. izumil detektor z opilki, je v mirnem rednem delu 24. X. 37. dosegel 93 let in še načenja poskuse. Nestrasten temperament je izvrsten pogoj za bodoče ma-tuzaleme — ugotavlja dr. Rouges, pre-iskavši okoli 400 stoletnikov — (S. 25. XI. 37). V Italiji, kjer so našteli lani 98 stoletnikov in 17.305 oseb nad 90 let starih, je prav malo rednih meso-jedov, večinoma gre za ubožne kmečke ženice. Vzorce za makrobiotiko brez diete najdeš v J. 30. X. 37., za drugačne pa v Zisu 3. I. 38. V eno proučenih rubrik blagovoli vtakniti kočevsko zastopnico.
V Kočevju so rojeni neki prosvetni
delavci: Erberg, Gotser, Schweiger, Braune, trgovec in mecen Stampfel, na-rodno-gospodarski pisec in ravnatelj dr. L. Bohm (1864 — 1935). Na grobišču jih ne zaslediš. Ali zaradi misli, ki jo je izrekel rimski epik Ennius?
Nemo me lacrimis decoret nec funera fletu faxit. Cur?voIito vivo (s) per ora virum..,
to je: nihče naj me s solzami ne časti niti pogreba med jokom ne opravlja. ZaJkaj? živ letam po ustih ljudem.
Bržčas edino zato, ker so — drugje pokopani!
Stopil sem tudi na prostor za »vrbe* gance« ali obupance. Bel križ stoji na gomili siromaka, ki je — izgubivši službo — naredil vsemu konec. Na častnem mestu so zagrebli petičnega obrtnika, čeprav se je obesil. Eden se je ustrelil pri »cipresah« poleg pokopališča, mi zagotavlja ubožen sobesed-nik, pa so ga razglasili za zmešanega. »Še za norost je treba denarja!«
Ob prihodnjem izletu na nakropolo kočevske metropole bom mogel že opisati spomenik bazoviškim žrtvam.
PREŠEREN IN SWINRURNE
L K O Š TIA L.
Angleški pesnik Charles Algernon Swinburne (1837—1909) je napisal tele verze:
»From too much hope of living, From hope and fear set free, Wo thank, with brief thanksgiving, Whatever gods may be.«
(t. j.: Ko smo odslovili prevelike upe na življenje, odslovili up in strah, se zahvaljujemo s kratko zahvalo bogovom, pa naj bodo kakršni koli).
Ti verzi se čudovito ujemajo s Prešernovimi, ki jih je objavil »Illyri-sches Blatt« v 21. številki z dne 26. maja 1838. [torej pred sto leti] na 21. strani pod nadpisom »Prosto sreč«:
»Sem dolgo upal, se dolgo bal, Slovo sem upu, sem strahu
[dal.
Sreč je prosto; — mirno, srečno ni; Nazaj si up, nazaj si strah želi.«
Pesnik je sam pridejal nemški prevod:
»Am Herzen hat Hoffnung, hat Furcht
tgenagt;
Nun hab' ich beiden Lebewohl gesagt, Das Herz ist frei, — auch ruhig, glO-[cklich ? Nein,
Ach, zogen doch Hoffnung und Furcht [wieder einf<
»Poezijam« leta 1847. je postavil Prešeren te slovenske besede v nekoliko skrajšani obliki kot geslo na čelo.
Brez dvoma sta zapisala Slovenec in Anr-glež svoje verze nezavisno drug od dra» gega, ker je začel Swinburne (rojen L 1837.) šele kakih 20 let po Prešernovi smrti zlagati pesmi in ker je prav malo verjetno, da bi bil dobil Anglež v roke Prešernovo pesemeo (bodisi v izvirniku aH v prevodu; prvi angleški prevodi posameznih Prešernovih pesmi so bili objavljeni šele po svetovni vojni).
»OTROŠKA TJMCA«
Angleško prometno ministrstvo je uredilo v nekem londonskem predmestju pon sebno ulico, na kateri se bodo otroci igran je počasi seznanili z vsemi križi in težavami modernega prometa. »Otroška ulica«, kakor se zove to dečje učilišče, je opremljena z vsemi prometnimi znaki in napravami. Proti malenkostni odškodnini dobe tu otroci v roko majhna kolesa in avtomobile, na katerih se igraje nauče vsega tistega, kar bodo potrebovali kasneje kot pravi vozači v vrvežu velemestnega uličnega prometa.
' rebilnica ropoče in poglablja korito. Pravi robot, čigar vzdi-
N
mj
galo se na najmanji pritisk na
;--vzvod obrača sem in tja, se
dviga in pada; zajemalka na žičanih vrveh se v loku spusti v korito, zajame pesek ter ga iznese in iztrese na obali. Zapiči se v breg, da odtrga kos zemlje in širi strugo. Dan za dnevom koplje v strugi, rije ob bregu, da bi voda čim bolj odtekala, da bi se preprečile povodnji in izsušilo polje.
Odkar prebivajo ljudje na obalah Ohridskega jezera in Črnega Drima, se borijo z vodo in odvzamejo saj začasno nekaj plodne ?:mlje iz njenega območja. Začasno, kajti prirodne sile so nepreračunljive. Nenadna povodenj lahko v enem dnevu uniči dolgoletni trud človeških rok.
Okolišne planine — Galičica, Jabla-nica, Mokra planina, Ilinjska planina — so skoraj gole. Na pobočjih, padajočih proti jezeru, ni gozdov, da bi lahko zadržali naval hudournikov, ki pri vsakem močnejšem nalivu derejo v jezero in v dotoke Drima v Satesko, Vevčansko, Labuniško in Jablaničko reko. In to je ironija usode. Na Drimu se koplje in rije, po planinah pa se še dandanes, kljub strogim predpisom brezsrčno uničuje gozd, prvi in najvažnejši ravnar vodotoka.
Sedaj je prevzela delo uravnavanja Drima trebilnica, v predvojnih časih so to opravljali bivoli. Ethem beg je imel na svojem posestvu, ki se še danes imenuje »Bivolarnica«, približno 200 bivolov in te bivole so vsako poletje pri najnižjem stanju vode pognali v gornji tok Drima ob samem jeze* ru. Živali so rile po koritu in dvigale pesek, da ga je voda počasi odnašala. Če je bilo posebno hudo, in je pretila nevarnost, da se bo izlilo jezero zaradi prenapolnjenosti korita s peskom, potem so turški mogotci nagnali stru-ško kristjansko rajo na »kuluk« v Drim. »Drimski kuluk« je še zmerom v najslabšem spominu pri Stružanih.
Na obali so cigani razpeli šotore. Goli cigančki se igrajo v pesku in valjajo v vodi. Star osivel cigan z zanimanjem opazuje delo trebilnice, misli na čase, ko je bil še sluga pri gazdi na »Bivolarnici« mlad in brezskrben z malo dela a mnogo jela. Dandanes, ko je »kaurin« gospodar in je zemljo razgrabil nekdanji tlačan, ko so sinovi
M
U
Ethem bega pognali v društvu blodnic rumene dukate, se on potika na obali Drima in najde z družino skromen zaslužek pri izdelovanju košar. »E go-spodine beše onda lepo vreme a sega ič si nemam, nočeska mi se rodilo opet malecko, daj mu neko dinarče.« V šotoru so bile zbrane umazane ciganke in pri eni izmed njih je vekalo na prsih mlado ciganče. »Tatko mu si rodi na begovskoto imanje«, je rekla mati, in otrok je dobil po nekoje dinarče. Goričan Jože, ki upravlja tre-bilnico. mu je dal celo desetico.
Trebilnica na Drimu
Sploh je Jože dober prijatelj ciganov. če trebilnica potegne iz Drima kakšno staro železje in drugo ropotijo. jo podari ciganom, ki jo spravijo v denar. Pred nekaj dnevi je trebilnica izkopala iz Drima zaboj vojaških nabojev. Cigančki so iz nabojev iztresli smodnik in ga suše na soncu, da ga bodo kasneje prodali gazdi Milanu-apnar-ju.
»Ne samo municije. nabojev za puške in topove, tudi vojake oziroma njihove kosti smo že potegnili iz vode, ali so bili Germanci, Srbi, Bolgari — Bog ti ga sveti zna,« mi je povedal delavec. »Cel regiment neznanih junakov«, je dodal Jože. »Hudo je bilo, ze lo hudo pozimi pred božičem petnajstega leta. S te strani so bili Bolgari, z one Srbi, pokalo je in grmelo, a mi smo bili v sredini,« se je oglasil stari cigan.
Med vojno niso uravnavali Drima, povodnji so bile česte, razsajale so kužne bolezni in lakota. Mnogo je pomrlo ljudi in živali — uresničenje apoka-lipse. Ribe so imele dovolj hrane, dokler tudi med nje ni zašla bolezen in so množenstveno poginjale.
Tam ob vrbi oprezuje siva caplja za plenom. Iz obalske luknje pogleda tol-
sta podgana, nekaj časa opazuje, skoči v valove in zgrabi mrtvega raka. Za njo pridejo na sonce druge — in že je cela družina na pesku pri igri, ne me«
Bivoli v Drimu
neč se za ropot trebilnice in cigansko družino v bližini. Kragulj, pritisnjen ob veje sivega topola, je zapazil plen, se bliskovito vrgel med podgane, ki so med cviležem planile v luknje, toda ena mu je obvisela v krempljih in kra-
gulj je odletel s plenom daleč v močvirje.	{
Rod mladih račic se potika ob bičev-ju. Budno pazi stara raca na vsak najmanjši gib na vodi in v zraku. Sumljiv, šum, senca leteče ptice in že so se ra-čice skrile v bičevju. Prihuljeno se je približal obali maček potepin, raca ga je zapazila. Težko vzleti in se skoraj-nato spet spusti na vodo. Tu se nerodno obrača sem in tja, potaplja in premetava kakor ranjena, da na ta način izvabi mačka potepina proč od kraja, kjer je mladina skrita v bičevju.
Veselo vriskanje In po Drimu pri vesla j o kajakaši v malih čolničkih. Namenjeni so tja doli proti Skaderskemti jezeru in dalje do morja. Maček je pobegnil, a stara raca se čudi tem prikaznim novega časa. Nič kaj preveč se ne boji, saj lovci ne pridrve s čolni tako neoprezno in veselo po reki, am< pak se privlečejo oprezno ob obali skozi bičevje. Torej ti ljudje niso nevarni.
Star cigan se počehlja po glavi in pravi: »Kako ti je čuden ta modemi svet, posebno ti Germanci in EnglezL Vsak dan jih nekaj pridrvi v čolničkih po Drimu, včasi se kdo tudi prevrne ali nič za to. Ej, namesto da sede po mestih v kavarnah m vživajo, so prišli v te naše divje kraje.« Kdo bi njemu, ki je služil pri Ethem begu na Bivolar-nici, mogel pojasniti nazore moderne mladine in vživanje v športu!
Drim teče in poplavlja, a ljudje so bore za rodno zemljo.
A. K.
NAŠA NARODNA KUHINJA
(VPRAŠANJE PRAVILNE PREHRANE)
GASTRONOMICUS NADALJEVANJE
Pomagati je treba s smotrno razporejenim trgom, organizirano prodajo in propagando
_posameznih živil. Z vodo (ne
najprej z vinotočem), kruhom, soljo, sladkorjem, mlekom, mesom, zelenjavo in sadjem morajo biti obskrbljeni vsi kraji. Pri uimah se ne pomaga s par vagoni koruze. Koruzno moko morajo prizadeti zamenjavati za zabelo, mleko za otroke in druge potrebščine, pri tem lahko padejo v roke izkoriščevalcem in trpe tako dvojno zgubo. V drugih državah prihaja direktna pomoč, v vagonu je poleg koruze še mast, mleko, sladkor, svečava, zdravila, obleke ali kar manjka osirotelim. Za one, ki nimajo svojega ognjišča, morajo biti urejena javna gostišča, ki v prvi vrsti nudijo zdravo hrano po načelih sodobne prehranitvene vede. Če že ne o živiloznanstvu vsaj o ravnanju, odpreš mi, vzkladiščenju in prodaji živil bi se morali poučiti vsi oni, ki imajo opravka z živežem, producenti, prevozniki, trgovci, prodajalci. Manipulacija s cenami od producenta, veletrgovca, ma-loprodajalca do hotelirjev in gostilničarjev naj se giblje v mejah dovoljenih dobičkov. In nadzor nad vsem!
Levji delež na narodni sreči morajo končno doprinesti nase gospodinje, kuharji in kuharice (gostinsko osebje) s svojim strokovnim znanjem, da se doseže pravi namen — zdrave in zadovoljne jedce.
Kuhinjski pouk se mora izpopolniti, razširiti, vse premalo imamo še gospodinjskih šol in tečajev. Vsako dekle bi se moralo praktično izučiti v gospodinjstvu in kuhanju.
Tam kjer imajo skupno ognjišče, naj gospodinja s svojo iznajdljivostjo oža-ri lica okoli družinske mize, da bodo člani z veseljem prisedali k obedom in z zadovoljstvom vstajali, jo častili in hvalili. Zdravje in blagoslov se drži onega doma, kjer cenijo vsakdanji kruh.
V naslednjem beležimo »specialite-te« širom Jugoslavije. To ni morda merilo za stanje naše ljudske hrane, kajti ponekod so ljudje daleč od teh dobrot. Primanjkuje jim najpotrebnej-
zdrav, normalen razvoj. Ali znanstveno: človek rabi dnevno približno 2500 g vode, 500 g ogljikovih hidratov, 100 g beljakovin, 50 g tolšče in 25 g raznih soli. Poleg tega mora hrana vsebovati vitamine (dopolnila) A, BI, B2, C, D, E in druge, ki so jih že odkrili ali še bodo odkrili. Hrano ocenjujemo nadalje s številom kalorij (izrabe toplotne energije) in z »Nem«i« (nemško: Nahrungs-einheit-mittel), 1 Nem odgovarja hranilni vrednosti 1 g zdravega materinega mleka. Ponavljamo, da ima resnično stanje ljudske hrane velike razlike navzgor in navzdol od nor-male.
V Sloveniji najdemo kranjske klobase, kislo zelje, ajdove žgance, repo, ričet, kašo, polento, ideal vseh gostiln je svinjska ali telečja pečenka, krompir in solata, čislamo tudi štruklje, potice, ocvrte piščance, kopune, razne privandrane golaže, obare, kot pijačo belo štajersko vino, dolenjski cviček, toke, mnogo žganja, manj mleka in sadja. Med Hrvati predstavlja višek »šindelbraten«, odojak na ražnju, kar-menadelj, kuhana koruza, mrkve, lubenice, madž. porkelt, teleči ili pileči paprikaš sa umokcima, janjetina in mnogo vina. V Srbiji je upoštevana čorba, sarma, djuveč, pilav, podvaTak, pasulj sa pastrmom, punjena paprika in plavi patližan, rajčice, boranija, kaj-gana, papazjanija, čufte u sosu, djul-bastija, musaika, burek, čevap, sladkiš vseh vrst, slavna kafa, meka in ljuta rakija, sir sa kajmakom, jogurt, vode in vino. Po vsem jugu, največ med muslimani najdemo orientalske slaščice, halvo, baklavo, sadje v karamelu, kot pijačo božo, šerbet. V Dalmaciji mor» ske ribe na olivnem olju, redkve, gra-šak, mlada povrtnina in južno sadje, brodet, rižot, marinade, testenine, sir in razne sorte modnih vin. Olimpiade 1936 v Berlinu se je udeležil en sam Jugoslovan, neki zagrebški šef kuhinje. »Bosanski lonac« in druge naše specialitete so mu predvsem pri tekmah za »Eintopfgericht« pomagale do nekaj kolajn. Vzbujal je obče zanimanje, žal je bil brez pravega materiala, pomočnikov in predpriprav. Gornji seznam ni popoln, kaže ie pot
mezni strokovnjaki, da bi ga pregleda« li, pretehtali in ocenili ter izsledke in beležke morda zbrali v praktični knjigi narodne kuhinje. Tu so še globoko v zemlji sladke koreninice tudi za ime-noslovce.
Zbrani material bi bil važen pri reševanju ureditve prehrane, pri pouku, propagandi živil in sestavljanju praktičnih kuhinjskih navodil in receptov.
Statistični podatki o porabi raznih živil v posameznih krajih so važen dokument o dejanskem položaju. Ko bi primerjali te množine s številom prebivalstva, s tabelami o gibanju tamoš-njih tržnih cen, zavarovanih vsot de-
lavskih mezd in z drugimi pripomočki, bi se dalo zaključiti sliko, najti vzroke in pot za izboljšanje.
Kriza m nezaposlenost H se omiJiJa, ker zahteva urejevanje tega vprašanja pospešen in pravilnejši gospodarski in denarni krožni tok s smotrno poraz« delitvijo dobrin.
Država mora najti način, ki bo odgovarjal našim krajem in ljudem, pri organizaciji pa nas morajo voditi predvsem gospodarski, biološki in narodoo-obrambni oziri. Ker smo pretežno agrarna država, nam ta naloga ne more in ne sme biti težka in neizvedljiva.
ZA STOLETNICO AHILA M I L L I E N A
V stari francoski pokrajini Burgrmdiji kurijo vsako leto okoli binkošti po vrhovih kresove v spomin na junaški odpor Galcev proti vpadu Julija Cezarja. Na četa dolgega sprevoda gredo v belo oblečene mladenke, da zažgo grmade, na kar se prične veselo rajanje okoli ognja. Po mnogih drugih pokrajinah se ta obred vrši na dan Janeza Krstnika (J. d. Dčbats 31, X, 37).
Na slovanske šege te domisli navada iz okolice Neversa, kjer je slednji otrok še nedavno poleg krstnega imena nosil tudi »otčestvo« kot na Ruskem: to zdaj uvajajo uradno pri nas. V istem področju (Niver-nais) je do pred kratkim obstajala zadruga. Poljski pravnik in arheolog jo je skušal tolmačiti kot posledico barbarskih vpadov: Svetri. pomešani s Slovani so se nemara nastanili v omenjenem predeta Galije, kjer večina vasi nosi ime po ustanovitelju (Bibliotheka Warszawska, 1.1.1865).
Nadaljnjo nivernsko navado, pastirsko koledovanje, nam je v 8 kiticah predočil tam kajšnji rojak Achille Millien (1838—1927), od teh sem tretjo ponašil (La Quete des patres, coutume nivernaise):
Ohlapen plašč najmlajšega obdaja spleten iz vitkih brez, iz lesk, rakit, pod njim pastirček gine ves pokrit. On predočuje nam Kraljico maja: v zeleni halji tej po selu gre in tanek prot nalahno v roki maja... Za maj darujte kaj, ljudje!
Človeku se kar sami po sebi posilijo Zupančičevi stihi:
Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodimo. . .
O tem ostanku staroslovanskega drevesnega kulta glej F. Marolt, Slovenske na-rodoslovne študije, n. zv. Tri obredja iz Bele Krajine (1936}. Da je čaSCenJe dre-teauaa jOctota^^retiate mr-fftHrtlmjgr
/M'-H11 J3a •MTTJJnat^"
ših časov, pripoveduje iraenčfa nekje & Rutar. Istega običaja priče so srbski izra^ ladavica s= potujoča pevka na Jurije**}, ladati = okoli hoditi in prepevati, kar J9 zabeleženo takisto iz Bete Krajine. CigaJe pozna še« tetda = vpitje, lado gnati. Santf drobci iz poganske dofoe in, pomladne boginje Lade.
Za francoskega foOtforteta In izvirnega pesnika sem se zanimal 192L v PaifcH posebno zato, ker je prevajal razne slovanske narodne popevke v svojo materinščino. Med svojimi rojaki Je utrjeval ma< nje, ki ga je izrekel L. Leger: Slovani sni izredno pevsko pleme (Chants heroiqaes €(t chansans populaires des Slaves de Boh&roe); ali pa trditev češkega barda: Kar je slaveči med tiči, to je Slovan med narodi. « . bo-sede, ki jih ponavlja nekje Partl <te Saintv Victor in G Vicaire, (Chants rnssea, E»>-ris, 1892).	{
O možu. fci Je framongR srbsSaa nascjtag
Beaumont la Ferričre, Ničvre, 3. VI. 1938.
Gospod,
Stoletnico Achila Milliena kanimo proslaviti 4. sept. Na trgu v njegovi rojstni vasi postavimo spomenik. Razpisano je zbiranje prispevkov, podpore so nam zagotovljene, veselice pod milim nebom so napovedane v čast A. Millienu in Cisti dobiček pojde k zbirki. Prva prireditev se je vršila pred nekaj dnevi v starem gradu Sauvages in dosegla popoln uspeh: starinske popevčice, rajanje v nekdanjih nošah, Millienovi verzi. . . Prav zadovoljni smo bili z zneskom. — Obenem skušamo Millie-novo hišo pretvoriti v muzej. V njej zbiramo knjige, listine, vsakršne predmete, ki so bili Mojstrovi, in seveda, če bi nam vi mogli poslati pretipkan izvod svoje doktorske teze, bi ta utegnila stati na dobrem mestu v muzeju.
Izvolite, gospod, sprejeti izraz odličnega spoštovanja
Vicomte d' Anchald, župan v Beaumont la Ferričre.
Naj ta poslanica služi za povabilo na oznanjene slavnosti vsem onim, ki se jih utegnejo udeležiti. V dolgi vrsti številnih zastopnikov jugoslovansko - francoskega prosvetnega zbliževanja Millien takšno paž-njo gotovo zasluži. Njegovo ime nI več docela neznano v Sloveniji. Spotoma sem cik-nil nanj v slavnostni št. SN 8. 6. 22., malo prej v Njivi 25. dec. 1921, RonCno v Kara-džičevi štev. žiSa 4. II. 1934, a bržkone še kje. Letos priobči Ibrovčev Strani Pregled, ako ni že zmrznil, mojo razpravico o tem selskem bardu, čigar pesnitev »Labourx je R. Južnič prevzel v Franc. čit. za 5. in 6. razr. sred. šol 1935. S tem, upam, bodo opozorjeni tudi srbski in hrvaški listi, da se primerno spomnijo Lafontalnovega tekmeca, ki je slavo pletel vzhodnim, severnim in južnim Slovanom.
Anton Debeljak
KIJEVSKI LETOPIS IN MARETIČ
V navedeni razpravici je treba popraviti: 1.) Stavek »... Maretič je . .. ovrgel obe trditvi kijevskega letopisa, namreč, da je bila skupna slovanska domovina v Podunavju za vse slovanske narode kot eno celoto,... « se pravilno ima glasiti: .. . Maretič je ... ovrgel obe trditvi kijevskega letopisa, namreč, da je bila skupna slovanska domovina v Podunavju in da je bil izraz S 1 o v č n e prvotno naziv za vse slovanske narode kot eno celoto,...« 2.) Stavek: »Do teh rezultatov je Maretič prišel na podlagi temeljitega proučevanja historičnih spisov ... Jordana, ki je črpal iz izvrstnih, ali potem izgubljenih Kasio-dorovih spisov, Prokopija in Menandra, ki so živeli v III. stoletju,. .. « se v tem odseku pravilno ima glasiti: »...ki so živeli do srede VI. stoletja,...« Dr. F. H.
F I R D U Z I
EDASTADLEB I
»Čilim pester tke Firduzi pesnik perški v mestu Ghasni, ni preproga, ki on tke jo — pesem piše, dolgo, krasno; epos Sah-Name«.
»Firduzi in derviš« je naslovil Aškerc svojo najboljšo in najfinejšo satirično pesem, ki jo je napisal v odgovor na napade fanatičnega moralista Mahniča. Naš največji epski pesnik se je v tej paraboli skril za osebo slavnega perzijskega epika Fir-duzija, ki pa se je odlikoval tudi po svojem pogumu v življenju in neustrašenosti v umetnosti. Firduzi, to pomeni v perzij. ščini »nebeški«, je živel v dobi kompromisov, obdan od slabičev, toda ostal je trden in mož jeklen.
Rodil se je v štiridesetih letih desetega, stoletja v znanem mestecu Tus provinc« Korasan. Pokrajina slovi po svojih izurjenih, prvovrstnih tkalcih preprog. Tkanje preprog je umetnost, ki zahteva nebeško potrpežljivost in posebno ljubezen do tega poklica. Odtod najbrž pesniku ona ne« utrudljiva žilavost, ona tankovestnost v precizni izdelavi najmanjših detajlov, ona potrpežljivost duha in ono bogastvo motivov in bistrost opazovanja, lastnosti, ki so ga dvignile med izvoljence in mu dal« moralno moč, da je dolga desetletja svojega življenja posvetil samo enemu velikemu delu, pisanju veličastnega epa Šah-name.
Doba, v kateri je živel Firduzi, je bila silno bojevita in razburkana. Po vedno znova aktualnem, morda prav zato tako pogosto citiranem pravilu, »inter arma si-lent Musae«, se je moral Firduzi naravnost roditi s poslanstvom genija in nezlomljivo energijo, da je vztrajal v mirnem literarnem snovanju. Okrog slavnega pesnika so besneli valovi razburljivih in znamenitih zgodovinskih dogodkov. Po zlomu novoper-zijskega kraljevstva in pod udarci Arabcev so bili nastopili za Perzijo težki časi. Nova kraljevstva so zrastla na ruševinah in s« prav tako zopet sesula v prah. V začetku devetega stoletja po Kr. pa je dosegla moč seldžuških Turkov svoj višek. Mahmud Ga-znijski je postal silno mogočen. Bil je prvovrsten poveljnik in duhovit državnik. Razširil je svojo moč daleč tja v dolino Gangesa, kjer je islam doživel svojo prvo zmago. Bil pa je tudi velik ljubitelj umetnosti, zlasti poezije, morda pa je ljubil la sijaj, ki so ga lepe umetnosti dajale njegovemu dvoru. Vsekakor pa je bil muhast in nevaren mecen. Kadar je bil slabe volje, je pretila smrt tudi pesnikom. Nič čudnega zato, če je veliki filozof in zdravnik Avi-cenna rajše begal po puščavah in taval od dvora do dvora, kakor da bi sprejel vabilo vsemogočnega sultana.
Firduzi je bil čisto drgačen. Sanjač ln neomajliiv ootimist v občevanju z ljudmi.
je vedno mislil najboljše o njih in seveda trdno verjel vladarjevim obljubam. Toliko bolj grenko je bilo razočaranje. Sultan mu je obljubil za vsak dvojni verz po en zlatnik. Pošten in pravičen, kakor je Firduzi bil, ni hotel sprejeti plačila sproti, ampak si ga je izprosil takrat, ko bo svoje delo dovršil. Medtem pa so se kakor hinavske kače vzdignili nevoščljivi, zahrbtni dvor-janiki — nihil novi sub sole — in z intrigami dosegli pri omahljivem sultanu, da je odtegnil zvestemu pesniku svojo milost. Ko je bil tedaj mogočni epos šah-name gotov, je sultan svojo besedo prelomil in ukazal izplačati Firduziju mesto 60.000 zlatnikov le isto število srebrnikov. Toda
v	dno duše pošteni pesnik ni bil kak dvor-janik z uslužno upognjeno hrbtenico. Ni zastonj toliko let živel v viteškem duhu in junaških delih svojih pradedov! Ogorčen in užaljen je razdelil srebrnike med sla in ljudi, ki so mu stregli pri kopanju baš takrat, ko mu je sel prinesel denar. Ko je vladar zvedel za dejanje ponosnega, opeharjenega pesnika je seveda pobesnel in izdal povelje, naj sloni pomendrajo upornika. Firduzi se je z begom odtegnil tem izrednim dokazom hvaležnosti in spoštovanja. Na sultana pa je naslovil satiro, ki je mnogo pripomogla, da glas o Mahmudo-
vi	slavi ni prišel do njegovih potomcev tako neskaljen, kakor* bi morda sicer bil. Besede pesnikov so večne, rod za rodom jih prebira, kraljestva pa so utonila v pozabi. Še danes čitajo v Perziji one verze, ki jih je v jezi napisal Firduzi in ki se v prozi glase nekako takole: »O osvajalec sveta Mahmud! Z menoj se lahkomišljeno igraš in me zasmehuješ. Toda boj se Boga! Mislil si, da se ne bo nihče upal nastopiti kot tožnik zoper tebe, kronano glavo. Pozabil pa si na moje bliske duha in ostri meč mojih besed. . . « In konec te slovite Firduzijeve satire se glasi: »Naj-ubožnejši pesnik ni brez obrambe, njegovo zasmehovanje te spremlja, o sultan, do vesoljne sodbe, žalujoč moj pepel bo na sodni dan pred Alahovim prestolom obnovil mojo tožbo: .Gospod, pusti njega goreti v peklu, meni pa podeli rajsko veselje'«.
Ko je pesnik zapisal tako trde besede, je bil tudi upravičen. Bojeval se ni namreč iz osebnih razlogov, niso ga vodili sebični motivi: kraljevski honorar, ki mu ga je obljubil sultan, je hotel porabiti v socialne namene, olajšati je hotel bedo svojih soljudi. Hotel je zgraditi velik kamenit jez v svoji domovini, da bi zaščitil polja in vrtove kmetov, pa bi se dvignila rodovitnost in donosnost domače grude. Ta velikopotezni načrt aktivne ljubezni do bližnjega je nosil Firduzi v svojem srcu prav od otroških let. Poraial se je v inteligentnem dečku v onih dneh, ko je brezskrbno sedel ob reki, ki je včasi tako mirno tekla mimo, ki pa je ob času poplav napravljala toliko škode in gorja. In takrat je sklenil pomagati in je vse svoje življenje in delo posvetil uresničenju tega načrta-

»V dvakrat 60.000 vrstah sem opeval boje mož, ščite, sulice, lok in puščice. Pel sem o slavi vojščakov, o njih delih, njih junaštvih, o Rustemu-silnem slonu, o Sa-mu in Salu, o nepremagljivem levjem bojevniku, morilcu Turkov Guderu in njegovih osemdesetih otrocih . . . «
Tako piše Firduzi sam o vsebini svoje Knjige kraljev, šah-name. In postal je njegov ep visoka pesem heroizma: junaštvo opeva in viteško zvestobo. Pa ne samo to. Plemenitost duha, žrtvovanje samega sebe velikemu cilju, dobroto, človečanstvo, čistost duše, tragično neizprosnost usode, gorje človeškega življenja, nikdar uteše-no hrepenenje po nedosegljivih idealih in večni boj med dobrim in slabim, med lučjo in temo oblikuje Firduzi nadvse mojstrsko in strastno, zdaj v preprosto nežnih, zdaj v kričeče pisano se prelivajočih barvah. Njegove slike so elementarne in mogočne, pa tudi čudovito nežne in fine. V Firduzijevem delu se zrcalita jeza in ogorčenje nad človekovo zlobo pa občudovanje in navdušenje za njegove velike čine. Pred nas stopa večni dualizem v svojem neprestanem boju: »Luč in Tema, dva principa, ki se borita v vseh časih in v vseh oblikah za nadvlado v človeški družbi.
4
O KRITIKI RAZPRAVICE »ODKOD IME SLOVENI?"
DR. FRAN HERIC
G. prof. Ivan Koštial je priobčil v 5. štev. 24. knjige revije »življenje in svet« z dne 1. VIII. 1938 kritiko moje razpra-vice »Odkod ime SI o ven i ?« objavljene v 24. štev. 23. knjige omenjene revije z dne 13. VI. 1938, na katero odgovarjam, da vztrajam pri svoji razlagi postanja imena S 1 o v e n i in obenem podajam še nekatera pojasnila.
Kakor sem pred dvema letoma po razgovoru o imenu S 1 o v e n i z g. ministrom dr. Vošnjakom ugotovil, sta mi razpravi g. prof. I. Koštiala »O sorodstvenih razmerah Jugoslovanov« In g. dr. Bogomila Vošnjaka »študije k problemu jugoslovanske narodne misli«, izšli v goriški »Vedi« 1. 1913 in 1. 1914, dali pobudo, da sem začel za svetovne vojne proučevati ime S 1 o v e n 1, s katerim se edino da označiti, da tvorijo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari od pamtiveka en narod. O tem je potem v Pragi 1. 1937 izšla knjižica »Dr. Tomislav Kokovič: Narodno jedin-stvo Srb&, Hrvata, Slovenaca i Bugara., posmatrano sa historijskoga stanovišta. Sa dvema kartama«, toda brez sledečih citatov, ker »Veda« ni bila pri roki od izbruha svetovne vojne in še dolga leta po prevratu. Prof. I. Koštial pravi namreč v že omenjeni razpravi: »Dasl južni Slovani niso antropološko prav enotni, smemo vendar že iz velike sorodnosti njih narečij (jezikov) sklepati, da so bili prvotno eden

sam narod...« (»Veda«, m., 591). Dalje: »Nekdaj je veljalo ime Slovene za vse Jugoslovane« (593). Dr. B. Vošnjak trdi v že omenjeni razpravi: »Pravo narodno ime je in ostane slovinsko, hrvatsko in srbsko ime pa postaja vedno bolj državno in politično. Ni treba še dostaviti, da je slovensko ime ekavska oblika slovin-skega imena.« (»Veda«, HI., 562). Dalje: »štrosmajerjev jugoslovanski narod obsega torej Hrvate, Srbe, Slovence in Bolgare.« (»Veda«, IV., 22). Potem: »Prodan misli, da je ime Srb in Hrvat strogo državnega značaja, ni pravo narodno ime. Sklepati je, da misli pri tem na Ime kulturne nacije, na slovinsko ime, ki bi bilo edino pravilno.« (30). »Pravo starodavno narodno ime je slovinsko ime« (33). Dr. Vošnjak ima tu v mislih ime S 1 o v i ni v ikavski obliki.
O pomenu in važnosti imena Slove-n i za južne Slovane sem se za svetovne vojne posvetoval daleč preko čeških mej z znanim češkim profesorjem slovanske arheologije na Karlovi univerzi v Pragi, z dr. Luborjem Niederlem, kateri mi je pri slovesu v svojem kabinetu dejal: »Kako lepo bi bilo, ko bi južni Slovani zopet sprejeli svoje staro častitljivo ime S1 o-v e n i.«
Rojstni kraj velikega slovenskega vla-dike A. M. Slomška Slom mi je dal pobudo, da sem se lotil razlage, odkod ime Sloveni ?
Preje nego sem prišel do tega, da izraz Sloveni pomeni prebivalce na slovih, t. j. hribih, holmih, gorah, sem pregledal mnogo leksikonov in strokovnih knjig ter sem se — sem jurist — posvetoval z filo-logi, ka- mi je bilo mogoče kot uradniku na knjigah zelo bogate Narodne in vse-učiliščne knjižnice v Pragi.
Da zraven slovanskih izrazov stavim tudi njim odgovarjajoče latinske, to je zato, da se vidi, kak ■ so se oboji izrazi vzporedno razvijali, kar je važno znati iz kul-turnchistoričnega stališča.
Človek je opazoval prirodo in zdelo se mu je, da zemlja tako rekoč daje iz sebe si a-ti (cellere) ali pošiljati razne trave in med temi tudi proso, oves, rž, pšenico, iz katerih si je pripravljal hrano.
Iz zemlje s 1 a - n e ali poslane trave postanejo sla-ma, ruski C0Ji0-Ma poljski slo-m a (calamus), med temi i proso, oves, rž, pšenica, ko dozorijo, se požanjejo in zmlatijo.
človek je svojo leseno kolibo pokril s s 1 a - m o , prleški s s 1 o - m o j , in del strehe, kjer se obe strmi strani stikata in je posebno dobro s slamo pokrito, da bi ne teklo v kolibo, je s 1 a - m ž, sleme podobna izprememba kakor je popel pepel, gornjelužiško - serbski s 1 o - m j o (culmen).
Iz besede s 1 e - m e je po analogiji gre-bem, grob, ali iz njene variante, iz besede s 1 o - m j o postala beseda s 1 o - m (cul-mus). Na »sak način, je beseda »lom
v sorodstvu z besedo sleme, odnosno z njeno varianto, z besedo s 1 o m j o in se torej ne sme zamenjati s srbskohrvatsko sestavljeno besedo slom (s + lom, slo-miti), ki pomeni toliko kakor debacle, polom.
Skupno historiji znana slovanska domovina je bila na ravninah srednje evropske Rusije. Ko so se slovanska plemena razmnožila, so se začela razširjevati in so prišla v hribovite kraje severno od Karpatov. Hrib se je njim zdel podoben slemenu in so ga nazvali sleme, pozneje slom. Slovanska plemena, ki so se naselila na hribih, t. j. slomih, so nazivali S1 o m e -ne (Slomjene), in ona, ki so prebivala na ravninah ali poljih, Poldne (Polj e n e).
Da sta izraza sleme in slom zares nekdaj označevala hr.b, odnosno holm, goro, so dokaz za to imena gor, ki imajo nazive Sleme in Slom.
Hrvati delajo izlete na goro S1 j e m e pri Zagrebu. Predniki matere škofa A. M. Slomška so bili rojeni na hribu Slemenu in škof sam pa na holmu Slomii. (Prelat dr. Fran Kovačič: Anton Martin Slomšek. Celje 1934. Del I., str. 14, 15).
Iz historije razvoja jezika je znano, da so se večkrat samo ena, dve, tri besede na gotovem kraju in v gotovi dobi izpre-menile in da je kljub temu ostal njen pomen neizpremenjen ter da so se nekatere stare besede morale umakniti novejšim.
Beseda Slomene (Slomjene) se je izpremenila v besedo Slovene (Slo v jene), kakor se je izpremenila beseda slamjača — mala iz slame spletena posoda — v besedo s 1 a v j a č a, beseda t a m n o v besedo t a v n o i.t.d. ali z drugimi besedami: deblo slom se je izpremenilo v deblo slov. Pomen je ostal isti, namreč slom in slov znači-ta hrib, holm, goro. Prebivalce na slovih so začeli potem nazivati S 1 o v č n e (Slov jene).
Da se je z izrazom slov zares nekdaj označeval hrib, odnosno holm, gora, to dokazujejo že nekateri nazivi, izpeljani od debla slov-, kakor je izraz S 1 o v - a c naziv za goro južnozapadno od Beograda, izraz S1 o v - č e naziv za vas v hribih južno od Ljubljane ter izraz S1 o v - e č naziv za vas istotako v hribih severno-vzhodno od Prage.
Iz navedenega je razvidno, da izrazi sleme, slom, in slov značijo hrib, holm, goro in da so tudi med sabo v sorodstvu ter da je torej opravičena verjetnost, da izraz Sloveni znači prebivalce na slovih. t. j. na hribih in gorah.
FOTOAMATER
Novo življenje v mariborskem fotoklubu
Letošnji Mariborski teden je nudil obiskovalcem mnogo, zlasti sta dvignili prireditev kulturna razstava in razstava fotografij Fotoamaterji so imeli vse dni neobičajno veliko obiskovalcev. Če naj sodimo uspeh tudi po prodanih slikah, je treba zapisati, da je imela razstava rekorden uspeh. Pred leti je spodbudil v življenje mariborske fotoamaterje njihov pobratim iz Ljubljane. S prihodom Marjana Pfeiferja v Maribor so dobili Mariborčani vnetega organizatorja in so mu poverili predsedništvo Fotokluba. Uspeh dela poživljene mlade fotoamaterske organizacije je bil že na tem »tednu« dovolj zgovoren.
Vseh razstavljalcev je bilo 13, ki so pokazali 120 povečav. Vsa razstava je bila prirejena iz motivov, nabranih po Mariboru in okolici. Bila je lepo urejena, slike so se menjavale: pokončni in ležeči formati, bile pa so enako kovinasto okvirjene, po večini v formatu 30 X 40 cm.
Arko Jože je prikazal tri motive iz Dravske doline. Prav posrečen je prizor kmetov ob brani. Bertoncelj Vlado se je predstavil s sedmimi slikami. Njegov vinograd se diči z lepo ujetimi oblaki. Pogled na Pohorje pa ima posrečeno štafa-žo štirih izletnikov. Cizelj Vlado je mariborski rojak, zadnje čase pa službuje v Zagrebu. Seveda je rad pokazal nekaj motivov iz svoje bogate zbirke. Značilno za življenje na našem severu so splavarji. Močan je tudi pogled na Maribor: v ospredju reka Drava, nad mestom pa se v ozadju boči dravski most. Podčrtati je treba tudi uspeh s slikama »Motiv s pokopališča« in »Skakalni stolp na Mariborskem otoku«. Janežič Rudolf nam ohranja med drugim tudi mariborske zgodovinske zanimivosti. (Stari stolp in več pogledov v stari Maribor.) Enaindvajset del razstavlja ICovačič Jože. Ima smisel za skrite kotičke, ki jih ujame v svoj aparat ob zanimivi razsvetljavi. V starem predelu Maribora je ujel nosača. V Splavarski ulici je doma tiha intimnost Posrečen izrez je slika Nad strehami: le trije skromni, a lepo povezani in porazdeljeni elementi: kos strehe, nekaj metrov telefonske žice in kompozicija oblakov. . Pekrsko Kalvarijo je postavil za živahno plahto — za cvetočo ajdo.
V času razstave so posamezni razstav-ljači dežurali in vodili nadzor nad slikami. V času, ko sem bil na razstavi je bil občinstvu na razpolago z informacijami član Fotokluba gosp. Pavšič Drago. Po imeniku je razvesil sedem fotografij. Mladi gospod se je čutil seveda zelo zadovoljnega, ker je bilo za njegov motiv »S Koroške ceste« toliko zanimanja. Dobil je kar 5 naročil raznih rodoljubnih posetnikov, ki žele svoja stanovanja okrasiti z motivi iz domačega
Krepak posnetek so tudi Pavšičevi »Orači na Dravskem polju«. Da je povečal mogočnost vpreženih konj je snemal kleče. (Spodbuda za premnoge naše fotoamaterje, kako povečaš učinke na sliki.) Meni je bil najbolj všeč prizor s Treh ribnikov, kjer sta se zavidljivo posrečeno menjavala kontrasta luči in sence. — Pivka Franjo je ujel Maribor s ptičje perspektive, prikazal je lep posnetek Mariborskega otoka Njegov »Motiv s parka« pa bi bil še bolj poživljen, če bi -bil posadil na klopico osebo s kakim delom (ko plete nogavico, čita knjigo ali časopis. Posnetek s štafažo močno oživi). — Predsednik Pfeifer Marijan je snemal po mestnem središču in pokazal današnji Maribor. Tudi on je krepak z Motivom ob Dravi (s splavarji in mostom) Pitsch Karel je mož s popotno palico. Obredel je ves okoliš in prikazal mariborsko okolico: Pohorje. Ptuj, Boč, Ruško kočo. Koliko povzdignejo pokrajino lepo zajeti oblaki, kaže njegovo Dravsko polje. Njegova fotografija z napisom »Fala« pa je posneta z višine in nudi pogled na dolgo, stisnjeno dolino. Tako je živa. da te kar zamika tja, kjer se rodi električna iskra. Prav žal mi je bilo, da je blagajnik mariborskega Fotokluba Ralca Milan prikazan z eno samo sliko. Njegova »Labudja družina« je imenitno uspel posnetek iz življenja v parku: oče labud z materjo prevaža po ribniku negodno družino petih labodičev. Sodim, da je ta slika med najbolj uspelimi. Simončič Drago ima dolgo serijo slik. Glavni trg, kjer je ujel prizor, ko barantajo z glinasto posodo, je prima! Silno všeč mi je bil tudi izrezek v zvoniku stolnice: del zvona, vrv in ogrodje nosilcev za zvon. Nič več, pa močno učinkovito. Pohvalo mu izrekam tudi za »Pristan«. Uspešen je bil nadalje njegov obisk v cerkvi Sv. Treh kraljev, kjer prikazuje pogled na kip. Weixl Stanko je dobro zabeležen dvakrat (Pogled na Maribor in Gorca). Poslednji v seznamu razstavljačev pa je Wutolen Anton. Tudi on je pohitel na Falo, v parku pa je posnel breze. Srčkan motiv.
Mariborski fotoamaterji so dokazali, da se stavljajo s svojimi fotokamerami v službo skupnosti. Opozarjajo na mnoge prezanimive kotičke svojega lepega kraja. Oblikujejo okus širokih plasti. Poset-niki so bili navdušeni in niso štedili s pohvalo. Prav je, da bodo viseli najboljši posnetki v mnogih stanovanjih. Kakor sem videl, so kupovali slike tudi gostje od zunaj. Poživljenega dela pri mariborskih tovariših bodo veseli vsi slovenski fotoamaterji, prav tako, kakor so bili zadovoljni ob pregledovanju njihovih motivov na razstavi.	Jože Župančdd
FILATELIJA
Nagrajenci z letošnje razstave znamk v Ljubljani
Velika razstava znamk, ki se je nedavno zaključila, je doživela zelo lep uspeh. Obiskalo jo je rekordno število gledalcev, tako da je bil tudi gmotni uspeh prav zadovoljiv. Razsodišče, ki so ga tvorili, naši najboljši strokovnjaki, je ocenilo rastavljene Zbirke in nagradilo naslednje razstavljalce:
Zlati' kolajni sta dobila Vilko Franc iz Ljubljane in dr. M. Radivovič iz Beograda, prvi za zbirko znamk letalske pošte, drugi za klasični studijski material čme gore.
Pozlačene kolajne so prejeli prof. Mony Azriel iz Beograda za zbirko stare Srbije, direktor Slavko Veselič iz Beograda za študij slovenskih znamk in dr. Arzen Cubin. ski za študijsko zbirko jugoslov. znamk po različnem zobčanju.
Srebrne kolajne so dobili Ervvin Zvverger ta Dubrovnika za zbirko Pen-klubovih znamk, Miroslav Bruckner iz Zagreba za Zbirko znamk v korist fonda za zatiranje tuberkuloze, raka in gobavosti, ing. Kari Marne za svojo zbirko ev. znamk in Rajko Prinčič za dobrodelne znamke naše kraljevine in za posebno okusno opremo istih. Poleg tega je prejel g. Prinčič za opremo znamk tudi častno posrebreno plaketo, darilo Novosadskega filatelističnega društva.
Bronaste kolajne so prejeli Jože Mo-žina, magistratni uradnik iz Ljubljane za zbirko Slovenije, Miloš Lončar, iz Ljubljane za zbirko Avstrije, Italije in Rusije, ki bi pa zaslužila večje odlikovanje z ozi-rom na trud in delo, ki je bilo vloženo v to zbirko. Werner Eckstein iz Ljubljane za zbirko Nemčije in nemških dežel, Fra-njo Počkaj iz Šmarja pri Jelšah za študij 15 in 20 kronskih slovenskih znamk, Julij Bar iz Ljubljane za zbirko slovenskih znamk po katalogih Michelu, Senfu, Bo-reku. Steinerju in Yvertu, Lujo Herman iz Zagreba za generalno zbirko nerabljenih jugoslovanskih znamk, Aleksander Kon pa za specialno zbirko pretiskov na jugoslovanskih znamkah.
Spomenice so prejeli Slavko Grmovšek iz Ljubljane za koroške žige, Franc Arhar iz šiške za znamke ob sokolskih zletih, Pavel Anderlič iz Ljubljane za spominske žige na celinah.
Bronasto kolajno za literaturo so prejeli Miodrag Pešič iz Beograda kot avtor knjige »Zgodovinski pregled poštnih znamk Jugoslavije«, dr. Simič - Vakanovič iz Zagreba za Almanah iz leta 1937, Vjekoslav Trbarič iz šabca za knjigo »Mladi filatelist« in Jugoslovanski filatelistični savez za društveno glasilo »Filatelista«, častno bronasto plaketo Novosadskega filatelistič-fiega društva je prejel za opremo svoje knjige Miodrag Pešič iz Beograda.
Spomenico za literaturo je prejela firma Balkan Stamp Haim-Levi iz Beograda za specijalni katalog jugoslovanskih znamk ■ slikami
Ocenjevalni odbor je izrekel zahvalo direktorju PTT v Ljubljani in tiskovnemu referentu A. Gabru za obe krasni zbirki Slovenije, ki sta bili razstavljeni izven tekmo, vanja. Ljubljanskemu filatelističnemu klubu čestitamo k uspehu, ki ga Je dosegel. Upamo, da bo prav kmalu spet priredil kakšno razstavo, še v večjem obsegu, kakor je bila ta.	B. R.
Nove znamke po vsem svetu
MADAGASKAR: Poštna uprava je pred kratkim izdala posebno serijo spominskih znamk. Na njih je slika prvega guvernerja in vladna palača v Antanarivu. Znamka za 35 centimov je zelena, za 55 c. vijoličasta, za 65 c. rdeča, za 80 c. rjavo lilasta, za 1 frank karminska, za 1.75 fr. ultrama-rinska, za 2.15 fr. rjava, za 3.65 fr. temno zelena in rdeča, za 50 fr. pa sinja in rdeča. Verjetno je, da bodo filatelisti poslednjo vrednost kupovali kar na debelo.
MAVRETANIJA: K dosedanji seriji sta izšli dve dopolnilni vrednoti, in sicer zelena po 35 centimov ter škriljasta in sinja po 1.75 franka.
MEHIKA: Za kongres, ki se bo ukvarjal z regulacijo mest, je poštna uprava izdala rjavo znamko po 5 centavov s sliko mesta iz ptičje perspektive. Razen tega je izšla v isti namen tudi rdeča znamka za letalsko pošto po 20 c.
NABHA: Poštna uprava te indijske vazalne države je pretisnila novo serijo znamk Britanske Indije z napisom »Nabha State«. Vrednote nove serije so naslednj«: škriljasta po 3 piese, rjava po % ana, temno zelena po 9 piesov, karminasta po 1 an, oranžna po 2 a., vijoličasta po 2Vi a., zelena po 3 a., rjava po 4 a., zeleno sinja po 6 a., temno vijoličasta po 8 a., vinsko rdeča po 12 a., rdeče rjava in škriljasta po 1 rupijo, rjava in škrlatno rdeča po 2 r. ter indigasta in temno zelena po 5 r. — Znamki po 9 piesov in po 1 an sta tudi dobili še posebe pretisk »Service«.
NOVA KALEDONIJA: Ta francoska kolonija je dobila v dosedanji seriji novo vrednoto, in sicer sinjo in karminasto po 55 centimov.
SIRIJA: Za desetletnico prvega direktnega poleta iz Marseilla v Beirut je izšla posebna spominska znamka za letalsko pošto po 10 piastrov v zeleni barvi. Naklada znaša 40.000 kosov. Od tega je 30.000 navadnih znamk, 10.000 pa jih je izšlo v posebnem bloku s priložnostnim napisom.
SMRT JUNAŠKEGA DALMATINCA
Bil je mož poštenjak Dalmatinec, ki se je mučil v Ameriki v Panamskem prekopu. Nazadnje je prišel težko bolan v domovino. Zatekel se je v našo bolnico, iskal je pri nas pomoči, ki mu je nismo mogli dati. Kot pacient je bil potrpežljiv in velikodušen. Do zadnjih dni je trpel vse z nasmeškom: bolečine, vročino, kašelj, pomanjkanje apetita, diareje in drugih sto nadležnosti. Nato mu odpove vse. Ko pridem neko jutro v sobo, zapazim, da se je spremenil v obraz. Postal je zabuhel. Nič več ni kazal zdravih dalmatinskih zob izpod temne polti, umolknil je. Tako stanje traja teden dni.
Osmi dan popoldne sklene umreti in sicer umreti kot se možu spodobi. Najprej si naroči brivca, da ga obrije za smrtno uro. Nato pokliče bolniškega strežnika, ki mu uredi obleko in kovčege, kot da odhaja v Dalmacijo. Tovarišu iz sobe, nekemu slovenskemu dijaku, diktira oporoko. Nato se ves preobleče in si zaveže kravato. Pokliče dežurnega zdravnika, se pred njim obrit in oblečen vsede na stol, izroči oporoko ter par dragocenosti v aktovki, lepo se zahvali vsem zdravnikom in sestram in sedeč na stolu čaka zadnje ure.
Sobolnikom je povedal, da je vse priprave izvršil zato, da ne bo z njim dela po smrti. Bolniki mu prigovarjajo, naj se vendar vleže v posteljo, ker do konca ne bo mogel vzdržati na stolu in da je čisto navadni stol brez elektrike. Resnično, niti humorja ni manjkalo v zadnji uri tega junaškega siromaka. Udal se je šele na argument, da je škoda tako lepe obleke, ki jo lahko zapusti bratu. Oblekel je nočno obleko, se vlegel v posteljo in tri ure za tem, ob deveti uri zvečer, resnično izdihnil svojo veliko dušo brez najmanjšega nemira.
To je bila edina smrt, ki tudi na so-bolnike, ki gledajo v vsakem mrtvem svojo usodo, ni depresivno vplivala. Smeje so mi pripovedovali drugi dan, koliko truda so imeli, da so ga spravili s stola v posteljo. Pri moji duši, Sokratova smrtni bila bolj junaška od smrti nšega Dalma-tinca. Smrtni strah, smrtna borba, ničesar o tem. Ti ljudje bi bili sposobni iti peš do groba, se vleči v rakev in tam počakati konca, da ljudje ne bi imeli posla z njimi še po njihovi smrti. To so velikodušni, junaški, vestni in socialni možje. Vse naredijo mirno in s premislekom. O tem in drugih primerih »kako ljudje umirajo« poroča zdravnik v zadnji številki »Dela proti tuberkulozi«, ki je najcenejša slovenska revija. Celoletna naročnina samo din 10, naroča se pri upravi: Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Pijača k jedi
Brez pijače se cena obeda zviša za 15 odstotkov. To vljudno opombo srečamo še dandanes na jedilnih listih javnih lokalov, čeprav gospod »višji« ne zre več prezirljivo na goste, ki pijejo samo sodavico. Naj si bo alkohol ali sadni sok, pijača k jedi ni priporočljiva. Jedi naj zobje izdatno zme-ljejo, čim počasneje, tem bolje. S tem, da ostanejo dolgo v ustih, se temeljito pomešajo s slino. Slina vsebuje prebavne fer-mente, ki želodcu in črevesju znatno olajšajo delo. Nezadostno žvečenje in slabi zobje so pogost vzrok želodčnih bolezni. Dobro prežvečeno jed požremo s pomočjo sline, v trenutku, ko dobimo zavoljo osli-njenja dražljaj, da bi požrli, če k jedi pijemo, tedaj ne prežvečimo dobro in jedi ne oslinimo zadosti, ker spravi pijača jed v želodec. To je torej pravo goltanje. želodec potem težko prebavlja in tem težje, ker se želodčni sok razredči s pijačo. Pijača k jedi pospešuje tudi razširitev želodca.	—zdr
PRAKTIČNE NOVOTE
Gorčica se je posušila
Vroče klobasice so na mizi in zadovoljni sežemo po posodi z gorčico. Kakšno razočaranje: gorčica se je spet posušila in je nerabna. Pod vplivom zraka se stvori na gorčici skorja, ki postaja od dne do dne debelejša. Pogostoma so že poskušali odpraviti to zlo z novimi oblikami in za-pirači posod. Toda najpreprostejši način
Vi
Je ta, da spravimo gorčico v zvezo s kisom. S tem, da kis izhlapeva, ostaja površina gorčice vedno sveža. V posodo vdelamo zato majhen oddelek za kis. Dočim so bile dosedanje posode za gorčico Iz porcelana, so spravili v novejšem času na trg raznobarvne posode iz umetne smole, rezopala. Te posode so lep okras za mizo. Izdelujejo jih skupaj s pladenjčkom in imajo v notranjosti predalček za kis. K posodi spada pokrov in žlička enake barve, če uporabljamo to novoto, smo lahko sigurni, da nam gorčica ne postane akorjasta.
56 * A N
PROBLEM 250
Niela Hdg »Chess«, december 1937
Rešitev problema 249 L Tc2—g2
ZA BISTRE GLAVE
408
Stara računska naloga
^ & &
Mat v dveh potezah
KRIŽANKA
Pinguis
V o-d o r a v n o : 1. kratica za težo, 2. trgovec na veliko, 2345678910M 3. rimski znak za 500, 4. kratica
za stran v knjigi + veznik -f-moški potomec + vzklik + predlog z dajalnikom, 5. medmet in predlog + žensko ime (obratnica) + zlogotvoren so-glasnik, 6. prvi mošt, ki se nar cedi sam od sebe, ne da bi bilo grozdje teščeno (prešano), Z. ženski spolnik v romanskih jezikih, tudi glasbeni pojem del voza, 8. po (franc. izraz za ceno) + v Nemčiji brzi vlak + okrogla pismenka + znak za dušik + znak za kisik, 9. kratica za sever + prebivalec Raba + glasbena kratica 2a tempo, 10. glasbeni pojem + glasbeni pojem, 1L bivši ruski vladar + lahek udarec.
N a v p i k (le daljše besede)*
I.	zastopnik, pooblaščenec (4— 11), 5. edin (4—6), 6. priimek pisca Bajk o Gorjancih + pivo (koroško), 7. svojilni zaimek,
II.	lep človek.
Izžrebana bo ena nagrada v obliki knjige. Rešitve (ne na izrezkih!) najkasneje v enem tednu na uredništvo »življenja in sveta«.
Leonardo da Pisa je oče sledečega računskega problema:
Dva stolpa merita eden 30, drugi 40 sež-njev v višino, oddaljena pa sta drug od drugega 50 sežnjev. Na razdaljnici med obema stolpoma je miljnik. Z vrhov obeh stolpov sta zleteli dve ptici v premi črti in z enako brzino proti miljniku ter sedli istočasno nanj. Kako daleč je bil kamen od obeh stolpov?
409
Stalno omizje
Stalno omizje je imelo pravilo, po katerem se je moralo njegovih deset članov sestajati vsak večer in vsak večer so morali sedeti v drugem vrstnem redu. Recimo, da je začelo to omizje 1. januarja 1900. to svojo prakso. Kdaj so sedeli njegovi plani spet v istem vrstnem redu?
UREDNIK IVAN PODRZAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN JJeedniStvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4,—* po raznašalcih dostavljeno Hin 5.—r