Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo, tnuiiiiiiiiimiiiismimiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiimiiii
Glasilo koroških Slooenceo.
imuiiiiimnimmiHEiiiimcmnmimmiiitiiiiiHmii
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiMiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiuimmniuiiiimiiiniiiiiim
Leto XXXIII.
Celovec, 6. oktobra 1914.
St. 46.
Poročila iz vojne.
ODLOČILNA BITKA NA FRANCOSKEM BOJIŠČU.
Utrujenost francoskih in angleških čet.
Kodanj, 30. septembra. Iz Londona se poroča: »Daily Telegraph« poroča iz Pariza: Izgube in utrujenost zveznih armad so velikanske. Bojujoče afmade druga drugo vstrahujejo. Zmagala bo konečno tista stranka, ki more poslati na bojno polje popolnoma sveže čete. V postojankah armad ni nobene izpremembe. Izprva veselo razpoloženje je izginilo; artiljerija z mirnostjo zavzema svoje postojanke, ko je svoj cilj mirno določila. Infanterija opravlja svoje delo na enak način, da posega v boj smo-treno.
PADEC UTRDBE CAMP DE ROMAINS.
London, 30. sept. (preko Berolina). Vojni sotrudnik lista »Times« se tolaži zaradi padca utrdbe Cajnp des Romains takole: Padec utrdbe je zelo žalosten; toda francosko desno krilo ima zelo močne rezerve. Pričakujemo, da bodo Nemci v kratkem zopet pregnani. Francoskih zatvornih utrdeb niso nikdar smatrali za take, da bi se mogle dolgo upirati. Njih naloga je, da zapirajo dovoz sovražniku, in to nalogo so izpolnile. Glavno zanimanje se obrača sedaj na okolico mesta Perenne, kjer se vrši velika bitka med sovražnima armadama.
Več dobrih in izkušenih častnikov nima velikega zaupanja v armado, ki se stvarja sedaj, ne zato, ker dvomijo o kvaliteti človeškega materijala na telesu in duhu, temveč ker se ne more pred potekom 18 tednov dovoljno izvežbati za vojno, posebno proti moderni artiljeriji, tudi tedaj težko, ko bi jo vežbali poklicni častniki. Toda število častnikov ni samo omejeno, temveč se tudi vedno zmanjšuje zaradi izgub.
»Times« poročajo iz Pariza z dne 26. m. m., da se je padec Maubeuga šele sedaj splošno izvedel po Francoskem, dasiravno to uradno še ni potrjeno.
Frankobrod ob Meni, 29. sept. (Cenzurirano). »Frankfurter Zeitung« priobčuje pariško poročilo agencije Havas, ki pravi, da so Nemci predvčerajšnjim zopet pričeli obstreljevati Reims. Glavna akcija se torej vrši na obeh krilih. Na zapadnem krilu zavzemate obe armadi fronto od juga proti severu, torej navpično na ostalo fronto. Pričakuje se, da se tu z največjo ijutosijo izvo-juje odločitev. Francozi unorabljajo podobno taktiko, kakor so jo unorabljali Japonci proti Kaulbarsovem krilu pri Mukdenu in hočejo obkoliti Nemce ter zavzeti silno važno glavno zvezno črto St. Quentin-Charle-roi-Namur, da bi tako prisilili desno krilo in središče, da bi se hitro umeknilo na belgijsko mejo in Mozo. Zaradi velikanskega pomena tega odseka bitke sta oba dela privedla na bojišče velika ojačenja. Odločitve je pričakovati v kratkem. Z druge strani pa si skušajo Nemci priboriti novo prehodno črto pri vzhodnem krilu pri Verdunu, ker po zavzetju višin ob Mozi pri Hation-Cha-telu obvladujejo cesto Vigneuiles-Saint Mi-hiel.
Londonska poročila priznavajo, da so strahoviti 42 centimeterski topovi že nameščeni pred Verdunom in da se je oblegovalni obroč že vidno sklenil okoli trdnjave.
Z NEMŠKG-JAPONSKEGA BOJIŠČA.
Berolin, 1. oktobra (Kor. urad) Wolffov urad poroča iz Kopenhagna: Japonski poslanik je objavil brzojavko svoje vlade, glasom katere so Japonci dne 26. septembra nanadli Nemce na sprednjih, visoko ležečih pozicijah med rekama Paisho in Litsum.
ZNIŽANE VOZNE CENE PO ŽELEZNICI, ZA ONE, KI GREDO OBISKAT SORODNE
BOLNE ALI RANJENE VOJAKE.
Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Železniško ministrstvo je z veljavo od dne 4. t. m. odredilo, da se sorodniki bolnih ali ranjenih, v zdravniški oskrbi nahajajočih se vojakov lahko vozijo v II. ali III. razredu za polovično ceno poštnih in brzovlakov, ako gredo obiskat imenovane vojake. Kot sorodniki veljajo starši, bratje in sestre in pa so-
proge. Znižanje vozne cene se dovoljuje samo za vožnje čez 50 km.
NOVA AVSTRO-OGRSKO-NEMŠKA FRONTA.
Berolin, 30. sept. (Kor. urad) »Vossische Zeitung« priobčuje na'stopno poročilo iz Stockholma: »Svenska Dagbladet« piše:
Nova avstrijsko-ogrsko-nemška fronta bo gotovo hitro stabilizirana. Od ruske strani so baje potom rekognosciranja prišli do rezultata, da mora biti stališče med Prze-myslom in Krakovom tako močno, da so izpostavljeni pravemu obleganju, posebno potem, ko so Rusi za avstro-ogrsko armado, podprto po nemških ojačenjih, številno zaostali, ker so morali močne oddelke odposlati deloma na Poljsko, deloma v vzhodno Galicijo, da dosežejo sodelovanje s četami v Bukovini. Ako se ta vest o detaširanju na Poljsko potrdi, razumemo da se učinkova-nJe operacij Hindenburga izraža v obliki olajšanja ruskega pritiska na Avstro-Ogr-sko. — To poročilo so depeširali iz Petrograda pariškim listom.
POLOŽAJ NA AVSTRIJSKIH BOJIŠČIH.
Dunaj, 30. sept. (Kor. urad) Uradno se razglaša: C. in kr. najvišje armadno povelj-nišfvo je izdalo sledeče armadno povelje:
Položaj je za nas in z nami zvezan» nemško armado ugoden. Ruska ofenziva v Galiciji se misli umekniti. Skupaj z nemškimi četami zopet premagamo in uničimo sovražnika, ki je bil premagan pri Krasniku in Zamošču, Insterburgu in Tannen. bergu.
Proti Francoski prodira nemška glavna moč nevzdržljivo globoko v sovražno ozemlje. Nova velika zmaga se obeta tamkaj.
Na balkanskem bojišču se bojujemo indi v sovražnikovi deželi. Odpor Srbov začenja ponehavati. Notranja nezadovoljnost, vstaja, beda in lakota groze našim sovražnikom v zaledju, ko nasprotno monarhija in nemška država stojite edini in trdno se zanašajoči, da dovojujeta do zmagovitega konca to zločinski nam narinjeno vojno.
Podlistek.
Konjiški boj.
Ranjenec J. V. opisuje v »Venkovu« dogodek iz bojev predstraž v bitki pri Toma-ševem. Pripoveduje tako-le:
Najstrašnejši in najgroznejši vseh bojev, kar sem jih videl, je bil spopad konjiče. Videl sem tak spopad — silen^ drzen, krvav — ne pozabim ga nikdar več. Bilo je uro daleč pred Narolom, mestecem v Galiciji, ob meji pri Tomaševem, v drugi polovici meseca avgusta, če se ne motim, osemnajstega. Bil je krasen, solnčen, jasen dan. Solnce je opoldne žgalo naravnost, in vsa pokrajina, obdana z gozdovi, je tonila v valovih solnca. Iz vasi Lovžce je prišla patrulja naših hrabrih ulancev in krenila proti Narolu. Za patruljo je prihajal celi škadron. Nikomur ni bilo znano, da bi mogel biti kje v bližini sovražnik in zato je konjiča jezdila popolnoma mirno. Komaj pa je ves oddelek naše konjiče dospel do neke majhne vasice za Lovžco, mu je priiahal nasproti v najhujšem skoku ulan od predstraže in je že oddaleč dajal znamenja, da je sovraž-
nik v bližini. Prispel je do poveljnika ška-drona in mu je, loveč sapo, javil, da se v neposredni bližini, ne dalje, nego tisoč korakov pred škadronom, nahaja večje število kozakov, v sklenjenih vrstah, a v dolini da jih je najmanje tri stotnije (škadroni). O navzočnosti, kakor se zdi, da ne vedo ničesar:
V prvih vrstah, kjer so slišali ulanovo naznanilo, je nastalo po njegovih besedah znatno gibanje in vsakdo je nestrpljivo čakal, kaj se zgodi. Poveljnik je hladnokrvno pomignil podpoveljniku in trenutek nato je že stal škadron v bojni obliki, v čelni vrsti. Na obe strani so bili odposlani močnejši oddelki v svrho kritja — sabljo iz nožnic, revolverji in karabinci pripravljeni. To vse se je zgodilo popolnoma po tihem, po bliskovito hitro.
Nato se je že vrnil poveljnik, ki je prej skokoma odjahal naprej, da bi videl na svoje oči kozaške stotnije.
— Pred nami so kozaki, — je dejal, — naskočimo jih in upam, da jih poženemo. — Potem je glasno zapovedal:
— Skokoma naprej!
Po celi vrsti je nekaj zašumelo. Zemlja je zadonela od udarcev konjskih kopit, konji so rezko zahropli, nožnice sabelj so rož-
ljale: — to ni bil več oddelek konjenice, ki je prej mirno jahal, temveč se je po zelenih travnatih tleh valil živ plaz konj, na katerih je bilo jezdece le težko razločevati. V takem strahovitem skoku je dospel škadron na drugo stran grička. Pred očmi se je pokazala majhna dolina — in tri črne vrste ruske konjiče. Nato je prišlo povelje. Kakor grom je zagromelo po vsem konjskem plazu: —- Huraa! — in hitrost se je očividno še podvojila. Tedaj so se oglasili prvi streli kozaških pušk in vse tri stotnije, ki so dotlej stale mirna, so se zgenile, v prihodnjem trenutku pa tudi že krenile naprej, proti našim ulanom, kjer je za trenotek nastala tišina, ki so jo motili streli, hropenje konj in posamezni vzkriki. Strašna je bila ta tišina in človeku so za trenotek švignile po glavi najrazličnejše misli in ž njimi zmes naj neverjetne j šili, zmešanih utisov.
V tem se je razlegel po vsej dolini grozovit hrup in žvenket sabelj. Obe konjiči ste planili druga proti drugi ...
Nisem videl nič drugega, nego da se je dir ustavljal, da je oslabljal. Sablje in kozaška kopja so se prekrižala, nekaj konj je ležalo na tleh, nekaj jih je brez jezdecev dirjalo naokoli. Obe četi ste prodrli druga drago, se zaustavili, se obrnili in zopet trčili
To je resnica o položaju. Naj se razglasi vsem častnikom, moštvu pa razloži v njegovem materinem jeziku.
Nadvojvoda Friderik, general pehote.
GENEKAL AUFFENBERG ZBOLEL.
Dunaj, 30. sept. (Kor. urad) Iz vojnega časniškega stana se poroča uradno: Armadni poveljnik, general infanterije, vitez Auf-fenberg, je zbolel.
Vest bo vzbudila gotovo splošno obžalovanje.
OFENZIVA PROTI SRBIJI.
Budimpešta, 30. sept. (Kor. urad) Bu-dimpeštanska korespondenca javlja: Naša ofenziva v Srbiji napreduje zmagovito. Srbski poizkus, motiti našo ofenzivo z novim vpadom čez Savo, se je popolnoma ponesrečil, ker so naše, v bližini se nahajajoče obmejne čete, takoj pregnale iz dežele čez Savo došlo srbsko vojaštvoi ki je bilo slabše kvalitete in v manjšem številu.
SRBIJA NE VE KAM Z RANJENCI.
Dunaj, 30. sept. (Kor. urad.) »Polit. Kor-respondenz« poroča iz Soluna: Srbska vlada se je baje obrnila na grško vlado, da ji da svoje bolnišnice za srbske ranjence in bolnike na razpolago. Grška vlada tej prošnji ni ustregla.
BOJI OKOLI VERDUNA. — NAŠE MOTOR-SKE BATERIJE.
»Pesti Hirlapu« brzojavlja njegov vojni poročevalec iz Metza 26. m. m. sledeče: »V petek sem bil v bojni črti in tako očiiddec bojev okoli Verduna. Na prve znake in grozovitosti vojne sem naletel par kilometrov od Chambleya. Popoldne sem dosegel črto delovanja težke nemške artiljerije. Dobil sem dovoljenje, da ostanem pri baterijah. Težka nemška artiljerija je bombairdirala pri Verdunu ležečo vas Mesnih Pri vsakem strelu topov se je razvil grozen zračni pritisk. Čutil sem, da je detonacija topa, poleg katerega sem stai, tridesetkrat močnejša nego grom pri nevihti. Krogla odleti po tej detonaciji iz cevi z glasom, kakor da bi velikani tulili proti nebu. Od artiljerijske črte sem šel proti gozdu, v katerem je pred par urami divjal oster infanterijski boj. V gozdu so v kupih ležala trupla francoskih vojakov. Videl sem neštevilna prestreljena debla dreves. Od tu sem šel v smeri, ki je ne smem označiti. Ko sem prehodil par kilometrov, sem videl avstro-ogrsko moicrsko baterijo pri delu. Težka sovražna artiljerija je obstreljevala naše baterije s šrapneli. Strel za strelom je žvižgal nad našimi glavami. Mučen glas je to, zelo oster in podoben dolgemu kriku. Čez Gravelotte sem prišel v Metz, da odpošljem to brzojavko. Takoj se vrnem nazaj na drugo krilo. Včeraj sem videl pri naših baterijah tudi ogrske vojake.«
® fi ^ w fiO ŠB BlSiB, ^ i ®
pelileaoiliif
skupaj. Nastale so večje ali manjše skupine, ki so se tolkle med seboj. Sablje so rožljale in sekanje je bilo grozno. Videlo se je, kak stoji mož proti možu in da sta se spoprijela. Marsikje je bilo videti za trenutek, kako je dvakrat zažvižgala sablja na kozakovo glavo in kako se je kozak končno zvalil na zemljo. Grozno so delovali samokresi častnikov in podčastnikov. Na vsak strel se je zgrudil na zemljo človek, ustreljen s konja.
Pol ure je trajalo vse to — meni se je zdela cela večnost.
Končno se je bojišče pomeknilo za nekoliko desetin metrov proti Narolu, kar je pomenjalo, da se kozaki umikajo. Trenutek pozneje je bilo to umikanje popolno. Naši so se tudi zopet uredili in ko je minulo pol ure, je bila zopet tišina tamkaj, kjer se je prej vršil tako krvav spopad.
Naše konjenice je bilo trikrat manj, a vzlic temu je premagala kozake, ki so se trdovratno branili. Izgubili so na bojišču 80 mož, večinoma ranjenih, ki pa so jih odnesli s seboj, celo 10 mrtvih so vzeli na konjih s seboj. Naših je padlo 20, med njimi tri mrtve, ostali pa so bili večinoma le lahko ranjeni.
Razno iz vojne.
SLIKE Z NEMŠKO-FRANCOSKEGA BOJIŠČA.
Maks Hochdorf piše v »Berliner Tage-blattu«:
Bitke na poljih Belgije in Francije ne puščajo nobenih krvavih sledov. Povsodi se vrste same nizke gomile. Človek bi mislil, da so to krtine, ako bi ne bil na vsaki gomili nameščen nizek križ. Odpravil sem se iz Bruselja v St. Quentin. Vojujoče čete so že pokopale svoje mrtvece. Kmetje prihajajo zopet iz svojih hiš, kjer so se prej iz strahu skrivali po kleteh. V brabantskih vaseh se povsodi nudi ista slika. Tovarne praznujejo. Mlado in staro stoji od jutra do mraka krog nemških vojakov. Ljudstvo ne kaže nobene mržnje napram nemški armadi in skriva svoja čuvstva pod ravnodušnim licem.
Tako mirno že dlje časa ni bilo po poljanah zapadne Belgije doli do Maubeuge.
V Tubizu se je proizvajala svila za ves svet. Tu je bilo zaposlenih na tisoče žensk. Po težkem delu so bile vse omamljene, da, na. pol blazne. Znano je bilo, da so te ženske in dekleta naravnost besnele in izvrševale napade na ulicah, da so jih morali po končanem delu zvečer v separiranih vozovih spravljati domov. Sedaj so se tudi te streznile in si ne upajo več na ulico.
Čim bolj smo se z avtomobilom približevali Maubeugu, tembolj se je množilo število razrušenih hiš. Porušene strehe, razdejano zidovje vsepovsodi. Oko strmi na te ruševine in se polagoma navadi tudi na ta pogled. Tu okrog Maubeuga ni franktirerjev. Ljudstvo se zaveda, kaj je vojna, zato pozdravljajo starci in ženske nemško armado in sanitetne kolone. Drugih ljudi je malo. Zreli in mlajši Francozje so v vojni. Kar jih je ostalo doma, krevljajo ob bergljah. Ti se približujejo avtomobilu, pozdravljajo prijazno in pomagajo iskati pota na kartah, da človek pozablja, da se nahaja sredi med sovražniki. Pripovedujejo, da so Francozi plenili in ropali po hišah svojih lastnih sodržavljanov. Isto so delali tudi Angleži. V mnogih vaseh ni dobiti ne soli, ne sladkorja, zlasti pa primanjkuje vžigalic. Ni ognja ne za razsvetljavo, ne za pripravljanje jedil.
Pred utrdbami Maubeuga se vrste gomile. Na enem izmed grobov visi konjeniška čepica. To je gomila nemškega vojaka. Na sosednjemu je obešena kapa. Tu je pokopan Francoz. Tako se vrsti grob za grobom.
VOJAŠKA PISMA S SRBSKEGA BOJIŠČA.
Na razpolago smo dobili sledeča, od vojaške oblasti cenzurirana pisma s srbskega bojišča;
Srbsko bojišče, 22. 9. 1914.
Ljuba mati!
Že parkrat sem pisal, pa ne dobim nobenega poročila. Počutim se čisto dobro, le da imamo težavno delo. Zdrav sem in nepoškodovan, kljub toči granat. Tukaj je zelo vroče. Srbskih svinj in volov je v izobilju, da mi svinjska pečenka takorekoč že pri ušesih ven gleda. Prisrčne pozdrave!
Drugo pismo slove: Ljuba sestra! Da se prepričaš, da sem še živ, Ti pošljem zopet karto (razglednica: turško pokopališče v Z v or niku). Sicer se mi godi dobro, pa ponoči in podnevi smo pod milim nebom. Si lahko misliš, da topovi bučijo, da človeka obide groza. Kaj sem že vse videl in doživel. Ti seveda ne morem poročati. Iskrene pozdrave !
Tretje pismo (razglednica: Prokleta Jelena pri Zvorniku) se glasi: Dragi oče! Sem zdrav in nepoškodovan. Življenje je težavno in je treba veliko prestati. Ena kupica piva stane 40 vin. en guljaž za petkrat ugrizniti 80 vin., bosanski tobak je pa poceni. Kako je tukaj si nihče ne more predstavljati, kdo ni sam izkusil. Prisrčne pozdrave Vam pošilja Vaš V.
Četrto pismo:	Ljuba sestra! Sem še
zdrav in tudi tukaj nisem izgubil svojega humorja, čeravno nihče ne ve, če bo drug dan še živ. Vojska ni igrača. Ko bi bila tukaj, bi videla, kako krepko narav da mora imeti človek, da more vse to prenesti. Pa pogum in korajža vse premaga! Piši kaj! Tvoj V.
Peto pismo (razglednica z Drino); Draga sestra! Cenzura je jako stroga, zato Ti ne
morem pisati, kje da smo. Na tej razglednici pa vidiš Drino, ki sem jo prekoračil in se v njej že večkrat kopal. Sem v Srbiji, kje, ostane pa vojaška skrivnost. Prisrčne pozdrave!
Ranjenci v Celovcu.
V rezervni bolnišnici Št. 1.
Od pešpolka št. 17: Infanteristi: Hubert Zaman, Franc Ker-vina, Franc Drinovec, Peter Magajne, Peter Semčič, Franc Zorc, Stanislav Zobič, Franc Žlebnik, Jakob Krakar, Valentin Kovač, Anton Reven. Korporal Janez Raut. Častniški sluga Janez Breitenberger. Korporal Vid Kužnik. Infanterista Janez Založnik, Jakob Malovič. Korporal Matija Radolovec. Infanteristi Franc Saje, Franc Leustig, Dominik Kaušek, Blaž Zajc, Anton Brankovič, Alojzij Orehovec, Anton Meglič, Mihael Novosel j, Franc Koderca. Korporal Anton Erjavec. Infanteristi Mario Ražem, Franc Zvolenk, Janez Krašovec. Častniški sluga Vid Ambrožič. Infanteristi Fr. Osredkar, Franc Krek, Jožef Plut, Franc Hrenn, Janez jZalobar, Ign. Zagorjan, Rudolf Prettner. Korporal Alojzij Sebauc. Desetnik Janez Arhar. Infanterist Ludovik Bergant. Štabni narednik Edvard Delark. Infanteristi Janez Težak, Janez Bahor, Herm. Mihael Kordeš. Četovodja Janez Boh. Infanterista Leopold Serazin, Janez Blatnik. Korporal rez. Anton Novak. Infanteristi Šimen Gerì, Franc Malovašič, Fr. Schniderschitsch, Franc Margon, Viktor Kosina. Desetnik Matija Tellner. Infanteristi Peter Osreikar, Matija Umek, Albin Kuhar. Desetnik Miha Kleindienst. Infanteristi Miha Kraut, Franc Legan, Anton Germ. Desetnika Janez Bertoncelj, Jožef Zurman. Infanterist Anton Oblak. Četovodja Gašpar Pelko. Infanteristi Vinko Oražem, Jož. Kregar, Matija Galičič, Franc Novljan, Jožef Sinčič, Alojzij Puck, Vinko Jereb, Anton Orlič. Korporal Oton Prettner. Inf ant. Janez Ladiha, Franc Gorenc. Korporal Leopold Lukek. Infanteristi Alojzij Debeljak, Anton Velkoverh, Alojzij Sladič, Anton Repič, Jož. Draksler, Andrej Selj.
Poljski topničarski polk št. 9:
Topničarja Karl -Bluefr, Karl Tronkar. Četovodja Janez Waidacher. Topničarja Herman Wellisch, Štefan Unteruberbacher.
Poljski lovski bataljon št 8: Četovodje Jožef Pessentheiner, Ferdinand Schober, Janez Wedenig. Lovci Jožef Skerbič, Franc Fink, Karl Salbrechter. Četovodja Jurij Tamegger, David Suntinger. Patr. v. Volbenk Moser. Lovci Franc Pikalo, Jurij Hanin, Gottfried Kòferle, Jan. Schiehl, Friderik Maier, Franc Luschin, Tomaž Loe-zeri. Podlovec Matija Krenn. Lovci Jožef Untergantschnigg, Jožef Platzer. Patr. vod. Matija Lorbek. Podlovec Alojzij Jager. Lovci Anton Laure, Anton Alojzij Krainer, Al. Unterwegger, Jafrob Pečnikar, Tomaž Lie-betegger, Alojzij Kunaver, Jožef Murgetz, Jožef Košene, Alojzij Puntschart, Jožef La-pitsch, Janez Budgar. Podlovec Jan. Bach-ler. Patr. v. Jurij Schuller. Lovci Mih. Just, Tomaž Mihor, Franc Massanek.
RANJENCI, SPREJETI V OSKRBO V ČASU OD 22. SEPTEMBRA DO 1. OKTOBRA.
C. in kr. vojaška bolnišnica.
Stotnik Žerjav pp. št. 17; stotnik Yikt. pl. Canisius pp. št. 17.
Pešpolk št. 7:
Desetniki Viktor Thonhaiser, Tomaž Stranik, Andrej Pressnig, Ambrož Nagler. Korp. Herman Hasslacher. Inf. Franc Jo-schep. Nad .rez. Rudolf Orasch. Des. Henrik Mattersdorfer. Inf. Jožef Bomasen. Rok Sorgo. Des. Gašper Winkler. Četov. Štefan Ebner. Inf. Henrik Altersberger, Pav. Mòrth.
Poljski bataljon št. 8:
Lovca Franc Smertnik, Jožef Missbich-ler. Patr. v. Lenart Kreutzer. Lovci Primož Smeričnik, Boštjan Gradinger, Valent. Kle-wein, Ferdinand Kužak, Anton Ponočnik, Anton Lončarič, Karl Krobak.
Pešpolk št. 17:
Inf. Franc Dornik.
Domobranski pešpolk št. 4:
Inf. Janez Nussbaumer, Mihael Pichler, Jožef Zegina. Korp. Jurij Herb. Inf. Gottfried Markut. Des. Janez Thurner. Infante-rist Maks Gratzl, Jožef Jehnschatz, Valent. Uršič.
Poljski topniški polk št. 9: Topničar Janez Špindler.
W aisenhauskaserne.
Pešpolk št. 7:
Des. Anton Mubi. Inf. Ludovik Brenner, Tomaž Winkler, Jakob Krainer. Korp. Matija Rotter. Inf. Lovi’o Wallner. Črnov. Jernej Pregl. Inf. Janez Kruschitz, Amadej Unterluggauer.
Poljski topničar ski polk št. 9: Des. Jožef Pock. Topn. Mihael Speck. Des. Franc Antloga. Topn. Martin Murn, Fr. Kock.
Poljski lovski bataljon št. 8: Podi. Matija Ertl. Patr. v. Franc Nie-dertrojer. Podi. Jakob Sablatnig.
Domobranski pešpolk št. 4:
Inf. Janez Ulsnegger, Peter Sgarbisa, Janez Lamegger.
Pešpolk št. 17:
Inf. Janez Flapnik.
Šola pod Križno goro:
Top. Friderik Apoloner od p. t. p. št. 9,
2 bat.
Dnevne novice in dopisi.
Naša patriotična duhovščina. Gospod župnik Ivan Serajnik v Timenici je poslal voz živil za ranjence v rezervni bolnišnici št. 1 v Celovcu. Gospod .župnik Anton Be-netek na Djekšah je poslal za ranjence v rezervni bolnišnici št. 1 10 K, povodom godu g. župana Mihaela Ladinika zopet 10 K in Hranilnica in posojilnica v Djekšah je v isti namen poslala '10 K. Gospod dekan Franc Marinič, ki je že na slovenski komite v Celovcu poslal zbirko 266 K 54 h, je poslal še posebej na škofijstvo za »Rdeči križ« zbirko 102 K 10 h, in sicer darovanje v cerkvi 32 K 10 h; ostalo so darovali: G. dekan Marinič 50 K, Antonija Tomaž 10 K, Tereza Sobec 5 K, Roza Sibic 5 K.
Vrle S Sodalitas presv. Srca Jezusovega za Žilo in Kanal (bratovščina duhovnikov) je poslala c. kr. okr. glavarstvu v Beljaku 50 K, in sicer 25 K za »Rdeči križ« in 25 K za družine rezervistov.
Narodni davek Mohorjanov se je običajno vsako leto — po vsaj 10 vinarjev od uda — porabljal doslej v občekoristne in druge človekoljubne namene. Letošnje knjige se bodo ravnokar pričele razpošiljati in ker je trenotno najnujnejša pomoč in tolažba našim vojakom-ranjencem ter vojaškim vdovam, svetujemo vsem Mohorjanom, ki zmorejo, naj letošnji prostovoljni davek namenijo ter skupno po župnijah vpošljejo »Slovenskemu pomožnemu o d -h o r u« v C e 1 o v c u, M o h o! r j e v dom. (Položnice se po želji dopošljejo.) — Vse za vero, dom, cesarja!
Odhod p. Weik-a iz Celovca. Dne 2. oktobra je odšel iz Celovca vlč. g. p. Viljem Weth iz reda oo. jezuitov, profesor na celovški bogoslovnici. Zadnja leta je predaval v Celovcu moralko in je bil vsled svojega temeljitega strokovnega znanja in ljubeznivosti pri gospodih bogoslovcih in duhovnikih splošno priljubljen. Pozvan je bil brzojavno v Sarajevo, kjer bo predaval cerkveno pravo, patristiko in modroslovje.
P. Edvard Brvar f. V Celju je umrl dne 29. septembra ob 6. uri zvečer kapucinski provincial p. Edvard Brvar. Pogreb se je vršil dne 1. t. m. N. p. v m.!
Padli junaki. Na južnem bojišču je dne 15. septembra padel, zadet v srce, c. in kr. rezervni poročnik pri pešpolku št. 22 g. Bo-gumil Brinšek; bil je znan slovenski turist in amaterfotograf. — V boju pri Ložnici je Padel 17. septembra stotnik pri 78. pešpolku g. Miloš Margreitner iz znane sloven. Man-kočeve rodbine v Trstu. — V bitki pri Gro-deku je bil hudo ranjen posestnik Leon An-drejka iz Verhol na Kranjskem in je umrl dne 23. septembra v Rudolfovi bolnišnici na
Dunaju; zapušča vdovo in štiri male dečke. — Dne 10. septembra je padel v Stawer-zani pri Grodeku poročnik črnovojnega polka št. 3 Franc Holz, tajnik kmetijske družbe štajerske, Slovenec iz Štajerskega. Slava našim junakom!
Ranjen je bil na gališkerti bojišču in leži sedaj v eni izmed budimpeštanskih bolnišnic poročnik g. dr. Marko Stanjko, odvetnik v Ljutomeru na Štajerskem. Sodno prakso je delal v Celovcu, kjer je bil tudi nekaj časa koncipient v pisarni gosp. dr. Janko Brejca.
Pogrešajo se stotnik 87. pešpolka Rudolf Praxmarer, poročnik 47. pešpolka dr. Edvard Dolinšek, ranjen pri Lvovu; poročnik Alfonz pl. Gellinek od 87. pešpolka in enoletni prostovoljec 97. pešpolka Fr. Radej iz Celja, oba ranjena na severnem bojišču.
V ruskem ujetništvu je ljubljanski trgovec Karel Soss, znan tudi celovškim Slovencem, ker je bival nekaj časa v Celovcu. Bil je praporščak pri 27. pešpolku. Na severnem bojišču je bil ranjen in je kot tak postal ruski ujetnik. Mislili so, da je mrtev.
Z dne 2. septembra je pa poročal svoji sestri, da leži ranjen v Kijevu. V drugi dopisnici z dne 13. septembra pa piše, da se nahaja na potu v Omsk v Sibiriji kot vojni ujetnik; deset dni je ležal v bolnišnici, rana se celi dobro. — V ruskem ujetništvu je tudi Karol Pišek iz Št. Lovrenca na Dravskem polju.
Slovenski konjeniki. V dosedanjih bojih si je stekel posebno slavo tudi dragonski polk št. 5, v katerem služijo večinoma slovenski fantje. Dve eskadroni teh dragoncev, ki ste garnizonirali v Slov. Bistrici, štejete že danes v svojih vrstah celo vrsto odlikovanih junakov. Tako so med drugimi dobili hrabrostne svetinje: kadet pl. Arbeser, štabna stražmojstra Rat in Kienert, četo-vodja Ror, desetniki Plaši, Mezotič, Pšeničnik in Osel ter dragonci Simanler, Krmle in Puff.
Proli obrekovalcem. Iz Slov. Bistrice se poroča izpred sodišča »Slov. Gospodarju«: Marjeta Jevšenak, p. d. Katerčka, je pra-vida, da je č. gosp. župnik iz Venčesla pobiral za Srbe in da bo kmalu zaprt. Za to obrekovanje je dobila imenovana teden dni zapora s postom, trdim ležiščem in temnico. — Druga ženska Eva Petek je istega gospoda župnika dolžila, da je rekel: Če zmagajo Srbi, bomo vsi srečni. Ker pa bodo zmagali naši, bomo vsi nesrečni. Za to je dobila ta ženska pet dni zapora z enim postom.
Hrvatica v vojni. Hrvatski listi pišejo: Te dni pada na Hrvate lovor za lovorjem. Njihova slava in junaštvo se širi po vsem svetu in zato ni čudno, ko se sliši, da je v vojski tudi ena ženska in da je tudi ta hr-vatskega pokoljenja. To je Alojzija Falica, dekle iz Petrinje. Bori se v Galicij kot kor-poral in se junaško drži. Oblečena je kakor ostali vojaki, le hlače ima širje; težave in napore prenaša kakor vsak drug vojak.
Šmihel nad Pliberkom. (Zbirka za »R d e č i kri ž«). Občina Bistrica je nabrala znesek 67 K 10 h; po gospodičnah Ivanki in Wilki Mori v Šmihelu je bilo nabranih 95 K 94 h, skupaj 163 K 4 h, kateri znesek se je vposlal na c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovec. Darovi za »Rdeči križ« se še zanaprej zbirajo.
Šmihel nad Pliberkom. Kot junaka na polju slave sta po došlih poročilih padla naš priljubljeni mož Anton Kraut p. d. Jera na Bistrici, in mladenič Fricej K u h a r p. d. Kuharjev v Črgoričah. Prvi, ki je bil šele čez eno leto oženjen, zapušča mlado ženo z enim otrokom ter svojo staro skrbno mater. Iz občine Bistrica je šlo k vojakom 108 mož, od katerih je približno 40 mož na bojnem polju, drugi pa kot črnovojniki v bližini.
Podklošter. (Raz n o.) Za »Rdeči križ« in za družine rezervistov se je v cerkvi doslej nabralo skupaj 146 K 57 h, kljub temu da se je že poprej pobiralo po hišah in se je dosegla visoka vsota. Poudariti je treba požrtvovalno radodarnost podklošterskih faranov, ki so bili in so še z veseljem žrtvovali veliko za patriotične namene. Poleg tega pa se obrača vsa fara v gorečih skupnih molitvah h Gospodu vojskinih trum za svojega cesarja, za hrabro avstro-ogrsko armado in za zmago našega orožja. Vsako soboto zvečer in nedeljo popoldne se ob veliki
udeležbi vrši vojskina molitvena ura. Vrhu-tega se je priredila tudi procesija za zmago k znameniti kapeli Sv. Martre, do katere imajo katoliški Zilani posebno zaupanje. — Spominjali se pa nismo samo živih junakov v ognju; na dan sv.Mihaela vojvode nebeške vojske, se je zbrala fara v cerkvi, kjer se je darovala sveta maša za naše ubite junake. — Drugače vlada v Podkloštru in okolici na zunaj velik mir. Ljudje so polni zaupanja v srečen konec ter spravljajo ob lepem vremenu pod streho obilne poljske pridelke. Vesele se, da je Bog tako bogato blagoslovil delo njihovih rok. Zimska posetev se vrši nemoteno dalje in bo kmalu končana. — Sneg, ki je presenetil 21. septembra celo Zgornjo Koroško, je napravil pri sadnem drevju veliko škode, dasiravno je še isti dan izginil iz ravnine. Na Dobraču pa se je najbrže že za stalno naselil ter nam pošilja vsak dan v pozdrav svoj mrzel veter, ob jasnih jutrih pa tudi občutljivo slano, katero imenuje Zilan »mraz«.
Najnovejša poročila.
FRED ODLOČITVIJO V GALICIJI. — BOJI NA OGRSKEM. — HINDENBURG ZOPET PORAZIL ŠTIRI RUSKE ARMADNE ZBORE.
Dunaj, 4. oktobra. Vojni poročevalec lista »Rundschau« poroča: V Galiciji si sloje nasproti avstrijske in ruske čete, da pričnejo nove odločilne hoje. Pričakovane velikanske bitke se lahko vsak trenutek prično. Topot se bo to vršilo pod znatno ugodnejšimi pogoji.
»Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Poročevalec lista »Times« v Peterburgu poroča, da se nahajamo pred važnimi vojaškimi dogodki. Kakor sodi ruski vojaški strokovnjak polkovnik Šumski, je Poljska določena za največjo bitko sedanje vojske. Namen Nemcev je, da prisilijo Ruse, da ali za-puste Galicijo ali pa odločilno bitko bijejo. Kolikor se more domnevati, se bodo Rusi tej koliziji izognili. Nemci kažejo veliko veselje do boja in poizkušajo zavzeti Osovjec, ki leži na drugem krilu vojne črte. Nemci upajo, da zmagajo.
PROTI RUSKIM VPADOM NA OGRSKO.
Budimpešta, 4. oktobra. (Kor. ur.) Edina ruska kolona, ki se še nahaja na Ogrskem in ki je vpadla v deželo pri Korosmezo, se je borila 3. t. m. z našimi obmejnimi stražni-mi oddelki, ki so bili Kapram Rusom v veliki manjšini. Ker šele sedaj prihajajo oja-čenja na to točko, ki je od središča zelo oddaljena, so se morale naše obmejne straže umakniti do Hossumezo, kjer bodo s pomožnimi četami, ki so še na potu, napravile, kakor je pričakovati, tudi tej epizodi konec. Ker so se naše čete umaknile do Hossumezo, je bilo treba Marmaros-Sziget začasno izprazniti. Uprava komitata posluje v Husztu; ko bodo Rusi vrženi nazaj, se bo vrnila v Marmaros-Sziget.
V ostalih karpatskih prelazih sol bile naše čete povsod zmagovite.
DVE V BOSNO VPADLI ČRNOGORSKI BRIGADI PORAŽENI.
Dunaj, 4. oktobra. Uradno se poroča: V vzhodno Bosno vpadle srbske in črnogorske sile so nas prisilile, da smo noslali v te kraje, ki leže na strani kraja glavne odločitve, naše vojne moči.
Prva tam vpeljana akcija se je končala z velikim uspehom. Dve črnogorski brigadi, spužka pod poveljstvom generala Vukoviča in zetska pod generalom Ra j e vičem sta bili po hudih dvadnevnih bojih popolnoma poraženi in vrženi proti Poči. Črnogorci v silni zmešnjavi fceže čez mejo. Obe brigadi sta morali prepustiti našim ves svoj tren in znatne zaloge, katere so naplenili no Bosni. Tudi pri tej priliki smo našli več naših vojakov, ki so bili odposlani kot prednje straže, med njimi nekega praporščaka, ki so bili vsi na zverinski način pohabljeni.
Pri akciji, ki je bila vpeljana na severnem delu, je pol našecia bataljona ujelo celoten srbski bataljon.
Potiorek, feldcajgmojster.
NOVA HINDENBURGOV A ZMAGA.
Berolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan i3oroča 3. t. m. ob 10. uri zvečer:
Na vzhodu so bili trije sibirski arma d ni zbori in deli 22. armadnega zbora, ki so se nahajali na levem krilu čez reko Njemen prodirajoče ruske armade po dvakratnem zelo hudem boju poraženi. Nemci so ujeli 3900 neranjenih Rusov in zaplenili 30 topov in mnogo strojnih pušk.
DOLGOTRAJNI BOJI NA FRANCOSKEM. — FRANCOZI IZGUBILI DOSLEJ 300.000 MOŽ.
Berolin, 5. oktobra. (Uradno.) Veliki glavni stan poroča 4. t. m. zvečer: Na zahodnem bojišču uspešno napredujejo boji na desnem nemškem krilu in v Argonih.
Že dosedaj znašajo francoske izgube do 300.090 mož. Če bo šlo tako naprej, kakor zadnje tedne, bodo narasle francoske izgube tekom pol leta na poldrugi milijon mož. V očigled teh številk je nepotrebno vprašanje, če more kaka država prenesti tolike izgube, ne da bi bila gospodarsko uničena.
INDIJSKE ČETE V FRANCIJI.
London. Indijske čete'so se izkrcale na Francoskem dne 2. oktobra. Med četami so vojaki Ghurkas iz pokrajine Pendžabin in Beludžistan. Vojaki so se pripeljali na 20 parnikih.
REIMS ZAPUŠČEN.
London, 3. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Te-legraph« poroča iz Pariza: Bombardiranje Reimsa traja že devet dni. Skoraj vsi prebivalci so mesto zapustili. Zadnje dni so se morali skrivati po kleteh.
ANTWERPEN PRED PADCEM. — NEMCI ZAPLENILI 330 BELGIJSKIH TOPOV.
Iz 'Berolina poročajo uradno 4. oktobra:
Pri napadu na Antwerpen so nadalie padli forti »Liore«, »V/alchem« in »Konisj Heckel« in vse redute, ki ležijo med temi forti. Naši so pri tem zaplenili 30 topov. V zunanji pas utrdb napravljena odprtina dovoljuje, da lahko prenesemo napad na notranjo utrdbeno črto in mesto samo.
NEMCI ZAPLENILI PRED ANTWERPNOM 330 TOPOV.
Dunaj, 5. oktobra. Berolinski listi poročajo, da so Nemci zaplenili pred Antwerp-nom 330 belgijskih topov. Nemški zrakoplove! so metali v mesto proklamacije, v katerih se zahteva predaja trdnjave, da se prepreči prelivanje krvi.
SLOVENSKI FANTJE PRED ANTWERPNOM.
Slovenci topničarji, ki so z velikimi avstrijskimi oblegovalnimi topovi prideljeni nemški armadi, so bili kakor posnemamo iz dopisnice, ki je prišla po vojni pošti, dne 23. avgusta v Bruslju, nakar so se podali proti AntWerpnu. Slovenski topničar piše: Hvala Bogu, če nam bo še tukaj tako šlo, kakor nam je šlo dosedaj, bomo kmalu končali svoje delo.
PAŠIČ PROSI GRČIJO POMOČI.
Dunaj, 5. oktobra. FašiS je zaman prosil Grčijo pomoči. Brzojavil je, da postaja stanje srbske armade vsak dan bolj obupno. Kažejo se že znaki narodne katastrofe.
ULTIMATUM TRIPELENTENTE TURČIJI, j
Rim, 5. oktobra. Angleški poslanik po- ; roča, da je tripelenfenta v obliki ultimata j zahtevala od Turčije, da odpre Dardanele, j
KOLESA V AVSTRIJI.
Dunaj, 4. oktobra. Sanitetni oddelek mi- | nistrstva uradno poroča: Dne 3. oktobra so I konstatirali po en slučaj azijatske kolere v j Litiji in Idriji, nadalje po en slučaj v Brod-cih na Moravskem in v Bjelicu v Šleziji. Razen v Brodcih gre tu povsod za osebe, ki so došle iz Galicije. Nadalje so 3. oktobra konstatirali v Grybowu v Galiciji dva slučaja kolere med vojaštvom.
STRAŠEN POTRES V MALI AZIJI.
2500 oseb izgubilo življenje.
(K. ur.) Glasom uradnih brzojavk, ki so | došle notranjemu ministrstvu, se je sinoči ; proti polnoči pripetil v Benduru in Sparti : (vilajet Konia v Mali Aziji) močan potres. > Lahni potresni sunki se še neprestano po- : navijajo. Posebno hud je bil potres v Bondu-ru in okolici. Natančno število ni znano, a sr/di se, da je 2509 oseb zgubilo življenje. Vlada in Rdeči polumesec sta uvedla po- ■ možno akcijo za prizadeto prebivalstvo.
Knpujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „liru“!
npanc_HL atra era
D D 0
jj čč. šolskih sester v »Narodni soli" q Q v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem Q
D
D
D
0
0
D
0
D
n
D
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo štirirazsredno ljudsko šolo; potem večja vsaj 16 let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji >/4 ure od „Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 5. novembra 1914.
Plačilo 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
D
0
0
D
0
0
0
D
G
G
$f*	Zvišaj g	«i»
♦Ji ne pišete takoj po krasni cenik in najno-
vejše vzorce, kateri se dopošljejo vsakemu «V* J®:	zastonj in poštnine prosto iz	^
Prve sorenjske razpošiljalnicg Ivan MUranj 162
Loterijske številke:
Gradec, 30. septembra: 51, 37, 45, 61. Brno, 30. septembra: 49, 85, 18, 15, 39. Line, 3. oktobra: 47, 28, 64, 31, 81.
Tržne pene v Celovca
1. oktobra 1914 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren) !	
			od		do			
			K	V	K-	V	K	V
Pšenica ....			33	78	35	72	22	40
Rž				29	16	31	50	17	60 I
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				—	—	—	—	—	—
Oves				20	67	22	—	7	40
Proso ....					—	—				
Pšeno ....			—	—	41	90	28	40
Turščica . . .			—	—	—	—	—		
Leča						—	—			—
Fižola, rdeča. .			—	—	—	—	—		
Repica (krompir)	.	.	6	66	7	56	3	20 1
Deteljno seme .	•	.	—	—	—	—	—	— j
Seno, sladko . .			8	—	8	—	—	-1
„ kislo . .			5	—	6	20			— i
Slama ....			5	—	6	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			10	—	12	—	—	—
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—		
Mleko, 1 liter			—	24			28		
Smetana, 1 „	.		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		i
Slanina (Špeh), pov. 1		n	2	10	2	40		j
„	„	sur. 1			2	—	2	30		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	. .		—	16	—	20		
Piščeta, 1 par .	. ,		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—			
30 cm drva, trda, 1 mi.			2	90	3	40		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	70	3	—		
			100 kilogr.				o	
	Počrez							
			živa		zaklana			
Ž ì V 1 E &								ra
	od	do	od	do	od	do	£	2
	v kronah						O) 1 1	Oh
Konji				__	_	__				-	
Biki		300	—	—	—	—	—	1	1
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo .	446	510	—	—	—	—	12	8
Junci								—	—
Krave ....	160	558	68	72	—	_	38	20
Telice ....	270	—	—	—	—	—	2	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	160	—	3	3
Praseta, plemena	22	56	—	—	—	—	230	170
Koze								-	
D


G
D
G
D
D
D
G
D
0
D
D
G
G
D
0
0
o

je nanovo izšla knjiga:
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Gena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4‘40, po pošti franko K 1'— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9’20, za družnike K 6’80, po pošti franko K D— več.


0
G
G
0
G
G
D
G
G
G
D
G
D
0
G
D
G
0
3Q
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —— ———-------—
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.

I podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica K 8,000.000. KOÌOdfOFSka COStS 27 ¥ SasM hlŠS. C(miraIa 7 I,,nl5liaa!- Podražaioe v sP!i0ta- 'rrsta-
Rezervn! fondi okroglo K 1,000.089 ■—.
01
osnanis « na liopšicE so olire-
l
od dnsva vloga do doovo vzdica.
fn Kontni davek y glada banka sama.
•A-- •-	^ --A	V-. .V •: . .. v-''--a:7• 'h*
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostim papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzu) izgubi.
Vinknltije in devlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompi in incasso menic.	Borzna naročila.
Sarajevc, Gorici la Celju.
Denarno vloye v računu obrestujejo se:
po dogovoru od ^ naprej.
Lastnik m izdajatelj: Gregor Einspieler, prott v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,