BELEŽIMO UČINKE Ključni izsledki raziskav učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji Naslov: Beležimo učinke. Ključni izsledki raziskav učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji Elektronska izdaja URL: http://www.movit.si/movit/publikacije/ raziskave/ Glavni urednici: Mojca Mayr, Tinkara Bizjak Izdajatelj: Movit, Ljubljana, december, 2020 Za izdajatelja: Janez Škulj Lektura: ALAM, Aleš Lampe s.p. Ilustracije: Adobe Stock Oblikovanje: AIKO, Maja Cerjak, s.p. Cena: brezplačna publikacija BELEŽIMO UČINKE Ključni izsledki raziskav učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=43873795 ISBN 978-961-6826-44-0 (pdf) To delo je objavljeno pod licenco: Creative Commons »Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). kazalo vsebine predgovor 6 Spremljanje in beleženje učnega 34 Učinki programa na socialno 61 Sprememba razumevanja kompetenc 83 procesa vključevanje in raznolikost za (mednarodno) mladinsko delo 1 Uvod 8 Učinki projektov na vrednote 36 Povzetek in iztočnice za izboljšave 64 Učinki na mednarodno mladinsko delo 83 Učinki na participacijo in državljanstvo 37 Ponovna udeležba na mednarodnih 84 2 Program Erasmus+: 10 Učinki projektov na lokalno 42 6 Učinki programa E+: MVA na 66 usposabljanjih Mladi v akciji skupnost razvoj mladinskega sektorja Mreženje 84 Povzetek in iztočnice za 44 Ključni ukrep 1: 11 Značilnosti vzorca/sektorja 67 Prenos rezultatov v prakso in izboljšave 85 Učna mobilnost posameznikov Ravni dela udeležencev mednarodnih 68 (organizacijsko) okolje Mladinske izmenjave 11 usposabljanj Prenos rezultatov mednarodnih 5 Program E+: MVA in socialno 46 85 Mobilnost mladinskih delavcev 12 Izkušenost intervjuvanih udeležencev 69 usposabljanj in refleksija vključevanje Ključni ukrep 2: 12 mednarodnih usposabljanj Uporaba rezultatov pri delu in 88 Sodelovanje za inovacije in izmenjavo Zanimanje v mladinskem delu 70 izvajanju aktivnosti Uspešnost programa pri vključevanju 48 dobrih praks Ambicije v mladinskem delu 70 Arhiviranje rezultatov 89 4 socialno ogroženih skupin Ključni ukrep 3: 13 Prepoznavanje ključnih kompetenc 71 5 Udeleženci z manj priložnostmi in 49 Podpora za reformo politik Profesionalnost in profesionalizem v 72 Sistemski učinki na organizacije 90 posebnimi potrebami Podporna usposabljanja v organizaciji 13 mladinskem delu Analiza potreb 90 Občutenje priložnosti v primerjavi z 50 nacionalnih agencij Pričakovanja organizacije od udeležbe 92 vrstniki Udeležba na mednarodnih 74 Izbor mednarodnega usposabljanja 92 3 Metodologija raziskovanja 14 Občutenje ovir udeležencev 50 usposabljanjih Priprava na mednarodno 94 Ovire pri delu/zaposlitvi in zaposlitvena 52 Razlogi za udeležbo 74 usposabljanje – vidik organizacij 4 Splošni učinki izvajanja 18 struktura udeležencev Priprave na usposabljanje in 74 Spremembe v organizacijah 97 Pomanjkanje denarja in kritje stroškov 53 programa E+: MVA podpora – vidik udeležencev Zadovoljstvo s programom Erasmus+ 101 sodelovanja v programu Metode dela na mednarodnih 75 in podporo nacionalne agencije Profil udeležencev in vodij 19 Ovire pri mobilnosti in predhodne 54 usposabljanjih Nestalna narava mladinskega dela 102 izkušnje s tujino projektov Informiranje in razlogi za 20 Vključevanje manjšin v program 55 Učinki mednarodnih usposabljanj na 76 Povzetek in iztočnice za izboljšave 105 Razlike v samopercepciji udeležencev 56 udeležbo udeležence Učinki sodelovanja v programu na 23 Pogledi, odnos in veščine 56 Pričakovanja, njihovo uresničenje in 76 7 Sklepne misli 106 udeležencev z manj priložnostmi udeležence nepričakovani učinki Zadovoljstvo z udeležbo v projektu 23 Državljanski, družbeni in politični vidiki 59 Učinki na pričakovanja in ambicije 80 Viri in literatura 112 Razvoj osebnostnih lastnosti 24 participacije udeležencev Učinki na delo in strokovni razvoj 80 Izboljšanje ključnih kompetenc 25 z manj priložnostmi Individualni učinki po področjih 27 Primerjava učnih učinkov na 30 nacionalni in nadnacionalni ravni Prepričan sem, da se skoraj vsak udeleženec mladin- zaključene. Izredno zanimivi in vzpodbudni izsledki ske izmenjave, vsak prostovoljec, kot tudi koordina- pa so zbrani v publikaciji Beležimo učinke, ki jo držite torji, organizacije, trenerji in drugi v programe EU na v rokah. področju mladine vključeni strokovnjaki z mano lahko strinjajo, da učinki z izvajanjem programov Erasmus+: Publikacija združuje rezultate raziskav o splošnih Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota nasta- učinkih izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji jajo. Da jih je začutil na sebi, jih vidi pri svojem delu, ter njegovih učinkih na socialno vključevanje in razvoj pri svojih ciljnih skupinah: posameznikih, v lokalnem mladinskega sektorja, ki smo jih v okviru mreže RAY okolju, v svoji organizaciji. Različnih izkušenj in s tem izvajali v letih od 2015 do 2019 v sodelovanju s Fakul- mnenj glede učinkov programov je ogromno. A brez teto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rezultati nekega sistematičnega pristopa k razumevanju teh so na splošno zelo dobri, celo odlični! Kažejo na us- učinkov so to na koncu dneva le mnenja. pešnost izvajanja programa z vidika zadovoljstva in učinkov na udeležence, uspešnost pri uresničevanju Učinki (mednarodnega) mladinskega dela so ključni ciljev programa, krepitvi socialne vključenosti in ra- rezultat truda, ki ga mladinske organizacije in posa- znolikosti ter tudi dobro podporo mladinskim delav- predgovor mezniki vlagajo v svoje delo. Veseli me, da smo v cem. Hkrati pa nam rezultati pokažejo tudi področja, preteklih letih na področju razumevanja učinkov v ki so se pri doseganju učinkov v primerjavi z drugimi mladinskem sektorju v Sloveniji naredili pomembne področji izkazala za šibkejša in nam tako dajejo po- 6 korake naprej. Akterji mladinskega sektorja se tako potnico za naše prihodnje delo – da akterji mladin- 7 na različnih ravneh vedno bolj zavedajo, da je potreb- skega sektorja s kritičnim premislekom in smiselno no načrtovati, meriti ter nato ocenjevati in vrednotiti uporabo teh rezultatov še povečajo kakovost (med- Če v gozdu pade drevo učinke, če želimo zasledovati njihovo doseganje in narodnega) mladinskega dela in izvajanja evropskih in ni nikogar, ki bi to slišal, dolgoročno krepitev. In čeprav akterji v mladinskem programov na področju mladine, najprej v svoji orga- ali je povzročilo kaj hrupa? sektorju te učinke že ves čas prepoznavamo, saj jih nizaciji in nato tudi širše v Sloveniji, mi pa jih kot naci- enostavno živimo, jih brez ustreznih raziskav in ana- onalna agencija pri tem še kakovostneje podpremo. (George Berkeley) liz na tem področju težko podpremo in posledično predstavimo širši javnosti. Da ne ostanemo le pri In več kot jih bo vzelo v roke to publikacijo, večji bo prepričevanju prepričanih. hrup učinkov našega kakovostnega mladinskega dela. To je bil tudi ključni razlog, zakaj se je Movit kot naci- Uroš Skrinar, onalna agencija evropskih programov Erasmus+: Mla- direktor di v akciji in Evropska solidarnostna enota leta 2015 odločil za priključitev mednarodni raziskovalni mreži RAY (Research-based Analysis and Monitoring of Eu- ropean Youth Programmes), ki beleži, meri in tolmači učinke evropskih programov na področju mladine z namenom prispevati k boljšemu razumevanju in ra- zvoju mednarodnega mladinskega dela in učnih mo- bilnosti mladih ter krepiti z dokazi podprt razvoj politik na področju mladine. Po vseh teh letih so raziskave Leta 2015 se je Movit, nacionalna agencija programov Namen publikacije je v berljivi in bralcu prijazni ob- zadnje poglavje, ki povzema rezultate v luči dosega- EU Erasmus+: Mladi v akciji (E+: MVA) in Evropska soli- liki podati ključne izsledke, na podlagi katerih lahko nja ciljev programa E+: MVA. V metodološkem delu darnostna enota (ESE), pridružil vseevropski razisko-akterji mladinskega sektorja s kritičnim premislekom predstavimo ključne metodološke pristope, ki so us-valni mreži RAY (angl. Research-based Analysis and in smiselno uporabo rezultatov vplivajo na večanje merjali raziskave v vsakem izmed navedenih razisko-Monitoring of European Youth Programmes – na raz- kakovosti mladinskega dela in izvajanja evropskih valnih sklopov. Vsebinski del publikacije sestavljajo iskovanju osnovana analiza evropskih programov za programov na področju mladine. Obenem je namen tri poglavja: Učinki izvajanja programa E+: MVA, v mladino). Mreža RAY v letu 2020 vključuje že več kot publikacije tudi vsem drugih deležnikom in odloče- katerem predstavimo splošne učinke in predvsem trideset članic – nacionalnih agencij evropskih pro- valcem strnjeno predstaviti rezultate, ki kažejo na us- učinke na udeležence, Program E+: MVA in social- gramov za mladino in raziskovalnih ustanov – in se pešnost izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji, no vključevanje, v katerem izpostavimo ugotovitve ukvarja z raziskovanjem učinkov aktivnosti evrop-mestoma pa tudi na možnosti prihodnjih izboljšav. v povezavi z izzivi udeležencev aktivnosti programa skih programov na področju mladine na mlade, mla- in razlikami v percepcijah, ki so posledica različnega 1 dinske delavce, organizacije in družbo na splošno. Publikacijo sestavljajo uvodno poglavje s predstavi-dostopa do priložnosti, ter poglavje Učinki programa tvijo programa E+: MVA, kratek metodološki vpogled E+: MVA na mladinski sektor, kjer predstavimo prePri izvajanju raziskav v okviru mreže RAY Movit sode- v raziskave, tri ključna vsebinska poglavja s sklep- poznane učinke mednarodnih usposabljanj na razvoj luje s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljublja- nimi deli, ki vključujejo vrednotenje predstavljenih kompetenc mladinskih delavcev in drugih strokovnja-ni. V okviru teh raziskav zbiramo podatke in opravlja- rezultatov v slovenskem mladinskem sektorju, ter kov ter na razvoj zmogljivosti organizacij. Uvod mo analize na nacionalni ravni, obenem pa zbrane podatke in analize posredujemo tudi na nadnacional- 8 no raven za metaanalize in druge analize programa 9 na mednarodni ravni. V letih 2015–2019 smo izvedli tri raziskave o programu Erasmus+: Mladi v akciji: Splošna analiza in spremljanje učinkov izvajanja pro- grama E+: MVA (kratica RAY MON), Analiza dolgo- ročnih učinkov programa E+: MVA na participacijo in državljanstvo (kratica RAY LTE CIT) in Analiza razvoja kompetenc in izgradnje zmogljivosti v programu E+: MVA (kratica RAY CAP). Avtorji raziskav na nacionalni ravni so red. prof. dr. Tomaž Deželan, asist. mag. Miha Zimšek, asist. mag. Nina Vombergar in asist. mag. Katja Nacevski. Na podlagi rezultatov omenjenih raziskav in analiz na nacionalni ravni smo s smiselnim združevanjem in interpretacijami glede na cilje in namene programa pripravili pričujočo publikacijo. V publikacijo vključu- jemo tudi zaključke z nacionalnega dogodka Presta- vimo višje: na raziskavah osnovano mladinsko delo, na katerem smo 8. septembra 2020 z udeleženci iz mladinskega sektorja evalvirali in valorizirali vrednost rezultatov raziskav. Za ustrezno razumevanje in kontekstualizacijo re- • dopolnjevati reforme politik na lokalni, regionalni Ključni ukrep 1: zultatov raziskav je pomembno poznati vsaj os-in nacionalni ravni ter podpirati razvoj znanja in novno strukturo in cilje programa, zato smo v na- mladinske politike, ki temelji na dejstvih, ter pri- Učna mobilnost daljevanju pripravili kratek pregled njegovih ciljev, znavanje neformalnega in priložnostnega učenja, posameznikov strukture, pomembnih značilnosti in aktivnosti, ki zlasti z okrepljenim sodelovanjem na področju jih program spodbuja in podpira. politik, boljšo uporabo orodij EU za preglednost Mladinske izmenjave in priznavanje ter z razširjanjem dobrih praks; Mladinske izmenjave (MI) predstavljajo učinkovi- Erasmus+: Mladi v akciji (E+: MVA) je mladinski del • to orodje neformalnega in priložnostnega učenja v programa EU Erasmus+, ki pokriva področja izobra- okrepiti mednarodno razsežnost mladinskih ak- mladinskem delu. Skupinam mladih iz različnih držav ževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje tivnosti in krepiti zmožnosti mladinskih delavcev omogočajo, da skupaj preživijo od 5 do 21 dni in ob 2014–2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zapo-in organizacij pri njihovem podpiranju mladih z tem: 2 sljivosti mladih ter posodobitvi in razvoju izobraževa- dopolnjevanjem zunanjega delovanja Evropske • raziskujejo teme, ki jih družijo; nja, usposabljanja in mladinskega dela. Na področju unije, zlasti s spodbujanjem mobilnosti in sode- • razvijajo svoje kompetence; mladine program Erasmus+ spodbuja mladinski sek- lovanja med deležniki iz držav Programa in par- • postajajo pozorni na družbeno relevantne teme tor k organizaciji mednarodnih učnih mobilnosti za tnerskih držav ter mednarodnimi organizacijami. in področja; mlade v starosti od 13 do 30 let, ki ponujajo priložnosti • preko vrstniškega učenja raziskujejo nove neformalnega izobraževanja v kontekstu mladinske- Program Struktura programa E+: MVA: kulture, navade in življenjske sloge ter ga dela. Spodbuja pa tudi razvoj kompetenc mladin- 10 Program je razdeljen na tri ključne ukrepe: • krepijo vrednote solidarnosti, demokratičnosti in 11 skih delavcev za organizacijo aktivnosti neformalne- Erasmus+: • KLJUČNI UKREP 1: Učna mobilnost prijateljstva. ga učenja v mladinskem delu in vključevanje mladih v posameznikov (mladinske izmenjave in dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, naci- mobilnost mladinskih delavcev),1 Vsaka sodelujoča skupina ima tudi vodjo skupine onalni, evropski ali mednarodni ravni. Mladi v akciji • KLJUČNI UKREP 2: Sodelovanje za inovacije in (mladinskega voditelja), ki je mladim v pomoč in pod- izmenjavo dobrih praks (strateška partnerstva na poro pri načrtovanju in izvajanju projekta. Ker izvaja-Cilji programa E+: MVA: področju mladine), nje tovrstnih projektov zahteva sprejemanje številnih • izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti • KLJUČNI UKREP 3: Podpora za reformo politik odločitev, je mladinska izmenjava priložnost za uče- mladih, tudi tistih z manj priložnostmi, ter spodbu- (dialog mladih). nje demokratičnega sodelovanja in odločanja v druž- jati njihovo udeležbo v demokratičnem življenju bi, zaradi razmeroma kratkega trajanja aktivnosti pa je v Evropi in na trgu dela, aktivno državljanstvo, Pomembne značilnosti programa so med drugim ta aktivnost zelo primerna tudi za sodelovanje mladih medkulturni dialog, socialno vključenost in soli-spodbujanje mednarodnega sodelovanja in povezo- z manj priložnostmi. darnost, zlasti z zagotavljanjem več priložnosti vanja in s tem povezanega učenja tujih jezikov, spod- za učno mobilnost mladih in tistih, ki so aktivni bujanje enakosti in socialnega vključevanja ter razvoj Ob zaključevanju projekta in razširjanju rezultatov v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, mladi o svojih izkušnjah spregovorijo tudi drugim in posameznih področij z izmenjavo dobrih praks, učnih ter mladinskih voditeljev, kakor tudi z okrepljeni- tako v svojem domačem okolju in širše na različne na- gradiv in metod, nastalih v okviru projektov. mi povezavami med področjem mladine in trgom čine predstavijo svoja doživetja, izkušnje in zgodbe z dela; mladinskih izmenjav. S tem prispevajo k prepoznava- • spodbujati večjo kakovost mladinskega dela, 1 Do leta 2018 je bila v ta ukrep vključena tudi evropska prostovoljska nju učnih rezultatov aktivnosti, uveljavljanju pomena zlasti z okrepljenim sodelovanjem med organiza- služba (EVS) oziroma njena različica projektov prostovoljstva, ki so neformalnega učenja v mladinskem delu v širši družbi zdaj del programa Evropska solidarnostna enota. Ker so raziskave cijami na področju mladine in/ali drugimi delež- in krepitvi prepoznavnosti programa Erasmus+. nastajale v letih 2015–2019, so v vzorce zajeti tudi udeleženci in niki; vodje projektov EVS oziroma projektov prostovoljstva. Mobilnost mladinskih delavcev Ključni ukrep 2: učne cilje. Znotraj projektov, ki lahko trajajo od 6 do Podporna Mobilnost mladinskih delavcev (MMD) je namenjena 36 mesecev, lahko organizacije načrtujejo različne profesionalnemu razvoju in krepitvi kompetenc mla- Sodelovanje za nacionalne in mednarodne aktivnosti. usposabljanja dinskih delavcev ter krepitvi zmogljivosti sodelujočih inovacije in izmenjavo v organizaciji organizacij za kakovostno mladinsko delo. Aktivnosti projektov mobilnosti mladinskih delavcev lahko pote- dobrih praks Ključni ukrep 3: nacionalnih agencij kajo v različnih oblikah, na primer kot študijski obiski, izobraževalni obiski na delovnem mestu, strokovni Projekti v okviru tega ključnega ukrepa so glede na Podpora za reformo Poleg sredstev za razdeljevanje sprejetim projektom, seminarji, usposabljanja ipd. Projekti morajo jasno po- cilje in sestavo projekta lahko oblikovani kot strate- politik za katera se lahko potegujejo prijavitelji z zgoraj pred- kazati vpliv na redno delo z mladimi, ki ga opravljajo ška partnerstva za inovacije ali strateška partnerstva stavljenimi vrstami projektov, pa imajo vse nacionalne sodelujoči mladinski delavci. za izmenjavo dobrih praks (SP). Prva so namenjena razvoju inovacij, zato lahko prijavitelji zaprosijo za na- Ta ukrep spodbuja aktivno udeležbo mladih v demo- agencije na voljo tudi sredstva za organizacijo lastnih (pretežno mednarodnih) podpornih aktivnosti (uspo- Tovrstne aktivnosti akterjem v mladinskem sektorju menska sredstva za ustvarjanje intelektualnih rezulta-kratičnem življenju in razpravo, usmerjeno v teme in sabljanj, seminarjev, študijskih obiskov, konferenc omogočajo, da v sodelovanju z mednarodnimi partnerji tov in multiplikativne dogodke, na katerih širši javnosti prednostne naloge, ki so bile opredeljene v Strategiji oblikujejo projekt, v okviru katerega z raznolikimi aktiv- predstavijo projektne rezultate. EU za mlade in njenih mehanizmih dialoga (npr. struk- ipd.), ki so namenjene prijaviteljem in upravičencem. nostmi naslavljajo potrebe na področju razvoja osebja turirani dialog oz. Dialog mladih – DM). sodelujočih organizacij. Učne izide, vključno z gradivi Druga oblika strateških partnerstev pa je namenje-Gre za aktivnosti mednarodnega sodelovanja (angl. ter inovativnimi načini in orodji, morajo sodelujoče or- na izmenjavi in prenosu že obstoječih praks. Rezul- Ti dogodki spodbujajo aktivno udeležbo mladih v de- Transnational Co-operation Activities – TCA), katerih 12 tati sodelovanja partnerjev morajo predstavljati po- mokratičnem življenju v Evropi in njihovo sodelovanje namen je podpreti kakovost izvajanja programa ter 13 ganizacije nadalje razširjati med deležniki mladinskega dela, s čimer prispevajo k povečevanju njegove kako- memben prispevek h krepitvi kompetenc akterjev v z oblikovalci politik, tako da omogočajo pridobitev doseganje prednostnih usmeritev in ciljev programa. vosti oz. podpiranju procesov za razvoj mladinske poli- mladinskem sektorju, kakovosti mladinskega dela in podpore za organizacijo nacionalnih ali mednaro- Aktivnosti TCA na področju mladine nudijo podporo tike in sodelovanje na področju mladine. krepitvi participacije mladih in njihovega aktivnega dr- dnih srečanj, posvetovanj, konferenc in dialogov med za kakovostno izvajanje programa E+: MVA in mobi- žavljanstva oziroma spodbujanju (socialnega) podje- mladimi ter strokovnjaki in odločevalci na lokalni, na- lizacijo čim večjega števila organizacij in posamezni- Posamezne aktivnosti lahko trajajo od najmanj 2 dni tništva mladih. V partnerstva se lahko vključujejo tudi cionalni ali mednarodni ravni. Konkretni rezultat teh kov, ki jim je program namenjen, strateško podpirajo do največ 2 mesecev, celoten projekt pa najmanj 3 in podjetja, še posebej kadar bodo želeni rezultati pro-dogodkov je, da se sliši glas mladih (z oblikovanjem razvoj na področju mladinskega dela skladno s po-največ 24 mesecev. Po vrsti aktivnosti ločujemo: jekta osredotočeni na krepitev povezave med nefor- mnenj, predlogov in priporočil) o tem, kako bi bilo tre- sebnimi cilji programa Erasmus+ na področju mladine malnim učenjem v mladinskem sektorju in trgom dela ba oblikovati in izvajati mladinske politike na lokalni, ter spodbujajo mednarodno sodelovanje organizacij, • skupinske aktivnosti (npr. strokovni seminarji z namenom večje zaposljivosti mladih. nacionalni ali evropski ravni. ki delujejo na področju mladine. na teme, povezane z mladinskim delom ali mla- dinskimi politikami, usposabljanja za mladinske Pomembno mesto v okviru tega ukrepa imajo tudi Aktivnosti vodijo mladi – mladi udeleženci morajo ak- Nacionalne agencije kot (so)organizatorke te aktiv- delavce, seminarji za iskanje partnerjev za ra- transnacionalne mladinske pobude (TMP). Gre za pro- tivno sodelovati v vseh fazah projekta od priprave do nosti bodisi gostijo bodisi nanje samo pošiljajo zainte-zvoj projektov, študijski obiski), kjer praviloma jekte, namenjene sodelovanju skupin mladih z name- nadaljnjega spremljanja. Celotna izvedba projekta te- resirane udeležence, v zadnjem času pa zaradi epide- sodeluje večje število partnerjev in večje število nom spodbujanja in krepitve aktivnega državljanstva melji na načelih in praksah neformalnega učenja. mioloških razmer kar nekaj tovrstnih aktivnosti poteka udeležencev; in podjetniške naravnanosti, vključno s socialnim pod- tudi preko spleta. Ker so te aktivnosti po sami struktu- • jetništvom. Pomembna sestavina transnacionalnih Do nepovratnih sredstev v okviru tega ukrepa niso ri precej podobne aktivnostim mobilnosti mladinskih individualne aktivnosti (npr. izobraževalni obisk mladinskih pobud je poudarjena učna dimenzija pro- upravičena zakonsko ali statutarno določena srečanja delavcev v okviru ključnega ukrepa 1, jih v raziskavi na delovnem mestu pri partnerski organizaciji), jektov za sodelujoče mlade, saj so mladi udeleženci organizacij ali mrež organizacij in politično usmerjeni in publikaciji obravnavamo in predstavljamo skupaj, kjer praviloma govorimo o dveh partnerjih in bistveno gibalo projekta, ki skozi izvajanje praktičnih dogodki. Projekti lahko trajajo od 3 do 24 mesecev, zajela pa jih je predvsem raziskava o razvoju kompe-enem ali dveh udeležencih. nalog za namen izvedbe aktivnosti v projektu sledi- vključujejo pa lahko več različnih nacionalnih in med- tenc mladinskih delavcev in izgradnji zmogljivosti or- jo zastavljeni učni poti in s tem dosegajo zastavljene narodnih aktivnosti. ganizacij (RAY CAP). Poročilo združuje rezultate analiz treh raziskav, prete- Vključeni so bili projekti ključnega ukrepa 1: Učna mo- Analiza dolgoročnih učinkov žno na nacionalni, a tudi nadnacionalni ravni razisko- bilnost posameznikov (aktivnosti: mladinske izmenja- programa E+: MVA na participacijo in vanja. Metodologijo raziskovanja predstavljamo po po- ve, mobilnosti mladinskih delavcev in evropska pro- državljanstvo (RAY LTE CIT) sameznih raziskavah, ob čemer se osredotočamo na stovoljska služba, ki se je leta 2018 preimenovala v Namen te raziskave je bil preučiti kratkoročne in ključne cilje, analize in metode posamezne raziskave. projekte prostovoljstva, nato pa v letu 2019 v nekoliko dolgoročne učinke sodelovanja v programu na ude-Metodološki okviri raziskav so bili določeni na nadna- spremenjeni obliki uvrstila v program Evropska soli- ležence in druge akterje, organizacije in lokalno cionalni ravni mreže RAY, razen v manjšem delu, ki se darnostna enota – KU 105), ključnega ukrepa 2: Sode- okolje s poudarkom na aktivnem/demokratičnem nanaša na socialno vključevanje. Rezultati iz različnih lovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks (aktiv- državljanstvu in participaciji v družbi. Raziskava je raziskav so v poročilu smiselno vsebinsko združeni, kar nosti: mednarodne podporne aktivnosti TCA – KU 218 skušala odgovoriti na vprašanja, kot so: Kako so-je predstavljeno v uvodu vsakega poglavja. in transnacionalne mladinske pobude) ter ključnega delovanje v E+: MVA prispeva k razvoju socialnih in ukrepa 3: Podpora za reformo politik (aktivnosti: struk-državljanskih kompetenc (zavesti, stališč, vrednot, 3 Splošna analiza in spremljanje turirani dialog: srečanja mladih in oblikovalcev politik spretnosti, znanj)? Kakšni so kratkoročni učinki učinkov izvajanja programa E+: MVA na področju mladine, ki se je v letu 2019 preimenoval (6–12 mesecev) sodelovanja v programu E+: MVA (RAY MON) v Dialog mladih – KU 347). na prakticiranje aktivnega državljanstva (udele- Namen te raziskave je razumeti učinke, dostopnost, žencev, vodij projekta, organizacij)? Kakšni so dol- profile akterjev, upravljanje projektov in izvajanje pro- Metodologija Raziskave so potekale v štirih krogih z različnimi ude- goročni učinki (3–5 let) sodelovanja v programu grama s ciljem razvoja prakse, izboljšanja izvajanja leženci pri nas sprejetih projektov, zaključenih v letih E+: MVA na prakticiranje aktivnega državljanstva programa in razvoja naslednje generacije programa. 14 2015–2018, skupno pa je sodelovalo 2.223 udeležen- (udeležencev, vodij projekta, organizacij)? Kakšni 15 raziskovanja Raziskava je skušala odgovoriti na vprašanja, kot cev in 494 vodij projektov. Za namene predstavitve so dolgoročni učinki na prakticiranje državljanstva so: Kakšni so učinki projektov E+: MVA na vključe-smo rezultate štirih krogov združili.2 na kolektivni ravni? ne akterje, s poudarkom na učnih učinkih? Kakšno Največji delež v raziskavi sodelujočih udeležencev se je je okolje, v katerem se izvajajo projekti E+: MVA, udeležil aktivnosti mladinske izmenjave (54,4 %) v okviru V okviru raziskave so bili analizirani anketni vprašal-npr. dostopnost programa, razvoj projektov, profili ključnega ukrepa 1, sledila je udeležba na mednarodnih niki 223 udeležencev in vodij pri nas sprejetih pro-akterjev, upravljanje projektov, podpora financerjev usposabljanjih (33 %) (mobilnosti mladinskih delavcev iz jektov, katerih cilji so bili povezani s participacijo in itd. (izvajanje programa E+: MVA)? Kako bi lahko ključnega ukrepa 1 in podpornih aktivnosti TCA iz ključ- aktivnim državljanstvom, na štirih časovnih vstopnih ugotovitve prispevale k razvoju prakse in izvajanja nega ukrepa 2), prostovoljskih projektov iz ključnega točkah (pred aktivnostjo, dva meseca po aktivnosti, programa? ukrepa 1 (7,73 %) in v najmanjši meri aktivnosti strukturira- eno leto po aktivnosti in dve do tri leta po aktivnosti). nega dialoga iz ključnega ukrepa 3 (4,87 %). Največji de- Kar 93,7 % anketirancev je sodelovalo pri ključnemu V okviru raziskave RAY MON so bili analizirani več- lež vodij projektov je sodeloval v aktivnostih mladinske ukrepu 1: Učna mobilnost posameznikov – projekti jezični anketni vprašalniki udeležencev in vodij pro-izmenjave (69,25 %) in v projektih prostovoljstva (12,3 %) mobilnosti za mlade in mladinske delavce (v več kot jektov, sprejetih in zaključenih pri slovenski nacionalni iz ključnega ukrepa 1, preostali vodje pa so sodelovali treh petinah primerov je šlo za mladinsko izmenjavo), agenciji. Vodje projektov so člani organizacijsko-iz-na mednarodnih usposabljanjih (mobilnostih mladinskih 6,3 % pa pri ključnemu ukrepu 2: Sodelovanje za ino-vedbenih ekip (koordinatorji, trenerji, moderatorji) in delavcev v okviru ključnega ukrepa 1 in podpornih aktiv- mladinski voditelji. Anketni vprašalniki so bili razviti v vacije in izmenjavo dobrih praks (projekti strateških nostih TCA v okviru ključnega ukrepa 2) ter v aktivnosti nadnacionalni ekipi raziskovalcev in ekspertov pro- partnerstev na področju mladine). Panelna analiza je grama v navezavi na za program relevantna razisko- strukturiranega dialoga iz ključnega ukrepa 3. omogočila spremljanje dolgoročnih učinkov, vendar valna vprašanja. je bilo zaradi različnih dejavnikov (majhen vzorec, 2 Kroge smo združevali z izračunom povprečij med odstotki (ang. kratkotrajnost aktivnosti, zunanji nekontrolirani dejav- average percentage – prim. https://sciencing.com/calculate-avera- ges-percentages-6437936.html ali https://www.indeed.com/career- niki) mogoče statistično potrditi le malo dolgoročnih -advice/career-development/how-to-calculate-average-percentage). učinkov. V okviru te raziskave pa je bilo izvedenih tudi 55 Analiza razvoja kompetenc in intervjujev z udeleženci mednarodnih podpornih ak-Obenem je bilo v tej raziskavi izvedenih še 10 inter- polstrukturiranih intervjujev v treh krogih (pred aktiv- izgradnje zmogljivosti v programu E+: tivnosti TCA v okviru ključnega ukrepa 2: Sodelovanje vjujev z vodstvenim osebjem in predstavniki izbranih nostjo, eno leto po aktivnosti, dve do tri leta po ak-MVA (RAY CAP) za inovacije in izmenjavo dobrih praks – KU 218 (18 organizacij (izkušenih programskih upravičencev) za tivnosti) z izbranimi slovenskimi udeleženci projektov, Namen te analize je razumeti vpliv usposabljanj, ki jih pred aktivnostjo, 18 dva meseca po aktivnosti in 18 razumevanje sistemskih učinkov in organizacijskih vključenih v kvantitativni del raziskovanja (15 intervju-organizirajo upravičenci in nacionalne agencije, na eno leto po aktivnosti) in 48 intervjujev z udeležen- sprememb. vancev je sodelovalo na vseh treh vstopnih točkah). razvoj veščin mladinskih delavcev in strokovnjakov ci mobilnosti mladinskih delavcev v okviru ključnega Izmed 55 intervjujev jih je bilo 50 opravljenih v nave- ter na razvoj zmogljivosti organizacij. Raziskovanje je ukrepa 1: Učna mobilnost posameznikov – KU 105 (18 Avtorji raziskav so za dosego anonimnosti predvsem zavi na mladinske izmenjave (19 v prvem, 17 v drugem osredotočeno na pristope, metode, procese in rezul-pred aktivnostjo, 14 dva meseca po aktivnosti in 14 intervjuvancev pri poročanju posameznih izjav upora-in 14 v tretjem krogu) in pet v navezavi na mobilno- tate usposabljanj v okviru E+: MVA s ciljem prepoznati eno leto po aktivnosti). bili prvo osebo ednine skupaj s številko intervjuvanca. sti mladinskih delavcev (po dva v prvem in drugem sistemske učinke in prvine kakovosti v načrtovanju Enaka oblika je uporabljena tudi v tem poročilu in ne krogu in eden v tretjem krogu). 11 intervjujev je bilo tovrstnih aktivnosti v okviru programa. Raziskava je odraža dejanskega spola intervjuvanca. opravljenih z udeleženci z manj priložnostmi (štirje v skušala odgovoriti na vprašanja, kot so: Kako uspo-prvem, trije v drugem in štirje v tretjem krogu). sabljanja v okviru programa E+: MVA prispevajo k razvoju kompetenc mladinskih delavcev? Kako Vključujemo pa tudi rezultate nadnacionalne analize usposabljanja E+: MVA prispevajo k razvoju orga-dolgoročnih učinkov programa na participacijo in drža- nizacij, vključenih v E+: MVA, in razvoju medna- vljanstvo (Barta, Fennes in Gadinger, 2019a), ki je po-rodnega mladinskega dela na splošno? Kako lahko dobno kot nacionalna analiza vključevala kvantitativne 16 ugotovitve prispevajo k razvoju strategij usposabl- 17 in kvalitativne metode raziskovanja. Panelna analiza janj in praks v kontekstu E+: MVA in mednarodnega je vključevala več krogov intervjujev/anket z istimi re-mladinskega dela na splošno? spondenti (pred aktivnostjo, dva meseca po aktivnosti, eno leto po aktivnosti in dve do tri leta po aktivnosti za Raziskava je vključevala več modulov (modul o razvo-vprašalnike in prvi trije krog za intervjuje). ju kompetenc, modul o prenosu kompetenc v prakso in modul o dolgoročnih sistemskih učinkih na organi- zacije), ki so bili izvedeni s kvalitativnimi pristopi razi- skovanja. V ta namen sta bila izvedena 102 intervjuja s slovenskimi udeleženci mednarodnih podpornih ak- tivnosti TCA v okviru ključnega ukrepa 2: Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter mobilnosti mladinskih delavcev (MMD) v okviru ključnega ukrepa 1: Učna mobilnost posameznikov. Vključeni udeležen- ci so se udeležili pri nas sprejetih projektov mobilnosti mladinskih delavcev in usposabljanj v okviru podpor- nih aktivnosti drugih nacionalnih agencij. Intervjuji z istimi udeleženci so bili izvedeni v treh kro- gih – pred aktivnostjo, dva meseca po aktivnosti in eno leto po aktivnosti (32 intervjuvancev je sodelo- valo v vseh treh krogih). Skupaj je bilo izvedenih 54 V tem poglavju povzemamo rezultate raziskav, ki da- Profil udeležencev in Izobrazbena struktura je razvidna iz spodnjega gra- jejo odgovore o uspešnosti programa pri doseganju fičnega prikaza. Vodje in udeleženci projektov izka- njegovih želenih učinkov. Učinke izvajanja programa vodij projektov zujejo podobno strukturo, pri čemer sta zelo izrazi- večinoma opazujemo z vidika udeležencev, analize to izstopajoča deleža tistih s končano visokošolsko pa temeljijo na samoocenah udeležencev in ocenah Raziskava o učinkih izvajanja programa RAY MON je univerzitetno ali strokovno izobrazbo. Med vodji je vodij projektov (člani organizacijsko-izvedbenih ekip na nacionalni ravni zajela glavnino pri nas sprejetih takšnih skoraj štiri petine, med udeleženci pa dobra in mladinski voditelji). Vodje projektov so se oprede-projektov z izbranimi aktivnostmi, ki so se zaključili v polovica. Skoraj četrtina udeležencev je imela zaklju-ljevali tudi o učinkih na druga področja (npr. mladin- obdobju 2015–2018. V njej je sodelovalo 2.223 ude- čeno srednjo tehnično ali strokovno šolo ali gimna- sko delo, lokalna okolja). ležencev in 494 vodij projektov. Na podlagi zbranih zijo, dobra desetina pa osnovno šolo. Vsi deleži so podatkov prikazujemo podatke glede spola in stopnje prikazani v tabeli. Učinke izvajanja programa interpretiramo na podlagi izobrazbe vključenih udeležencev in vodij projektov. 4 rezultatov dveh raziskav, in sicer Splošne analize in Dve tretjini v raziskavo vključenih udeležencev je bilo spremljanja učinkov izvajanja programa E+: MVA (RAY ženskega in ena tretjina moškega spola (manj kot od- MON) ter Analize dolgoročnih učinkov programa E+: stotek se jih ni opredelilo). Med vodji pa je bilo žen- MVA na participacijo in državljanstvo (RAY LTE CIT). skega spola malo manj kot dve tretjini (63,1 %), moške- Splošni učinki Prva raziskava je preučevala učinke pri nas sprejetih ga spola pa nekaj več kot tretjino (35,83 %). projektov, v katerih so sodelovali tako naši kot tuji 18 udeleženci in vodje projektov. Uvid v rezultate te razi- 19 izvajanja skave nam torej omogoča presojati predvsem uspeš- nost pri nas sprejetih projektov pri doseganju učin- programa E+: kov. Ta raziskava je za to poglavje ključna. Rezultate mestoma primerjamo z nadnacionalno ravnjo. Druga Dosežena stopnja izobrazbe udeležencev in vodij MVA raziskava pa je preučevala kratkoročne in dolgoroč- ne učinke na participacijo in aktivno državljanstvo. Iz - udeleženci % - vodje % nje povzemamo ugotovitve raziskovalcev na podlagi intervjujev s slovenskimi udeleženci aktivnosti o par- Prvo obdobje osnovne šole 1,25 % 0,00 % ticipaciji in državljanstvu ter tudi rezultate na nadna- cionalni ravni raziskovanja. Kjer opisujemo rezultate Drugo obdobje osnovne šole 11,69 % 0,44 % raziskave RAY LTE CIT, je na to opozorjeno, vsi drugi rezultati pa so povzeti po raziskavi RAY MON. Poklicna srednja šola 3,88 % 2,64 % V besedilu povzemamo predvsem najbolj izstopajoče Srednja tehniška in strokovna 23,73 % 13,69 % srednja šola ali gimnazija učinke in skušamo pojasniti razloge zanje. Pri tem v besedilu uporabljamo približke (npr. vsaj ena petina), Poklicni tečaj oz. poklicna matura ali 8,07 % 4,66 % medtem ko so natančni deleži prikazani v infografikah. maturitetni tečaj oz. splošna matura Visokošolsko univerzitetno izobraževanje ali visokošolsko 51,37 % 78,57 % strokovno izobraževanje Informiranje in razlogi za udeležbo dosega mlade in v mladinskem ali neformalnih skupin mladih. Le delu aktivne posameznike. vsak deseti je za program izvedel od izobraževalnih institucij in/ali Slaba polovica v raziskavo vključe- medijev, še manj pa jih je zanj izve- Informiranje udeležencev o projektu in vodij o programu nih udeležencev pri nas sprejetih delo preko spletne strani Evropske projektov je informacijo o projek-komisije, regionalnih agencij in/ali Mladinske o programu o projektu tu pridobila preko mladinske orga- mreže Eurodesk. organizacije in nizacije in/ali mladinskega centra.3 mladinski centri Tretjina udeležencev je informaci- Ker je raziskava v zvezi z vpraša- so kot upravičenci MLADINSKA ORGANIZACIJA IN 65,59 % 45,78 % programa ključni pri MLADINSKI CENTER jo o možnosti udeležbe pridobila nji o informiranju anketirancem od prijateljev in znancev. Samo omogočala več odgovorov, pri- pridobivanju novih 34,62 % PRIJATELJI/ZNANCI 33,27 % desetina udeležencev je informa- haja med različnimi možnostmi posameznikov. Zato si morajo neprestano 19,43 % cijo pridobila od organizacije dru- obveščanja tudi do prekrivanja. ORGANIZACIJA DRUGE VRSTE 12,18 % ge vrste, izobraževalne ustanove Vseeno se je tako pri obveščanju prizadevati za 10,73 % doseganje novih IZOBRAŽEVALNA USTANOVA 11,12 % in/ali medijev, še manjši delež pa udeležencev o projektih kot tudi preko neformalne skupine mladih, pri obveščanju vodij o programu uporabnikov. 10,31 % MEDIJI 10,02 % obveščanja nacionalne agencije, izkazala pomembna vloga mla- na delu, preko regionalne ali naci- dinskih organizacij in mladinskih 20 15,35 % NEFORMALNA SKUPINA MLADIH 21 9,53 % onalne agencije, mreže Eurodesk centrov. Mladinske organizacije in in/ali Evropske komisije. mladinski centri so kot upravičenci 16,39 % OBVEŠČANJE NA 6,60 % programa ključni pri pridobivanju 20,84 % Podobno velja tudi za informiranje novih posameznikov, kar je poka-NA DELU 5,61 % vodij projektov o programu Eras- zala tudi raziskava. Zato si morajo REGIONALNE/NACIONALNE 6,47 % 1,97 % mus+: Mladi v akciji. Skoraj dve neprestano prizadevati za dosega- AGENCIJE tretjini se jih je namreč s progra- nje novih uporabnikov. Vloga naci- MREŽA EURODESK 4,47 % 0,82 % mom seznanilo v mladinski orga- onalnih agencij v zvezi z dosegom nizaciji in/ali mladinskem centru,4 programa pa je predvsem obve- 6,90 % SPLETNA STRAN EK 0,79 % dobra tretjina preko prijateljev in ščanje organizacij in pridobivanje znancev, približno petina na delu novih organizacij, preko katerih pro- in/ali preko organizacij drugih vrst gram dosega nove posameznike. ter približno šestina preko ob- Na prvem mestu veščanja nacionalnih agencij in/ Program E+: MVA si prizadeva za praksi odvisen od širjenja informa- polovica udeležencev v aktivnos- med razlogi za čim večjo odprtost, zato njegovi cij o projektih in programu. tih programa sodelovala prvič, je 3 Mladinski center in mladinska organizacija sta bila v možnostih za anketirance ločena udeležbo pri nas deležniki na različnih ravneh spod- bilo leta 2017 takih udeležencev le odgovora, pri čemer je 12,55 % anketirancev za projekt izvedelo od mladinskega centra sprejetih projektov bujajo privabljanje novih obrazov, Raziskave, ki so potekale v štirih dobra tretjina (Deželan in Vomber- in 33,23 % od mladinske organizacije. Zaradi lažje interpretacije smo odgovora združili, je bilo pridobivanje še posebej mladih in mladih z manj krogih med letoma 2015 in 2018, gar, 2020a). V povezavi s tem je pri čemer pa je treba upoštevati, da lahko pri združevanju prihaja do delnega prekrivanja. novih izkušenj. priložnostmi ter mladinskih delav- so pokazale, da se število novih pomembno razumeti, preko kate- 4 Mladinski center in mladinska organizacija sta bila v možnostih za anketirance ločena odgovora, ob čemer je 18,42 % anketirancev za projekt izvedelo od mladinskega centra cev in strokovnjakov v mladinskem udeležencev v programu zmanj-rih kanalov obveščanja informacija in 47,17 % od mladinske organizacije. Zaradi lažje interpretacije smo odgovora združili, pri delu. To je pogosto trd oreh, ki je v šuje. Če je v letu 2015 še dobra o programu in njegovih možnostih čemer pa je treba upoštevati, da pri združevanju morebiti prihaja do delnega prekrivanja Pomembno je tudi razumeti razlo- Manj kot polovica anketiranih ude- Učinki ge, zaradi katerih se udeleženci ležencev pa se je za udeležbo v udeležujejo projektov. Razumeva- razlogi udeležencev za udeležbo aktivnosti navdušila zaradi želje sodelovanja nje razlogov lahko namreč poma- ali potrebe po strokovnem in kari- v programu na ga pri odpiranju programa novim pridobivanje novih izkušenj 84,48 % ernem razvoju (40,49 %), želje po udeležencem in tudi pri interpre- boljšem poznavanju Evrope (30,04 udeležence vzpostavljanje stika z ljudmi Velika večina v taciji raznolikih zaznanih učinkov %) in/ali angažiranju na področju iz drugih kultur ali držav 73,16 % raziskavo vključenih programa. Če se udeleženci neke družbenih in političnih vprašanj V tem delu obravnavamo raznoli- udeležencev pri nas aktivnosti programa udeležijo za- osebni razvoj 71,96 % (29,96 %). Ker udeleženci zaradi ke učinke, ki so bili prepoznani na sprejetih projektov radi želje ali potrebe, je namreč – teh razlogov v aktivnosti ne vstopa- udeležence, kot so se o njih opre- je nanje gledala v kolikor posamezna aktivnost oz. učenje nečesa novega 66,80 % jo zelo pogosto, tudi učinki na teh delili v raziskavo vključeni udele- z odobravanjem, projekt to omogoča – bolj verjetno in povezanih področjih niso vedno ženci sami. z izkušnjo dobre pričakovati učinke, ki bodo zados- zanimanje za temo projekta 57,18 % dovolj prepoznani. Vsi z vprašalni- vključenosti in željo tili tej želji ali potrebi. kom preverjani razlogi za udeležbo Zadovoljstvo z po ponovni udeležbi. spoznavanje druge države 54,71 % so prikazani v infografiki. udeležbo v projektu Večina jih je imela Na prvem mestu med razlogi za Po končanem projektu je velika ve- možnost prispevati udeležbo pri v raziskavo vključe- učenje tujih jezikov 51,91 % Odgovor na vprašanje, zakaj ude- čina v raziskavo vključenih udele- svoje poglede in nih udeležencih je bilo pridobiva- leženci v aktivnosti programa vsto- žencev pri nas sprejetih projektov 22 ideje k izvajanju in nje novih izkušenj, ki je glede na pajo z bolj prisotnimi željami in nanje gledala z odobravanjem, z 23 imeti se dobro. 49,80 % razvoju projekta rezultate raziskave pritegnilo dob- potrebami na nekaterih področjih izkušnjo dobre vključenosti in/ali ter je nameravala rih pet šestin udeležencev pri nas postavljanje izziva sami/ pred drugimi področji, je večplas- željo po ponovni udeležbi. samemu sebi 47,27 % v prihodnjih letih sprejetih projektov. Malo manj kot ten. Po eni strani področja njiho- sodelovati v tri četrtine udeležencev je prite- priprava na prihodnje vega zanimanja odražajo dejanske Več kot devet od desetih udele- podobnem projektu. gnilo vzpostavljanje stikov z ljud- aktivnosti (npr. izobraževanje, potrebe in želje. V povezavi s tem žencev bi projekt priporočilo tudi usposabljanje, prostovoljne 42,98 % mi iz drugih kultur in držav in/ali dejavnosti, delo) se z vidika nekaterih področij po- drugim, sodelovanje je prispevalo možnosti za osebni razvoj. Učenje nuja priložnost za ponovno pre- k njihovemu osebnemu razvoju in/ nečesa novega je k udeležbi spod- lastni strokovni razvoj 40,49 % vetritev ciljev programa. ali so se počutili dobro vključene. budilo dve tretjini udeležencev, Po drugi strani pa lahko rezultati Več kot štiri petine udeležencev medtem ko so jih več kot polovico boljše poznavanje Evrope 30,04 % odražajo tudi slabo učinkovitost je nameravalo v naslednjih letih navdušili tudi tema projekta, spo- aktivnosti programa pri doseganju sodelovati v podobnem projektu znavanje druge države in/ali uče- angažiranje na področju učinkov na področjih, ki jih udele- in/ali je imelo možnost prispevati nje tujih jezikov. družbenih ali političnih 29,96 % ženci med razlogi omenjajo redke- svoje poglede in ideje k izvajanju vprašanj je. Udeleženci so v aktivnostih pro- in razvoju projekta, kar je glede na Pravilno naslovljeni v toku projek- izboljšanje zaposlitvenih grama pogosto povratniki in vedo, težnjo programa k procesni in ce- možnosti 24,99 % tnih aktivnosti lahko ti razlogi za kaj pričakovati. V kolikor aktivnosti lostni vključenosti mladih v aktiv- udeležbo doprinesejo h krepitvi spodbuda nekoga programa nekaterim potrebam sis- nosti dober rezultat. ključnih kompetenc, aktivne par- drugega 12,97 % temsko ne zadostijo, udeleženci ticipacije, medkulturnega dialoga teh potreb v prihodnosti z udelež- drugi razlogi 5,31 % ter neformalnega in priložnostne- bo v aktivnostih programa verjetno ga učenja mladih. ne bodo zasledovali. Samo dobra polovica udeležencev pa je izrazila na- Razvoj osebnostnih lastnosti Izboljšanje ključnih kompetenc mero po organizaciji podobnega projekta v prihodnjih Glede na odzive udeležencev po projektu jih je kar učinki na S sodelovanjem v projektih udeleženci pomembno letih. Organizacija projekta je vsekakor zahtevna zgod- 94,19 % prepoznalo učinke udeležbe na njihov oseb- razvijajo znanja, spretnosti in odnose, ki jih potrebu- ba, ki zahteva dobro ekipo in močno podporo organi- ni razvoj (prejšnja infografika). Najpogosteje so ude- osebnostne lastnosti jejo za osebnostno in poklicno izpolnitev, socialno zacije. S tega vidika namera polovice udeležencev niti leženci zaznali učinke pri nas sprejetih projektov na vključenost in aktivno državljanstvo ter za trajnosten ni tako majhen delež, vsekakor pa si moramo različni boljše soočanje z novimi situacijami, lažje povezova-ZARADI UDELEŽBE NA PROJEKTU ... in zdrav način življenja. Pri tem gre za razvijanje ključ- deležniki prizadevati k čim večji motivaciji mladih po nje z drugačnimi od sebe, boljše poznavanje sebe nih kompetenčnih področij, ki so sestavni del orodja prijavljanju lastnih projektov, predvsem preko vstopne ter izražanje misli in občutij. Te učinke na osebnostne se bolje soočam z novimi situacijami. Youthpass. točke mladinskih izmenjav v okviru programa Eras- lastnosti so prepoznale vsaj štiri petine udeležencev, 85,44 % mus+: Mladi v akciji in solidarnostnih projektov v okviru malo manj kot toliko pa jih je prepoznalo tudi učinke Ker je v letu 2018 zaradi prenovljenega evropskega se znam bolje vživeti v ljudi, ki so programa Evropska solidarnostna enota. na poznavanje svojih močnih in šibkih točk. Okoli štiri drugačni od mene. referenčnega okvira ključnih kompetenc za vseži- četrtine jih je zaznalo večje zanašanje nase in/ali bolj- 85,36 % vljenjsko učenje (Svet Evropske unije, 2018) nastala še vživljanje v občutja drugih, nekoliko manj pa tudi predrugačena sistemizacija ključnih kompetenc kot odzivi udeležencev učinke na boljše reševanje konfliktov. Slaba polovica sem se naučil/-a več o sebi. v času izvedbe raziskav, v spodnji tabeli prikazujemo na projekt udeležencev je prepoznavala tudi učinke projekta na 83,97 % izboljšanje ključnih kompetenc zaradi sodelovanja v večjo skrb za lastno zdravje. projektih po obeh okvirih (SALTO Training and Coope- Tudi drugim bi priporočil/-a, da se sem bolj samozavesten/-na. ration RC, b. d. a), komentiramo pa jih samo po novem udeležijo ali začnejo podoben projekt. Kar četrtina udeležencev pa ni prepoznala nobenega 83,77 % okviru (SALTO Training and Cooperation RC, b. d. b). 24 25 95,34 % posebnega učinka udeležbe na njihove osebnostne lahko bolje izražam svoje misli in občutja. lastnosti. Razlogi za to so lahko različni in jih raziska- Celostno gledano je sodelovanje v projektu 80,16 % Raziskava je pokazala visoke deleže udeležencev, prispevalo k mojemu osebnemu razvoju. va ni naslovila. Včasih udeleženci učinke prepoznajo ki so z udeležbo v projektu izboljšali katero od svo- 94,19 % šele v daljšem obdobju po koncu projekta ali je uči- bolje poznam svoje močne in šibke točke. jih kompetenc. Ključne kompetence smo preverjali s nek posamezne aktivnosti na že sicer dobro razvite 79,61 % trditvami o sposobnostih, o izboljšanju katerih so se Čutil/-a sem se dobro vključen/-a v projekt. osebnostne lastnosti pri posameznikih preprosto udeleženci opredeljevali in ki so prikazane v levem 91,41 % se bolj zanesem nase. prešibak. Včasih pa so vzroki drugje. V teh primerih stolpcu tabele. Posamezne trditve smo nato povezali je spodbudno, da organizacije prepoznajo vzroke za 77,26 % V naslednjih nekaj letih nameravam s ključnimi kompetenčnimi področji. Najvišji deleži pri- sodelovati v podobnem projektu. nedoseganje učinkov na osebnostne lastnosti pri po- se znam bolje vživeti v občutja drugih. padajo trditvam, ki kažejo na izboljšanje osebnostne, 86,89 % sameznih udeležencih in jih – kolikor je to mogoče 75,45 % – tudi naslovijo. Imel/-a sem možnost prispevati svoje znam bolje reševati konflikte. poglede in ideje pri izvajanju projekta. 68,71 % 83,61 % Najpogosteje so udeleženci S sodelovanjem v zaznali učinke pri nas bolje skrbim za svoje zdravje. projektih udeleženci pomembno Imel/-a sem možnost prispevati svoje razvijajo znanja, spretnosti in poglede in ideje pri razvoju projekta. sprejetih projektov na 47,45 % odnose, ki jih potrebujejo za 82,52 % boljše soočanje z novimi sodelovanje v projektu ni imelo situacijami, lažje povezovanje osebnostno in poklicno izpolnitev, posebnega vpliva name. V naslednjih nekaj letih nameravam z drugačnimi od sebe, boljše socialno vključenost in aktivno organizirati podoben projekt. 25,89 % poznavanje sebe ter izražanje državljanstvo ter za trajnosten in 54,56 % misli in občutij. zdrav način življenja. družbene in učne kompetence, ne udeležencev je izboljšalo pod- (polovica) in digitalne pismenosti kom. Seznam trditev namreč po številu ni bil uravnotežen s pomembnostjo najnižji pa trditvi o krepitvi digital- jetnostno kompetenco, približno (dve petini). Na teh področjih so posameznih kompetenc. Na osebnostno, družbeno in učno kompetenco ne kompetence. tri četrtine pa kulturno zavest in torej še možnosti za izboljšave pri so se navezovale številne trditve, na digitalno kompetenco pa na primer izražanje in/ali matematično, na- oblikovanju projektnih vsebin. samo ena ali dve. A obenem je področje osebnostne, družbene in učne Kar devet desetin udeležencev je ravoslovno, tehnično in inženirsko kompetence vsaj na videz široko in ga je težje zajeti s posamezno trditvijo. z udeležbo izboljšalo osebnostno, kompetenco. V najmanjši meri so Rezultate raziskave glede izboljše- Še najbolj relevantno mnenje o pridobivanju posameznih kompetenc naj družbeno in učno kompetenco in/ v raziskavo vključeni udeleženci vanja ključnih kompetenc pa je tre- si bralec ustvari sam s pregledom spodnje infografike. ali večjezičnost. Več kot štiri peti- izboljšali kompetenci pismenosti ba do neke mere razumeti s pridrž- Individualni učinki po področjih Aktivnosti programa E+: MVA vplivajo na odnos udeležencev do družbe S SODELOVANJEM V PROJEKTU SEM OKVIR KLJUČNIH PRENOVLJENI OKVIR % in okolja, na njihovo mednarodno mreženje ter učni in profesionalni IZBOLJŠAL/-A SPOSOBNOST KOMPETENC PRED 2018 KLJUČNIH KOMPETENC razvoj. To je pokazala raziskava o učinkih izvajanja programa, ki je vključila … imeti dobre odnose z ljudmi z drugačnim Socialne in državljanske Osebnostna, družbena in učna kulturnim ozadjem. 93,83 udeležence pri nas sprejetih projektov. Udeleženci so se opredeljevali kompetence kompetenca glede različnih trditev, ki smo jih razvrstili v področja mednarodno mreženje, … sporazumevanja z ljudmi, ki govorijo drug jezik. 93,49 Sporazumevanje v tujih jezikih Večjezičnost učni in profesionalni razvoj ter družbeno, okoljsko in politično ravnanje. … sodelovanja v skupini. Socialne in državljanske Osebnostna, družbena in učna 92,62 Največ udeležencev pri nas sprejetih projektov, ki so bili vključeni v kompetence kompetenca raziskavo, je prepoznalo učinke na mednarodno mreženje (povprečje 26 … doseganja nečesa, kar je Socialne in državljanske Osebnostna, družbena in učna med trditvami 79,77 %) in tudi na profesionalni razvoj (povprečje 27 v interesu skupnosti ali družbe. 87,92 kompetence kompetenca med trditvami 77,75 %), medtem ko je precej manjši povprečni delež ... pogajati se o skupnih rešitvah, Socialne in državljanske Osebnostna, družbena in učna udeležencev (40,1 %) zaznal tudi pozitivne učinke na njihovo družbeno, kadar so pogledi različni. 86,81 kompetence kompetenca politično in okoljsko ravnanje. Pri razvrščanju področij smo si pomagali ... prepoznavanja priložnosti za Samoiniciativnost in s povprečnimi deleži po področjih razvrščenih trditev udeležencev. osebni ali profesionalni razvoj. 85,99 Podjetnostna kompetenca podjetnost Vendar pa takšna povprečja nimajo poglobljene izrazne moči, zato je … razvijanja in uresničevanja idej. Samoiniciativnost in 84,18 Podjetnostna kompetenca bolj smiselno pogledati manj in bolj uspešne učinke (trditve) znotraj podjetnost posameznih področij. … učenja ali več zabave pri učenju. Osebnostna, družbena in učna 80,91 Učenje učenja kompetenca Največ v raziskavo Največ udeležencev je prepoznalo učinke projektov na mednarodno vključenih … ustvarjalnega ali umetniškega izražanja. Kulturna zavest in 75,33 Kulturna zavest in izražanje mreženje in dojemanje tujine. Skoraj devet od desetih udeležencev je izražanje udeležencev z udeležbo v projektu spoznalo ljudi iz drugih držav, s katerimi so bili še … logičnega razmišljanja in sklepanja Matematične Matematična, naravoslovna, tehnič- je prepoznalo vedno v stiku in/ali so nameravali svoje novo vzpostavljene mreže tudi zaključkov. 74,08 kompetence na in inženirska kompetenca učinke projektov ohranjati. Zaradi projekta so se štiri petine lažje same gibale v tujih dr- … samostojnega načrtovanja in izvajanja na mednarodno Osebnostna, družbena in učna žavah. Tri četrtine udeležencev je prepoznalo koristnost novih stikov za lastnega učenja. 69,75 Učenje učenja kompetenca mreženje in svojo dejavnost v družbenem ali političnem življenju in/ali kovalo načrte … samostojnega ustvarjanja medijskih vsebin dojemanje tujine ter Kulturna zavest in Pismenost (digitalna kompetenca, za študij, delo ali življenje v tujini, skoraj sedem od desetih udeležencev (tiskane, avdiovizualne, elektronske). 58,12 izražanje kulturna zavest in izražanje) na karierni in učni pa je razmišljalo o razvoju skupnih aktivnosti z novimi stiki. razvoj. … resnega razpravljanja o političnih temah. Socialne in državljanske Osebnostna, družbena in učna 52,05 kompetence kompetenca Podobni deleži udeležencev se strinjajo z učinki na učni in profesionalni … uporabe pametnih telefonov, tablic, razvoj. Kar devet desetin udeležencev je zaradi udeležbe v projektu na-prenosnikov, računalnikov, interneta itd. 45,77 Digitalna pismenost Digitalna kompetenca meravalo okrepiti svoje znanje tujih jezikov in/ali izkoristiti nadaljnje učne priložnosti v povezavi z neformalnim izobraževanjem. tudi izzvenijo), so v tretjem področju (družbeno, po-Skoraj šest sedmin udeležencev je načrtovalo nadalj- litično in okoljsko ravnanje) zajeti učinki, katerih kre- učinki po področjih nje izobraževanje in usposabljanje in/ali je bolje spoz- pitev nastopa bolj subtilno in v daljšem časovnem (bolj kot pred projektom / zaradi projekta …) nalo, katere kompetence želijo razvijati. obdobju. Udeleženci kratkoročnih in tudi dolgoročnih DRUŽBENO, POLITIČNO IN aktivnosti programa (npr. nekdanji EVS oziroma pro- OKOLJSKO RAVNANJE Več kot tri četrtine udeležencev je vzpostavilo stike z stovoljski projekti) za razumevanje in refleksijo teh Spoštujem kulturno raznolikost. ljudmi, ki so bili koristni za njihov profesionalni razvoj, učinkov pogosto potrebujejo več časa od preteka ak-sedem od desetih pa jih je zaradi udeležbe v projek- tivnosti oziroma kontinuirano vključenost v aktivnosti 59,75% tu razvilo bolj jasno predstavo o svojih kariernih ciljih. programa v daljšem obdobju. Obenem to področje UČNI IN KARIERNI RAZVOJ Nameravam se včlaniti v politično in/ Skoraj prav toliko udeležencev je boljše prepoznava- zajema odnos do vrednot oziroma dejavnosti, ki so ali družbeno gibanje, združenje ali Nameravam izboljšati svoje znanje tujih organizacijo. lo svoje dejanske karierne možnosti in verjelo v izbolj- pri mladih lahko na visoki stopnji in/ali v intenzivnem jezikov. šanje svojih zaposlitvenih zmožnosti, vsaj tri petine pa procesu razvoja, zato udeležba na eni aktivnosti na-91,17 % 48,66 % si je bolj jasno predstavljalo svojo nadaljnjo izobraže- nje nima nujno zaznavnega učinka. Želim prispevati k razvoju mladinske valno pot. Izkoristiti nameravam neformalno politike. izobraževanje in učne priložnosti. Po drugi strani je zanimiva primerjava teh rezultatov MEDNARODNO MREŽENJE 90,24 % 44,20 % Manj izraziti pa so po mnenju udeležencev učinki z rezultati drugih analiz iste raziskave, na primer z IN DOJEMANJE TUJINE udeležbe v projektu na njihovo družbeno, politično vidika slabše zaznanih učinkov na družbeno, politično Čutim se kot Evropejec/-ka. V načrtu imam nadaljnje izobraževanje in Z mrežami, ki sem jih vzpostavil/-a preko in okoljsko ravnanje. Zaradi udeležbe v projektu se in okoljsko ravnanje. Na primer politični in družbeni usposabljanje. 42,56 % projekta, nameravam ohraniti stike. 28 je pri treh petinah udeležencev povečalo spoštovanje razlogi za udeležbo (str. 22) v aktivnostih programa 85,34 % 29 Aktivno podpiram vključevanje ljudi z manj 89,21 % kulturne raznolikosti. Skoraj polovica udeležencev se so bili pri udeležencih manj izpostavljeni v primerjavi priložnostmi. Spoznal/-a sem, katere od svojih je zaradi projekta (bolj) nameravala včlaniti v politično z drugimi, bolj osebno in učno naravnanimi potreba-Spoznal/-a sem ljudi iz drugih držav, s kompetenc želim še bolj razviti. 41,73 % katerimi sem še vedno v stiku. ali družbeno gibanje, še malo manj pa jih je name- mi/razlogi. Čeprav so udeleženci ne glede na to us- 84,23 % ravalo prispevati k razvoju mladinske politike, zaradi pešno pridobivali družbene kompetence (str. 26) in so Predan/-a sem delu, ki je usmerjeno proti 88,62 % diskriminaciji, nestrpnosti ipd. udeležbe bolj čutilo evropsko identiteto, postalo bolj projekti krepili aktivno državljanstvo (str. 37), pa so bili Vzpostavil/-a sem stike z ljudmi iz tujine, ki Zdaj se lažje sam/-a gibljem v drugih so koristni za mojo profesionalno rast. informiranih o evropskih zadevah in/ali aktivneje pod- učinki na politiko (predvsem v povezavi z mladinskim 41,50 % državah (npr. potovanje, študij, delo oz. piralo vključevanje ljudi z manj priložnostmi. Samo delom) slabše prepoznani. praksa, služba). 76,20 % Informiran/-a sem o evropskih zadevah. okoli tretjina udeležencev se je zaradi udeležbe več 82,51 % Imam bolj jasno predstavo svojih želja in 40,56 % ukvarjala s prostovoljskimi dejavnostmi oziroma se Ob primerjanju z drugimi analizami vseeno preseneča ciljev glede svoje poklicne poti. Vzpostavil/-a sem stike z ljudmi iz bolj angažirala v civilni družbi, malo manj kot tretjina v tej analizi prepoznan nizek delež udeležencev, ki so tujine, ki so koristni za mojo dejavnost v 70,01 % Ukvarjam se s prostovoljnimi dejavnostmi. pa jih je bolj prispevala k varovanju okolja. Malo manj po projektu bolj spoštovali kulturno raznolikost. Multi-družbenem ali političnem življenju. 37,16 % kot petina udeležencev pa je zaradi svoje udeležbe kulturnost je namreč glede na druge analize eno najBolje razumem svoje karierne možnosti. 75,49 % Angažiram se v civilni družbi. tudi bolj aktivno sodelovala v demokratičnem in poli- uspešnejših področij za doseganje učinkov programa 69,47 % V tujini nameravam študirati, delati, 34,44 % tičnem življenju. (str. 30). Je tudi med najpogostejšimi razlogi za ude- opravljati prakso ali tam živeti. Verjamem, da so se moje zaposlitvene ležbo v aktivnosti (str. 22). Takšen rezultat je morda možnosti povečale. Aktivno prispevam k varovanju okolja. 75,50 % Na takšne rezultate je verjetno vplivalo več dejavni- posledica že predhodno močno razvitih vrednot pri 69,43 % 31,33 % kov. Medtem ko smo pri prvih dveh področjih (med- posameznikih, na katere ena aktivnost ni imela znat- Z ljudmi, ki sem jih spoznal/-a preko narodno mreženje ter učni in profesionalni razvoj) nega vpliva. projekta, nameravam razviti skupne Bolj jasno si predstavljam svojo nadaljnjo Sodelujem v demokratičnem/političnem aktivnosti ali projekte. izobraževalno pot. življenju. udeležence spraševali o učinkih, ki jih večinoma ne- 68,30 % 63,66 % posredno in intenzivneje občutijo v krajšem obdobju 19,24 % po koncu aktivnosti (včasih pa po daljšem času žal Primerjava učnih smo se osredotočili na razlike med deleži udeležencev z učnim izkupič- Seveda obstajajo tudi teme, pri katerih je delež udeležen- učinkov na nacionalni in kom po temah med našimi projekti in projekti vseh držav članic mreže cev z učnim izkupičkom v naših projektih nižji od nadnaci- nadnacionalni ravni RAY. Večji učni izkupiček pri nas sprejetih projektov je najbolj izrazit pri onalne ravni. Največje razlike so pri temi politik in struktur Na podlagi rezultatov nacionalnih temah neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, trajnostne-Evropske unije, o kateri se je v projektih, sprejetih pri nas, in nadnacionalnih raziskav smo ga razvoja, zdravja in dobrega počutja, osebnega razvoja ter mladine in nekaj naučilo le 12,8 % udeležencev. Ta tema je sicer šib-primerjali učne učinke pri nas mladinskega dela. kejša tudi drugod, saj se je nekaj o njej naučilo le 21,6 % sprejetih projektov z učnimi učinki udeležencev projektov na nadnacionalni ravni. Nadalje Največ udeležencev projektov na projektov, sprejetih v vseh državah so pri nas sprejeti projekti v primerjavi z nadnacionalno nadnacionalni ravni raziskovanja članicah raziskovalne mreže RAY. ravnjo šibkejši tudi pri temah človekovih pravic in temelj- mreže RAY se v projektih nekaj novega Primerjali smo deleže udeležen- nih pravic, evropskih zadev, demokracije ter diskriminaci- nauči o kulturni raznolikosti, mladini cev, ki so se naučili nekaj novega je in nediskriminacije. in mladinskem delu, neformalnem o ponujenih temah. naučeno - top 5 tem ray izobraževanju oz. priložnostnem učenju, Rezultate je mogoče interpretirati na različne načine. osebnem razvoju ter o izobraževanju, Največ udeležencev na nadnaci- Nekoliko višji delež udeležencev z učnim izkupičkom v usposabljanju in učenju. Udeleženci pri onalni (in tudi na nacionalni) rav- 69,1 % naših projektih v primerjavi z nadnacionalno ravnjo kaže nas sprejetih projektov se v primerjavi O KULTURNI ni raziskovanja mreže RAY se v na uspešnost pri nas sprejetih projektov pri proizvajanju RAZNOLIKOSTI z nadnacionalno ravnjo več naučijo 69,5 % projektih nekaj novega nauči o in prenašanju učnih rezultatov na udeležence. Kakovost predvsem o temah neformalnega kulturni raznolikosti, mladini in slovenskega izobraževalnega okolja se glede na rezulta- izobraževanja in priložnostnega učenja, 30 te raziskave manifestira tudi v mladinskem delu in izvaja- 31 mladinskem delu, neformalnem 56,5 % trajnostnega razvoja, zdravja in dobrega O MLADINI, izobraževanju oz. priložnostnem nju programa. počutja, osebnega razvoja ter mladine in MLADINSKEM DELU učenju, osebnem razvoju ter o iz- 61,1 % mladinskega dela. obraževanju, usposabljanju in uče- Obenem pa so za dobre rezultate ključni mladinskemu nju. Primerjava rezultatov najuspe- O NEFORMALNEM delu notranji vzvodi, kot na primer dobro poznavanje ne- šnejših tem na ravni mreže RAY s 49,3 % IZOBRAŽEVANJU / formalnih metod učenja in orodij za spremljanje in potrje- slovenskimi rezultati je pokazala PRILOŽNOSTNEM vanje učnih rezultatov med slovenskimi organizacijami, ki 56,8 % Kakovost slovenskega izobraževalnega uspešnost pri nas sprejetih projek- UČENJU se pomembno krepijo z dostopom do programa. okolja se glede na rezultate raziskave tov, saj je delež udeležencev, ki so manifestira tudi v mladinskem delu in se o teh temah nekaj novega nau- 48,1 % Še zanimivejša je primerjava posameznih tem med na- izvajanju programa. Obenem pa so za čili, v naših projektih večji pri prav O OSEBNEM cionalno in nadnacionalno ravnjo. Po eni strani naša us- dobre rezultate ključni mladinskemu RAZVOJU vsaki izmed njih. Tudi ob izračunu 53 % pešnost pri prenašanju tem neformalnega izobraževanja, delu notranji vzvodi, na primer dobro povprečnih deležev udeležencev mladine in mladinskega dela kaže na kakovostno delo poznavanje neformalnih metod učenja z učnimi izkupički med vsemi te- slovenskih organizacij na za program ključnih področjih. in orodij za spremljanje in beleženje O IZOBRAŽEVANJU, 38,4 % mami slovenski projekti dosegajo Trajnost, dobro počutje in zdravje so teme, ki se močno učnih rezultatov med slovenskimi USPOSABLJANJU, nekoliko, sicer zanemarljivo višje skladajo z našim okoljem in zanimanji. Ker dobivata traj- UČENJU 42,9 % organizacijami, ki se pomembno krepijo vrednosti (0,68 odstotne točke). nost in okoljevarstvo z novim programom še večji zagon, z dostopom do programa. imajo naše organizacije možnost dosegati visoko kako- ray Katere pa so teme, v katerih pri vost v prihajajočem programskem obdobju. nas sprejeti projekti najbolj izsto- slovenija pajo? Za odgovor na to vprašanje Po drugi strani je treba premisliti o nižji uspešnosti pri nas sprejetih projektov pri temah diskriminacije in nediskrimi- naučeno v naših projektih: naučeno v naših projektih: močnejše teme glede na povprečje RAY šibkejše teme glede na povprečje RAY ray ray slovenija slovenija 32 33 49,3 % 56,8 % 16,4 % 22,3 % 18,4 % 24 % 48,1 % 53 % 56,5 % 61,1 % 21,6 % 12,8 % 35,7 % 28,7 % 37,3 % 30,3 % 24,9 % 19,8 % 40,4 % 36,5 % RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA RAZLIKA 7,5 % 5,9 % 5,6 % 4,9 % 4,6 % 8,8 % 7 % 7 % 5,1 % 3,9 % O NEFORMALNEM O TRAJNOSTNEM O ZDRAVJU IN O OSEBNEM O MLADINI, O POLITIKAH ALI O ČLOVEKOVIH O EVROPSKIH O DEMOKRACIJI O IZOBRAŽEVANJU RAZVOJU DOBREM POČUTJU RAZVOJU MLADINSKEM STRUKTURAH EU PRAVICAH, ZADEVAH DISKRIMINACIJI IN / PRILOŽNOSTNEM DELU TEMELJNIH NEDISKRIMINACIJI UČENJU PRAVICAH nacije, demokracije, evropskih zadev ter pravic in politik Evropske unije. Seveda je mogoče, da na relativno nižji Naša uspešnost pri prenašanju tem izkupiček v primerjavi z nadnacionalnim povprečjem neformalnega izobraževanja, mladine in vpliva večja predhodna izkušenost udeležencev pri nas mladinskega dela kaže na kakovostno delo slovenskih sprejetih projektov pri teh temah. Raziskava tega vpliva organizacij na za program ključnih področjih. Trajnost, ni kontrolirala. Vendar pa raziskava učinkov na partici- dobro počutje in zdravje pa so teme, ki se močno pacijo in državljanstvo kaže, da slovenske udeležen- skladajo z našim okoljem in zanimanji. Ker dobivata ce projektov politične in gospodarske teme zanimajo trajnost in okoljevarstvo z novim programom še večji manj od družbenih in okoljskih (Deželan in Vombergar, zagon, imajo naše organizacije možnost dosegati 2020b). To je lahko povezano z nižjo motivacijo sloven-visoko kakovost v prihajajočem programskem obdobju. skega mladinskega okolja za pokrivanje teh (političnih) tem v projektih. Spremljanje in beleženje žni deleži manjkajočih vrednosti, Samo dve petini udeležencev pa učnega procesa ki bi vplivali na znatno popačenje je ocenilo, da sta refleksija in sa- V okviru programa je bilo razvito rezultatov, v kolikor jih ne bi upo- moocenjevanje okrepila njihovo SPREMLJANJE IN BELEŽENJE UČNEGA PROCESA posebno orodje Youthpass za na- števali. Vzrok za manjkajoče od- zavedanje o lastnem razvoju in V PROJEKTIH PROGRAMA E+: MLADI V AKCIJI črtovanje, spremljanje, vrednote- govore je najverjetneje neuporaba učenju. nje, beleženje in priznavanje učnih orodja pri vseh aktivnostih, ki so Uporabnost orodja rezultatov v procesu neformalnega bile vključene v raziskavo. Ker na- Do še večjih razlik prihaja pri razu- Youthpass in nanj ODGOVORI ODGOVORI učenja. Potrdilo o uporabi orod- cionalna agencija uporabo orodja mevanju zaželenosti oziroma upo- VODIJ % UDELEŽENCEV % vezane refleksije učnih ja lahko organizacije izdajo vsem za vse vrste aktivnosti programa rabnosti Youthpassa kot potrdila. procesov in rezultatov udeležencem projektov programa aktivno promovira šele v zadnjih Ponovno je skoraj dve tretjini v raz- V povezavi z Youthpassom za ta so udeleženci projekt smo izvajali refleksijo in E+: MVA. V preteklih letih se je letih, je tak rezultat razumljiv. iskavo vključenih vodij pritrdilo, da raziskave prepoznali samoocenjevanje. orodje in z njim povezano potrdilo so udeleženci želeli prejeti potrdilo v znatno nižjih deležih Youthpass in njegove metode refleksije 47,02 % uporabljalo predvsem za nekatere Youthpass. Čeprav pri udeležencih kot vodje projektov. in spremljanja učnih procesov so bili Prvi korak k večji aktivnosti (npr. mladinske izmenja- Zato v zvezi z Youthpassom pred- te trditve nismo preverjali, pa se integrirani skozi celoten projekt. je izkazalo, da imajo udeleženci prepoznavnosti in ve, projekte prostovoljstva oziro- stavljamo samo nekatere rezultate, 70,45 % o uporabnosti Youthpassa pre- Refleksija in samoocenjevanje v uporabnosti orodja ma evropsko prostovoljsko služ- in to z upoštevanjem manjkajočih cej nizko mnenje. Niti četrtina jih povezavi z Youthpassom sta povečala Youthpass torej ni bo). Nacionalna agencija spodbuja odgovorov pri izračunih deležev, namreč še ni pri prijavi za službo, moje zavedanje o lastnem razvoju in 34 v predstavljanju uporabo orodja tudi za udeležence kar sicer ni običajna metodologija učenju preko projekta. tečaj, študij ali podobno uporabila 35 njegove koristnostni vseh drugih aktivnosti v programu v raziskovanju. Ta pristop daje v potrdila Youthpass. Le vsakemu 39,97 % zunanjemu svetu (kar in od leta 2019 so potrdila tudi na navezavi na zgornjo predpostav- desetemu pa je potrdilo dejansko Youthpass je sicer tudi potrebno), voljo za prav vse te aktivnosti. ko pravilnejši približek dejanskega tudi pomagalo do zaposlitve, teča- temveč v razvijanju stanja glede uporabe orodja v pro- ja, študija ali podobnega. poglobljenega Udeležencem orodje Youthpass gramu in z njim povezanih proce- razumevanja o njegovi pomaga razmisliti in zapisati, kaj so sov učenja in refleksije v projektih. Ker so udeleženci izpolnjevali an- moči med tistimi, v okviru projekta počeli in česa so Ob tem se ne osredotočamo pred- ketne vprašalnike v kratkoročnem katerim je namenjen se pri tem naučili. Youthpass omo- vsem na velikosti deležev, temveč obdobju po zaključenem projektu, Youthpass sem uporabil/-a pri prijavi za – med udeleženci goča podporo pri refleksiji učnega na razlike med deleži v primerlji- je lahko nizek delež uporabe Yo- službo, tečaj, študij itn. projektov. procesa in učnih rezultatov, pove- vih odgovorih vodij in udeležen- uthpassa posledica tega, da po- 16,92 % čuje družbeno prepoznavnost mla- cev projektov. trdila po projektu še niso prejeli Udeleženci so želeli prejeti Youthpass. dinskega dela ter podpira aktivno Več kot dve tretjini v raziskavo ali uporabili. Vendar pa so številni 64,80 % evropsko državljanstvo in večjo vključenih vodij je potrdilo, da so Youthpass mi je pomagal pri zaposlitvi, udeleženci v projektih povratniki tečaju ali študiju. zaposljivost mladih. v projekte vgradili Youthpass in z in s tem potencialno imetniki pred- njim podprte metode refleksije in hodnih potrdil. Vprašalnik glede 10,48 % Proučevanje uporabe Youthpassa spremljanja učnih procesov. Ude- uporabe Youthpassa ni izključeval v programu na podlagi rezultatov leženci pa so to zaznali v precej navedbe uporabe katerega od raziskave učinkov programa pri manjši meri. Samo slaba polovica predhodno pridobljenih potrdil. nas sprejetih projektov se je izka- jih je menila, da so v povezavi z Yo- zalo za zapleteno. Med odgovori uthpassom v okviru projekta izva- Uporabnost orodja Youthpass in udeležencev in vodij so bili obse- jali refleksijo in samoocenjevanje. tudi nanj vezane refleksije učnih procesov in rezultatov so udele- Učinki projektov na vrednote Tudi vse druge v raziskavo vklju- Učinki na participacijo in državljanstva na lokalnih in nacio- ženci raziskave torej prepoznali Sodelovanje v projektih pomembno krepi vrednote udeležencev. V razi- čene vrednote so v očeh vsaj tre- državljanstvo nalnih ravneh. Čeprav je bilo obču- v znatno nižjih deležih kot vodje skavo vključeni udeleženci so se opredeljevali, kako je projekt vplival na tjine udeležencev zaradi udeležbe Učinke programa na participacijo tenje evropskega državljanstva na projektov. Razkorak kaže na pri-njihove vrednote: strpnost, samoizpolnitev, solidarnost, osebna svobo- na projektu postale pomembnejše. in državljanstvo smo proučevali z nižji ravni, pa so kar devet izmed ložnosti za izboljšave. Čeprav je da, enakost, človekove pravice, mir, zdravje in dobro počutje, nenasilje, Pri tem se je treba zavedati, da je intervjuji s slovenskimi udeleženci desetih v raziskavo vključenih ude-uporaba Youthpassa kot orodja demokracija in pravica. implementacijsko obdobje večine projektov na temo participacije in ležencev zanimale evropske zade-za spremljanje učnega procesa projektov programa (z izjemo nek- državljanstva, obenem pa te rezul- ve oziroma zadeve Evropske unije. vodjem precej samoumevna – to Več kot polovica udeležencev je zaradi udeležbe na projektu začela kot danjega EVS-a oz. projektov pro-tate primerjamo z rezultati kvan- lahko sklepamo iz visokih deležev pomembnejše obravnavati vrednote strpnosti, samoizpolnitve, solidarno-stovoljstva) kratkotrajno – velika titativnih in kvalitativnih analiz na Analize dolgoročnih učinkov ude-pritrdilnih odgovorov na raznolika sti z ljudmi, ki se srečujejo s težavami, osebne svobode in/ali enakosti. večina aktivnosti namreč ne traja nadnacionalni ravni raziskave. V ležbe na participacijo in drža-vprašanja, povezana z Youthpas- več kot dva tedna. Obseg krepitve tem podpoglavju z izjemo razdel- vljanstvo so med slovenskimi ude- som – udeleženci v projektih tega vrednot, ki se večinoma spreminja- ka Pogled na Evropsko unijo po leženci pokazale porast zaupanja ne zaznajo v primerljivi meri. jo počasi in v dalj časa trajajočem v sodržavljane oziroma ljudi okoli UČINKI NA VREDNOTE: udeležbi povzemamo rezultate obdobju, je glede na to vsekakor raziskave RAY LTE CIT. sebe ter krepitev kompetenc za Prvi korak k večji prepoznavnosti ZARADI PROJEKTA JE ZAME BOLJ POMEMBNA ... nezanemarljiv. participacijo v družbenem in poli- in uporabnosti orodja Youthpass tičnem življenju. Konkretno se je V raziskavo vključene slovenske torej ni v predstavljanju njegove ko- to v intervjujih pokazalo celo kot udeležence aktivnosti, povezanih višja udeležba na volitvah. Vendar 36 ristnostni zunanjemu svetu (kar je 59,33 % s participacijo in državljanstvom, z rastjo kompetenc za participacijo 37 sicer tudi potrebno), temveč v raz- STRPNOST so najbolj zanimala družbena in vijanju poglobljenega razumevanja ne raste tudi zaupanje v oblastne 57,49 % okoljska vprašanja, pri čemer so 37,52 % o njegovi moči med tistimi, katerim V raziskavo vključene strukture, kar kaže na večjo priprav- PRAVICA SAMOIZPOLNITEV bile v ospredju teme zdravja in slovenske udeležence ljenost slovenskih udeležencev za je namenjen – med udeleženci pro- socialnega položaja ljudi, okolja in projektov, povezanih participacijo v nekonvencionalnih jektov. Pozitivni procesi v zvezi s trajnostnega razvoja, človekovih 60 s participacijo in oblikah političnega udejstvovanja. tem so razvidni iz manjše raziskave 50 57,22 % pravic, multikulturnosti, položaja 38,73 % med našimi upravičenci, ki smo jo 40 SOLIDARNOST državljanstvom, so DEMOKRACIJA beguncev ter priložnosti za mla- 30 Z LJUDMI, KI najbolj zanimala Obenem se je kot pomembna iz- izvedli v letu 2019 (Movit, 2019).5 20 de in njihove vključenosti. Precej SE SREČUJEJO družbena in okoljska kazala tudi predhodna izkušnja 10 S TEŽAVAMI manjše zanimanje pa so kazali za 0 vprašanja, pri čemer so mednarodne mobilnosti, saj je pri- gospodarska in politična vpraša- bile v ospredju teme spevala k nadaljnjemu udejstvova- nja, kar pa se tudi z njihovo ude- 43,16 % 55,34 % zdravja in socialnega nju v tovrstnih projektih, s čimer se NENASILJE OSEBNA ležbo v projektih ni bistveno spre- položaja ljudi, okolja in utrjujejo temelji demokratičnega SVOBODA menilo. Sodelovanje v trajnostnega razvoja, državljanstva, prav tako pa je ude- projektih pomembno človekovih pravic, ležence vodila k razmisleku o na- krepi vrednote Slovenskih udeležencev institu- 54,98 % multikulturnosti, položaja daljnji življenjski in karierni poti. V 46,52 % udeležencev. ENAKOST cionalna politika večinoma ni za- beguncev ter priložnosti povprečju je kar devet od desetih ZDRAVJE IN nimala. Mnogo bolj kot evropsko za mlade in njihove intervjuvancev na podlagi projek- DOBRO POČUTJE identiteto (le polovica) so izražali vključenosti. tne izkušnje poiskalo nove prilož- 48,16 % 49,52 % kozmopolitanski čut in se čutili dr- nosti za krepitev tovrstnih izkušenj 5 Dosegljivo na: http://www.movit.si/filead- MIR ČLOVEKOVE PRAVICE žavljane sveta (tri četrtine), zanje min/movit/1MVA/Youthpass/Spremljanje_uc- in kompetenc, kar šest od desetih nega_procesa_v_E_.pdf. pa je bil pomemben tudi občutek pa je izrazilo, da je sodelovanje v projektu prispevalo k spremembi njihovih življenjskih Krepitev nekaterih državljanskih kompetenc in aktiv- načrtov (povzeto po Deželan in Vombergar, 2020b). nega državljanstva se je na nadnacionalni ravni poka- zala v kvalitativnem delu analiz (intervjuji), medtem ko Nadnacionalne analize dolgoročnih učinkov na par- jih kvantitativne analize v smislu statistične značilnosti ticipacijo in državljanstvo so pokazale še precej več niso potrdile. To na primer velja za vrednote in odnose, učinkov. Dolgoročne učinke na participacijo in drža- povezane s participacijo in aktivnim državljanstvom, in Udeleženci vstopajo v program z vljanstvo se je proučevalo z mešanimi metodami, del tudi za prakso participacije in aktivnega državljanstva relativno visoko stopnjo že izoblikovanih katerih so bili tudi kvantitativni pristopi. Ti pristopi so (povzeto po Gadinger, Bárta in Fennes, 2020). kompetenc in delovanja na področjih potrdili statistično značilnost spremembe v vzorcih participacije in državljanstva. Z udeležbo med različnimi časovnimi točkami zbiranja podatkov. Vzroki za razkorak med prepoznanimi dolgoročnimi dolgoročno povečujejo znanja na teh učinki v kvalitativnih in kvantitativnih analizah so raz- področjih, konkretneje glede vključevanja Nadnacionalna raven raziskave je pokazala, da ude- noliki. V intervjujih zaznane spremembe so morebiti v civilno družbo, varovanja narave in leženci v aktivnosti programa vstopajo z relativno premajhne ali pa se ne nanašajo na dovolj udeležen- trajnostnega razvoja. Poleg tega razvijajo visoko stopnjo že izoblikovanih kompetenc in delo- cev, da bi se pokazale v anketah. Naslednja možna pomembne veščine, zlasti veščine vanja na področjih participacije in državljanstva v pri- razlaga je, da je bila samoocena udeležencev pri šte- komunikacije, pogajanja in sodelovanja. merjavi s kontrolno skupino. Udeležba v aktivnostih vilnih področjih precej visoka že pred projekti in bi bilo je potrdila dolgoročno povečanje znanja na področjih težko doseči zvišanje. Dodatni dejavniki so lahko tudi participacije in aktivnega državljanstva, konkretneje Izkušnja mednarodne mobilnosti kratkoročno obdobje intervencije (trajanje aktivnosti), 38 glede vključevanja v civilno družbo, varovanja nara- 39 prispeva k nadaljnjemu udejstvovanju v umeščenost udeležencev v širši družbeni kontekst ve in trajnostnega razvoja. Poleg tega so udeleženci tovrstnih projektih, s čimer se utrjujejo in tudi dejstvo, da je večina udeležencev aktivnosti Projekti krepijo različne vrednote v razvili tudi pomembne veščine, zlasti veščine komuni- temelji demokratičnega državljanstva, v programu posameznikov v obdobju odraščanja, v povezavi z demokracijo in odnose, kacije, pogajanja in sodelovanja. prav tako pa udeležence vodi k katerem nanje intenzivneje delujejo še mnogi drugi ki so pomembni za participacijo in razmisleku o nadaljnji življenjski in dejavniki politične socializacije in osebne rasti. aktivno državljanstvo, kot so varovanje Nadalje je nadnacionalna raven raziskave pokazala, karierni poti. človekovih pravic in načelo, da se kot da projekti krepijo različne vrednote v povezavi z de- središče demokratične države vidi ljudi, mokracijo in odnose, ki so pomembni za participacijo večja pripravljenost prispevati k družbi, in aktivno državljanstvo. Konkretneje gre za varovanje večje zanimanje za družbeno-politične človekovih pravic in načelo, da se kot središče demo- Analize dolgoročnih učinkov udeležbe zadeve ter za varovanje okolja in kratične države vidi ljudi, večjo pripravljenost prispe- na participacijo in državljanstvo so med trajnostni razvoj. vati k družbi, večje zanimanje za družbeno-politične slovenskimi udeleženci pokazale porast zadeve ter varovanje okolja in trajnostni razvoj. zaupanja v sodržavljane oziroma ljudi Projekti krepijo tudi participacijo v civilni družbi in de- Projekti krepijo okoli sebe ter krepitev kompetenc za mokratičnem življenju, kar se je še posebej izkazalo participacijo v civilni participacijo v družbenem in političnem pri dveh profilih udeležencev. Prvi vključuje udeležen- družbi in demokratičnem življenju. ce z višjim učnim uspehom in več izkušnjami s pod- življenju. ročja participacije in državljanstva, pri čemer gre za t. i. Matthewov učinek – že aktivni lahko svojo aktivnost povečajo bolj kot drugi. Drugi profil so manj izkušeni udeleženci, ki se ne udeležujejo tečajev na to temo ali so v aktivnostih programa sodelovali prvič. Pogled na Evropsko unijo po udeležbi kratkotrajnosti najverjetneje nima Raziskava v 31 državah evropske- Mladi so do formalnih oblik politične participacije zadržani, njihova par- Pogled na Evropsko unijo po udeležbi smo preverjali s splošno raziska- izrazitih neposrednih učinkov na ga gospodarskega prostora, ki sta ticipacija v smislu udeležbe na volitvah pa je med letoma 2011 in 2017 vo o učinkih programa. Dve petini v raziskavo vključenih udeležencev spremembo političnih vrednot ali jo leta 2017 med 4.500 mladimi v padala (Evropska komisija, 2016; 2018b). V povprečju je bilo v 27 državah pri nas sprejetih projektov je po udeležbi gledalo na Evropsko unijo z pogledov, ki se tvorijo v dalj časa starostni skupini 16–25 let izvedla članicah med mladimi do 30 let, ki so lahko volili na lokalni, nacionalni ali večjo naklonjenostjo, kar je manj od evropskega povprečja, ki znaša trajajočem obdobju in so pri ude-izobraževalno združenje JA Euro- evropski ravni, zaznati padec v volilni udeležbi z 79 % na 68 % (Evropska polovico (Deželan in Vombergar, 2020a). Oba rezultata je mogoče ute-ležencih lahko na visoki stopnji že pe in Evropska okrogla miza indu- komisija, 2018b). meljiti z razlago, da imajo v program vključeni udeleženci projektov že pred projektom. strialcev (ERT), je na primer poka- tako visoko stopnjo sprejemanja Evropske unije. Program najverjetneje zala, da le 38 % mladih pogosto Podatki Eurobarometra iz leta 2017 za 28 članic EU (s pridruženo Hrva-evroskeptikov ne privlači. Ob tem posamezna aktivnost programa zaradi Pogled na evropsko razpravlja o Evropski uniji in njenih ško) pokažejo, da mladi v Evropi preko volitev najmanj pogosto politično državljanstvo in participacijo izzivih z družino in prijatelji. participirajo na evropski ravni. Čeprav je kumulativno 73 % mladih odgo- izven raziskave RAY vorilo, da so v zadnjih treh letih volili na lokalni, regionalni, nacionalni ali Rezultate raziskav programa o par- Še manjši delež, samo 18 %, jih je evropski ravni, jih je na evropski ravni volilo samo 25 %. Precej bolj se ticipaciji in aktivnem državljanstvu menilo, da je njihov glas slišan, ko s tega vidika obnesejo lokalna (54 %), regionalna (43 %) in nacionalna Pogled na Evropsko unijo smo postavili v kontekst nekaterih volijo na evropskih volitvah. Tudi (54 %) politična participacija (Evropska komisija, 2018a). po udeležbi v aktivnosti … drugih dostopnih raziskav, ki pro- njihovo znanje o Evropski uniji je učujejo evropsko državljanstvo in do neke mere omejeno. Samo 44 Če pogledamo podatke samo za Slovenijo, je v treh letih pred izvedbo participacijo mladih. % med tistimi s podjetniško izo- raziskave Eurobarometra v letu 2017 politično participacijo preko volitev brazbo in predznanjem jih je me- na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v povprečju izrazilo 61 % mladih. 40 Primerjava z drugimi raziskavami nilo, da so sposobni prijateljem 45 % se jih je opredelilo, da so volili na lokalni ravni, 51 % na nacionalni in 41 54 % SE NI SPREMENIL je podobno kot naše ugotovitve razložiti delovanje Evropske unije, 23 % na evropski ravni (prav tam). 42 % pokazala, da mladi politično parti- medtem ko je bilo takih med tistimi SE JE IZBOLJŠAL cipacijo v smislu volilne udeležbe brez podjetniške izobrazbe le 33 % Čeprav mladi kažejo večji interes za evropsko državljanstvo v primerja-pogosteje izražajo na lokalni in (Why Europe Matters, b. d.). vi s starejšimi starostnimi skupinami, se evropskih volitev udeležujejo v nacionalni ravni kot na evropski. precej manjšem deležu. Na evropskih volitvah leta 2014 je volila samo Čeprav čutijo neko mero dvoma Kar 66 % mladih v tej raziskavi je približno četrtina mladih (Evropska komisija, 2018b) in več kot polovi-v svojo možnost vpliva v formal- bilo mnenja, da bi se morali v izo- ca Evropejcev nad 55 let z volilno pravico. (Evropski parlament, 2014). nih oblikah participacije, pa mlade braževalnem procesu več naučiti o Mladi evropskega državljanstva ne utemeljujejo v smislu demokratične zadeve v zvezi z Evropsko uni-Evropski uniji (prav tam). participacije, temveč jih motivirajo druge oblike politične participacije in jo zanimajo, kar se vidi v želji po Podobno je na velikem številu predvsem izboljšani življenjski pogoji (Evropska komisija, 2018b). vključevanju evropskih tem v izo- anketirancev pokazala tudi vse- braževalne programe. Čeprav se evropska raziskava Eurobarome- Še precej nižji so deleži mladih, ki so člani političnih strank. V letu 2017 je mladi redkeje udeležujejo evrop-ter, v kateri se je kar 83 % mladih le 7 % mladih Evropejcev opredelilo svojo pripadnost politični organiza-skih volitev, se čutijo evropske dr- v starostni skupini 15–30 let stri- ciji ali stranki, čeprav je ta delež v primerjavi z letom 2011 nekoliko zrasel. žavljane bolj kot druge starostne njalo, da bi moralo biti izobraže- skupine. Obenem različne študije vanje o evropskih zadevah, kot so V povprečju pa je enkrat več mladih Evropejcev, kot jih je sodelovalo v ugotavljajo podobno: mladi izka-delovanje Evropske unije in njenih politični organizaciji, sodelovalo v nevladnih organizacijah in/ali drugih 4 % zujejo večjo politično participaci- institucij, evropska zgodovina in organizacijah na lokalni ravni (prav tam). Raziskave so pokazale tudi ko-jo in zanimanje, v kolikor jim je to kultura, del obveznega izobraže- SE JE POSLABŠAL relacijo med mladinskim delom in udeležbo na volitvah. Mladi pogosteje omogočeno skozi raznolike oblike valnega procesa (Evropska komi- volijo, če so aktivni v mladinski organizaciji (Eurostat, 2015; Evropska ko- participacije. sija, 2018a). misija, 2015a). Čeprav se mladi od tradicionalnih rebe od tradicionalnih oblik, v katere pogosto ne zaupajo (prav tam). oblik udeležbe v političnem življe- Evropska unija je s financiranjem programov na področju mladine (izrecno učinki na lokalno okolje nju umikajo, si še vedno želijo so- je potrebno omeniti Erasmus+) poskuša krepiti sodelovanje mladih preko delovati, in sicer z več in bolj raz- mladinskega dela, prostovoljstva in udeležbe v demokratičnem življenju. LOKALNA SKUPNOST (SE) JE ... nolikimi možnostmi za udeležbo. Vloga evropskih programov, kot sta Erasmus: Mladi v akciji in Evropska Raziskava iz leta 2012 ugotavlja, solidarnostna enota, je neovrgljiva tudi pri večanju pripadnosti Evropi. Kar projekt dobro sprejela. 85,24 % da le eno tretjino mladih zanima dve tretjini mladih po rezultatih raziskave Eurobarometer iz leta 2017 verja-politika, ta delež pa pri starejših me, da jim ta dva programa krepita občutenje evropske identitete (Evrop- dobro sprejela medkulturno 83,87 % dimenzijo. starostnih skupinah zrastejo, ker ska komisija, 2018a). Mednarodni projekti se politična zavednost in socia- bila aktivno vključena v 78,34 % na področju mladine projekt. lizacija razvijata procesno in do- v lokalna okolja pokazala zanimanje za sežeta najvišje stopnje v starejših Učinki projektov na lokalno 74,42 % vnašajo nove izkušnje podobne projekte v bodoče. letih (Evropska komisija, 2016). skupnost in možnosti ne samo dobro in z zanimanjem Novejše raziskave pa ugotavljajo, 74,23 % za lokalno mladino, sprejela evropsko dimenzijo. da zadnja leta mladi kažejo pove- temveč tudi za širšo izrazila pripravljenost čano zanimanje za politiko, s čimer Vključevanje lokalnega okolja in doseganje učinkov z izvajanjem pro-za podporo podobnim 71,72 % skupnost. zmanjšujejo v prejšnjih raziskavah jektov v lokalnih skupnostih postaja z razvojem evropskih programov na dejavnostim v bodoče. ugotovljeno vrzel v primerjavi s področju mladine vse pomembnejše. Z izvedbo mednarodnih projektov ustvarjala sinergije med 42 na področju mladine v lokalnih okoljih vanje vnesemo nove izkušnje in različnimi deležniki v lokalni 68,88 % starejšimi generacijami (Evropska 43 skupnosti zaradi projekta komisija, 2018b). možnosti ne samo za lokalno mladino, temveč tudi za širšo skupnost. začela bolje zavedati skrbi 64,07 % in interesov mladih. Strokovnjaki menijo, da je vzrok To se je izkazalo tudi na podlagi odgovorov v raziskavo vključenih vodij postala bolj predana za to uporaba novih medijev za pri nas sprejetih projektov. Vsaj štiri petine vodij so menile, da je lokalna vključevanju mladih z manj 51,84 % skupnost projekt in/ali njegovo medkulturno dimenzijo dobro sprejela. priložnostmi. družbeno in državljansko komu- nikacijo. Informacijska tehnologija Približno tri četrtine jih je zaznalo, da je bila lokalna skupnost v projekt podkastov, mrež, blokov in wikijev aktivno vključena, da je pokazala zanimanje za podobne projekte v bo-mladim olajša dostop do politične doče, da je z zanimanjem sprejela evropsko dimenzijo in/ali (nekoliko participacije, še posebno ko se ta nižji delež) da je izrazila pripravljenost za podporo podobnim dejavnos-izvaja v vrstniški in participatorni tim v prihodnje. Približno dve tretjini vodij je zaznalo sinergije med različ- obliki. nimi deležniki v lokalni skupnosti zaradi projekta in/ali večje zavedanje okolje težje opazovati samo lokalne skupnosti za interese mladih. Več kot polovica vodij pa je postala preko percepcije enega pro-V povprečju je polovica mladih bolj predana vključevanju mladih z manj priložnostmi. fila anketirancev, ki včasih Evropejcev v letu 2017 uporabila niti niso del lokalnih okolij, v internet in družbene medije za in- Ob teh spodbudnih rezultatih pa je treba omeniti, da je bilo pri raziskavi katerih se projekti izvajajo. terakcijo z javnimi organi, 16 % pa učinkov na lokalno okolje nekoliko več manjkajočih odgovorov kot obi-Za bolj poglobljeno prouče- jih je svoja prepričanja delilo na čajno (približno 8,5 %) in odgovorov »ne morem presoditi« (večinoma vanje učinkov projektov na spletnih straneh. To kaže, da so med 10 % in 25 %). Če se projekti vsebinsko niso navezovali na lokalna lokalna okolja so v prihodno-mladi pripravljeni bolj participirati, okolja, so mladinski voditelji in vodje projektov iz drugih držav razumljivo sti zato smiselni drugačni ali če so jim ponujene oblike participa- v kratkotrajnem izvajanju projektnih aktivnostih težje presojali o vplivih komplementarni metodolo-cije, ki bolj nagovorijo njihove pot- na lokalno okolje, ki ga niso dobro poznali. Obenem je vplive na lokalno ški pristopi. ozadju. Večinoma se slovenske organizacije, ki v programu sodelujejo, Povzetek in iztočnice za od strogo političnih tem ograjujejo in se raje usmerjajo v druge proble- izboljšave matike, npr. okolje. Ob tem ostaja na ravni organizacij prepogosto spre- gledana in premalo ozaveščena komponenta politične participacije, ki dejansko nastaja tudi ob obravnavi teh tem. Analize učinkov izvajanja programa so prepoznale pomembne učinke Program ima V vsebine projektov programa na udeležence, konkretneje na njihovo osebno in učno rast, na Predstavniki sektorja na dogodku so izpostavili tudi, da je prva aktivnost pomembne učinke in učne procese bi razvoj kariernih perspektiv ter tudi na njihove vrednote, predvsem tiste, za udeležence pogosto daleč najbolj vplivna in ima največje učinke. Pri- na posameznike, bilo treba v večji ki so pomembne za medkulturno in mednarodno povezovanje. Pozitivni merjava učinkov posameznih projektov po področjih je po mnenju ne- konkretneje na meri vplesti aktualne učinki pa so bili zaznani tudi na lokalna okolja, v katerih se projekti izvajajo. katerih nehvaležna naloga, saj so učinki na posamezna področja lahko njihovo osebno in družbene in politične šibkeje prepoznani, ker mladi v aktivnosti vstopajo z že zelo razvitimi učno rast, na razvoj dogodke na lokalni, Program pa ima na podlagi izvedenih analiz in njihovih interpretacij percepcijami na teh področjih oziroma gre za področja, kjer prihaja do kariernih perspektiv regionalni, nacionalni tudi številne priložnosti za izboljšave. Eden od ključnih izzivov, ki so ga sprememb v dalj časa razvijajočem se obdobju. Smiselno so ob tem ter tudi na njihove in evropski ravni. zaznale nacionalne raziskave, je pridobivanje novih udeležencev, saj je izpostavili, da je posamezna aktivnost ali projekt le pika na i dalj časa vrednote, predvsem njihovo število iz leta v leto nižje (Deželan in Vombergar, 2020a). Rezul-trajajočega procesa ter da bi drugačna metodologija v marsičem lahko tiste, ki so pomembne tati številnih analiz na nacionalni ravni nadalje kažejo, da udeleženci v prispevala k drugačnim raziskovanim rezultatom. S tega vidika moramo za medkulturno aktivnosti programa vstopajo z nižjimi pričakovanji na področju politične izpostaviti, da so v tem poglavju predstavljene raziskave vključevale ve- in mednarodno participacije in razvoja politik ter razvijanja nekaterih ključnih kompetenc, liko število respondentov in preverjanje obstoječih konceptov – takšno 44 povezovanje. Pozitivni prepoznani učinki na ta področja pa so tudi med najšibkejšimi. Obenem raziskovanje je smotrnejše izvesti s kvantitativnimi metodami, čeprav so 45 učinki pa so bili bi moral program bolj nasloviti razkorak med mladinskim delom in digi- sektorju bližji kvalitativni pristopi. Čeprav kvalitativno raziskovanje omo-zaznani tudi na lokalna talizacijo, kar je bilo zaznano predvsem na nadnacionalni ravni analiz, goča bolj poglobljene uvide, pa so obširne kvantitativne raziskave dober okolja, v katerih se razvidno pa je tudi iz analiz na nacionalni ravni. temelj za razumevanje področij, ki jih lahko organizacije same proučuje- projekti izvajajo. jo s kvalitativnimi pristopi na manjših vzorcih. Pri analizi odgovorov projektnih vodij in vodij udeleženih projektnih skupin se je prečno pokazala vsesplošna tendenca po precenjevanju Na nadnacionalni ravni analiz programa so raziskovalci na osnovi rezul- Čeprav mnogi projekti učinkov programa, ki po vsej verjetnosti izhaja iz visokih pričakovanj raz-tatov izoblikovali nekatera priporočila, ki so relevantna tudi za izvajanje sami po sebi krepijo ličnih deležnikov do programa. Rezultati namreč kažejo, da so snovalci projektov pri nas (Gadinger, Bárta in Fennes, 2020). Raziskovalci so opo-aktivno državljanstvo projektov in tisti, ki so v izvajanje projektov najbolj vključeni, prepričani zorili, da morajo tudi projekti, pri katerih participacija in državljanstvo nis-in participacijo mladih, v precej večje učinke, kot so zaznani ob vzporednih analizah učinkov na ta v središču pozornosti, te vsebine obravnavati bolj aktivno. V intervjujih bi morali upravičenci udeležence. Tak optimizem sicer v osnovi ni napačen, v kolikor prinaša so raziskovalci namreč zaznali, da nekatere aktualne politične teme, kot v večji meri ozavestiti, potrebno samozavest za nadaljnje dvigovanje kakovosti izvajanja aktiv- sta brexit in položaj beguncev, na drže intervjuvancev vplivajo tako po- da je treba te učinke nosti in programa, nikakor pa ne sme postati dejavnik zaviranja nadalj- zitivno kot negativno. Priporočljivo je torej v vsebine projektov in učne krepiti v civilni družbi njih izboljšav. procese bolj vplesti aktualne družbene in politične dogodke na lokal- in demokratičnem ni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Ob tem je ključnega pomena življenju nasploh Do uporabnih zaključkov v povezavi z rezultati, predstavljenimi v tem ustrezno spremljanje in usmerjanje udeležencev s strani vodij projektov, in s tem preseči poglavju, je vodila tudi evalvacija in valorizacija s predstavniki mladin-projektnih ekip in trenerjev. Čeprav mnogi projekti sami po sebi krepijo okvire posameznih skega sektorja, ki so se udeležili nacionalnega dogodka za predstavitev aktivno državljanstvo in participacijo mladih (Karsten, Böhler in Lee Roth, mobilnosti. rezultatov raziskav RAY. Predstavniki so izpostavili, da mlade zanimajo 2020), pa se številni upravičenci ne zavedajo, da je treba te učinke kre-predvsem druženje, spoznavanje kulture, medsebojni odnosi in njihove piti v civilni družbi in demokratičnem življenju nasploh in s tem preseči aktualne težave, ob čemer so politične teme brez primerne spodbude v okvire posameznih mobilnosti. Socialno vključevanje se v programu Erasmus+: Mla- vključevanja in raznolikosti. V prvem delu poglavja di v akciji pojavlja kot eno izmed ključnih vodil pri se osredotočamo na uspešnost programa pri vključe- uresničevanju ciljev programa. Področje socialnega vanju udeležencev z manj priložnostmi, udeležencev 5 vključevanja je kot prednostno določila tudi nacio- s posebnimi potrebami in manjšin. nalna agencija, ki že od leta 2014 namenja posebno pozornost podpori za vključevanje mladih z manj V nadaljevanju predstavljamo primerjalno analizo per- priložnostmi. Na področju mladine je bila konec leta cepcij udeležencev z manj priložnostmi o veščinah in 2014 oblikovana evropska strategija vključevanja in participaciji v primerjavi z udeleženci brez oteženega raznolikosti (Evropska komisija, 2014) kot skupni okvir dostopa do priložnosti. V zadnjem delu poglavja pa za podpiranje udeležbe in vključevanja mladih z manj se osredotočamo na posredni učinek programa na priložnostmi v program Erasmus+ na področju mla- krepitev socialnega vključevanja in raznolikosti med dine. Strategija opredeljuje pomembnost in načine mladimi nasploh. zagotavljanja vključevanja in raznolikosti pri izvajanju programa. V tem poglavju združujemo rezultate dveh raziskav: Splošna analiza in spremljanje učinkov izvajanja pro- Projekti vključevanja in raznolikosti v okviru progra- grama E+: MVA (RAY MON) in Analiza dolgoročnih Program E+: ma so predvsem projekti, ki bodisi aktivno vključujejo učinkov programa E+: MVA na participacijo in drža- mlade z manj priložnostmi (s prilagojenimi pripravami, vljanstvo (RAY LTE CIT). Kjer so uporabljeni rezultati 46 podporo in spremljanjem) bodisi naslavljajo teme so- raziskave RAY LTE CIT, je na to opozorjeno, sicer pa 47 MVA in socialno cialnega vključevanja in raznolikosti, s čimer posre-gre za rezultate iz raziskave RAY MON. vključevanje dno vplivajo na izboljšanje položaja mladih z manj priložnostmi v družbi. Projekti s poudarkom na socialnem vključevanju in raznolikosti lahko največ doprinesejo predvsem v aktivnostih mladinskih izmenjav, v transnacionalnih mladinskih pobudah in srečanjih oz. dialogu mladih z odločevalci, spodbujajo pa se tudi usposabljanja mla- dinskih delavcev, ki delajo z mladimi z manj priložnost- mi. V projektih strateških partnerstev pa je poudarek predvsem na vključevanju udeležencev s posebnimi potrebami. Z vidika socialnega vključevanja so zelo pomembni tudi projekti evropske prostovoljske služ- be, kasneje preimenovani v projekte prostovoljstva, ki se od konca leta 2018 v nekoliko spremenjeni obliki izvajajo v okviru novega programa Evropska solidar- nostna enota. Raziskave so nam omogočile priti do zanimivih zak- ljučkov o delovanju programa z vidika socialnega Uspešnost programa pri Program Erasmus+ (v celoti in ne le področje mladi-Udeleženci z manj priložnostmi in ne) v Vodniku za prijavitelje (Evropska komisija, 2020) vključevanju socialno posebnimi potrebami udeležence z manj priložnostmi opredeljuje kot ude- V povprečju je bila skoraj tretjina udeležencev pri nas ogroženih skupin ležence, katerim pomanjkanje možnosti omejuje ali sprejetih projektov v vzorcu raziskav, zaključenih med preprečuje udeležbo v mednarodnih aktivnostih iz letoma 2015 in 2018, opredeljenih kot udeleženci z naslednjih razlogov: V pri nas sprejetih projektih, ki so bili manj priložnostmi, dober odstotek (ki se prekriva z Program Erasmus+: Mladi v akciji mladim omogoča, • invalidnost (tj. udeleženci s posebnimi potreba- vključeni v raziskavo in so se zaključili deležem mladih z manj priložnostmi) pa so predstav- da s sodelovanjem v projektih preko neformalnega mi): osebe z motnjami v duševnem (intelektualne v letih 2015–2018, je bila kar tretjina ljali udeleženci s posebnimi potrebami. Ti podatki so učenja pridobijo dragocene mednarodne izkušnje, in kognitivne motnje, motnje pri učenju), teles- udeležencev projektov v okviru programa vezani na vnose v informacijska orodja za spremljanje izboljšajo svoje kompetence, samopodobo in s tem nem, čutilnem ali drugem razvoju; opredeljenih kot mladi z manj priložnostmi. projektov in poročanje, ki jih opravljajo za projekte med drugim povečajo svoje možnosti za zaposlitev, • težave pri izobraževanju: mladi s težavami pri odgovorne osebe. Deleži prepoznanih mladih z manj najdejo motivacijo za nadaljnji razvoj ali se na kak dru- učenju; tisti, ki predčasno zapustijo izobraževa- priložnostmi v projektih nekoliko presegajo rezultate gi način aktivneje vključijo v družbo. To je morda še nje; odrasli z nizkimi kvalifikacijami; mladi s slabim Velika večina vodij projektov meni, da toliko bolj pomembno za ranljivejše skupine mladih, ki evropskih raziskav Eurostata, ki na primer za leto 2018 šolskim uspehom; je njihov projekt podprl vključevanje jim program namenja posebno pozornost. navaja, da se je 26,3 % mladih v Evropski uniji soočalo • ekonomske ovire: osebe, ki imajo nizek življenj- s tveganji revščine in socialne izključenosti (Eurostat, mladih z manj priložnostmi v program. Definicija mladih z manj priložnostmi je lahko zelo ši- ski standard, nizke prihodke in so odvisne od sis- 2018). Preseganje je razumljivo, saj v aktivnostih pro-roka, zagotovo pa se v to skupino umeščajo mladi, ki tema socialne pomoči, ali brezdomci; mladi, ki so grama kot mlade z manj priložnostmi prepoznavamo 48 imajo zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šo- dlje časa brezposelni ali revni; osebe, ki so zadol- več profilov mladih (glej str. 48) 49 lanja manj možnosti na trgu delovne sile, ki odraščajo žene ali imajo finančne težave; v težjih socialno-ekonomskih razmerah ali se zaradi • kulturne razlike: priseljenci, begunci ali potomci svojih osebnih okoliščin srečujejo z večjimi ovirami pri priseljenih ali begunskih družin; osebe, ki pripa- svoji integraciji v družbo in podobno. dajo narodnostni ali etnični manjšini; osebe s te- Deleža udeležencev z manj žavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem priložnostmi in posebnimi vključevanju; potrebami (%) • zdravstvene težave: osebe z dolgotrajnimi zdra- vstvenimi težavami, hudimi ali duševnimi boleznimi; • družbene ovire: osebe, diskriminirane na podlagi 1,04 % spola, starosti, etnične pripadnosti, vere, spolne UDELEŽENCI usmerjenosti, invalidnosti itd.; osebe z omejenimi S POSEBNIMI POTREBAMI družbenimi spretnostmi, asocialnim ali tveganim vedenjem; osebe v negotovem položaju; (nekda- nji) storilci kaznivih dejanj, (nekdanji) uživalci drog 29,20 % Tudi odgovori vodij – članov organizacijsko-izved- UDELEŽENCI Z MANJ ali alkohola; mladi starši in/ali samohranilci; sirote; PRILOŽNOSTMI benih ekip in mladinskih voditeljev – kažejo, da pri • geografske ovire: osebe iz oddaljenih ali pode- nas sprejeti projekti uspešno podpirajo vključevanje želskih območij; osebe, ki živijo na majhnih oto- mladih z manj priložnostmi in posebnimi potrebami v kih ali v obrobnih regijah; osebe iz problematičnih program. Več kot pet šestin vodij (84,47 %) se namreč mestnih območij; osebe z območij z manj storitva- strinja, da je projekt podprl vključevanje mladih z mi (omejen javni prevoz, majhno število objektov). manj priložnostmi ali posebnimi potrebami v program. Občutenje priložnosti v primerjavi z vrstniki Občutenje ovir Vzporedno z že opisano statistiko vključevanja mladih z manj priložnost- udeležencev mi in posebnimi potrebami na podlagi projektnega poročanja so raziska- Čeprav je delež udeležencev pri ovire udeležencev projektov ve pokazale tudi, kako udeleženci projektov občutijo svoje priložnosti v nas sprejetih projektov, ki so ob-primerjavi z vrstniki. Pri tem prikazujemo odgovore slovenskih udeležen- čutili manj priložnosti v primerjavi cev, udeležencev pri nas sprejetih projektov in udeležencev projektov, z vrstniki, manjši od poročanega sprejetih v vseh državah članicah mreže RAY. deleža udeležencev z manj prilo- žnostmi v projektih, pa to ne drži Ne glede na opazovano skupino (slovenski udeleženci, udeleženci slo- za občutenje ovir v življenju. Več venskih projektov in udeleženci projektov držav v mreži RAY) je manj pri- kot tretjina vseh v raziskavo vklju- ložnosti v primerjavi z vrstniki občutila vsaj ena petina udeležencev. De- čenih udeležencev (36,29 %) je na- lež udeležencev pri nas sprejetih projektov, ki občutijo manj priložnosti v mreč občutila ovire pri delu in za-primerjavi z vrstniki, je manjši od deleža udeležencev, ki so zavedeni kot poslitvi, kar postavlja te ovire med udeleženci z manj priložnostmi v okviru projektnega poročanja. najpogosteje občutene ovire ude- ležencev pri nas sprejetih projek- tov in presega delež udeležencev Občutenje priložnosti z manj priložnostmi iz poročanja (29,20 %). 50 v primerjavi z vrstniki 51 Udeleženci pri nas sprejetih pro- jektov pa občutijo tudi druge ovire. Vsak četrti v raziskavo vključeni SLOVENSKI 20,4 % udeleženec pri nas sprejetih pro- 15,64 % 15,70 % 20,01 % 25,29 % 36,29 % UDELEŽENCI jektov je občutil ovire zaradi po- pri pri pri aktivni pomanjkanje pri delu in 16,8 % 3,6 % manjkanja denarja, vsak peti pa mobilnosti izobraževanju udeležbi v denarja zaposlitvi ovire pri aktivni udeležbi v družbi družbi in VSI UDELEŽENCI politiki in politiki. Približno ena šestina (NADNACIONALNA 23,9 % udeležencev je občutila ovire pri izobraževanju in/ali pri mobilnosti ovire RAVEN) 18,1 % 5,8 % ter ena desetina ovire zaradi živ- Pri delu in zaposlitvi 36,29 % Družinske obveznosti Pripadnost diskriminirani in/ali vezi 6,23 % skupini 2,74 % ljenja na odročnem območju. Vse Pomanjkanje denarja 25,29 % Moje družbeno ozadje 5,16 % Spolna usmerjenost 2,36 % UDELEŽENCI z raziskavo preverjane ovire s pri- Pri aktivni udeležbi v PRI NAS SPREJETIH 22,3 % padajočimi deleži udeležencev, ki Pripadnost skupini z manj družbi in politiki 20,01 % Invalidnost 1,76 % priložnostmi 5,15 % PROJEKTOV jih občutijo, so razvidne iz tabele. Pri izobraževanju Življenje na območju 15,70 % 16,2 % 6,1 % Spol 5,00 % konfliktov 1,66 % Pri mobilnosti 15,64 % Deprivilegirano (pri) Pripadnost kulturni/ etnični/verski manjšini 1,55 % Življenje na odročnem mestno okolje 4,99 % MALO MANJ PRILOŽNOSTI (%) VELIKO MANJ PRILOŽNOSTI (%) območju 9,75 % Težave z uradnim jezikom Dolgotrajna 1,54 % Zdravstvene težave 6,43 % brezposelnost v družini 4,96 % Pretekla obsodba za kaznivo dejanje ali pripor 0,24 % Ovire pri delu/zaposlitvi in zaposlitvena struktura Pomanjkanje denarja udeležencev in kritje stroškov Najpogosteje so se v raziskavo vključeni udeleženci pri nas sprejetih sodelovanja v programu projektov soočali z ovirami pri delu in zaposlitvi. Rezultati so pokazali, da Čeprav se je s pomanjkanjem de-jih je bila slaba polovica v obdobju enega leta pred udeležbo v aktivnosti narja soočal vsak četrti v raziska-vključenih v šolanje in usposabljanje, dobra petina pa prostovoljcev. Le vo vključeni udeleženec pri nas Več kot tretjina slaba petina udeležencev je bila zaposlena za polni delovni čas. Velika sprejetih projektov, je bilo kritje udeležencev je večina udeležencev projektov v programu so mladi, ki svojo poklicno pot stroškov sodelovanja težko samo občutila ovire na še gradijo, zato rezultati niso presenetljivi. Vseeno pa potrjujejo, da so za nekaj več kot vsakega dese-področju dela in zaposlovanja, kar (mladi) udeleženci aktivnosti programa ena izmed najbolj ranljivih druž- tega. To bi bil dober rezultat, če postavlja te ovire med benih skupin z vidika zaposlitvene varnosti. To pa je lahko povezano tudi se program ne bi trudil zagotovi- najpogosteje občutene s pomanjkanjem denarja. ti brezplačne dostopnosti za vse mlade. Glede na vzorce v raziska- ovire udeležencev vo vključenih aktivnosti pri nas pri nas sprejetih sprejetih projektov menimo, da projektov. Sledijo jim pomanjkanje denarja Zaposlitveni status udeležencev 12 gre pri tem deležu za udeležence in ovire pri aktivni mesecev pred projektom mobilnosti mladinskih delavcev in podpornih aktivnosti TCA, saj do- 52 udeležbi v družbi in 53 bijo ti stroške poti – v kolikor jih politiki. zanje vnaprej ne založi njihova po- Kritje stroškov sodelovanja Na šolanju ali šiljajoča organizacija – povrnjene usposabljanju 47,65 % za udeležence je bilo … šele po udeležbi v projektu. Prostovoljec/-ka 22,75 % Profili udeležencev mobilnosti mla- dinskih delavcev in podpornih ak- 56,51 % Zaposlen/-a za polni delovni čas 19,78 % tivnosti TCA so večinoma mladin- ski delavci. Izzivi pri kritju stroškov Zaposlen/-a za kažejo na prekarno naravo mladin- 44,43 % skrajšani delovni čas 12,54 % skega dela, ki jo (z zornega kota Izven plačane zaposlitve slovenskih mladinskih delavcev) (skrb za otroke, svojce, 5,55 % gospodinjstvo idr.) obravnavamo v poglavju Učinki vse je bilo programa E+: MVA na razvoj mla- krito iz Na praksi 5,43 % dinskega sektorja. projekta enostavno Samozaposlen/-a 5,10 % 11,60 % težko Ovire pri mobilnosti in Vključevanje manjšin v opredelitvi. Več vodij kot udeležencev se je opredelilo kot pripadnike predhodne izkušnje s predhodne izkušnje s tujino program jezikovne manjšine, priseljence, osebe s priseljenskim ozadjem in/ali pri- tujino Vsaj eden od desetih v raziskavo padnike avtohtone manjšine. Udeleženci pa so se pogosteje od vodij po- Čeprav se je skoraj vsak šesti v vključenih udeležencev in vodij pri istovetili z versko manjšino – razlika med deležema vodij in udeležencev raziskavo vključeni udeleženec pri PRED PROJEKTOM SEM BIL/-A V TUJINI … nas sprejetih projektov se je glede je pri tej manjšini kar trikratna, kar je razvidno iz grafa. nas sprejetih projektov soočal z na rezultate raziskave prepoznal ovirami pri mobilnosti, le trije izmed na počitnicah. 80,82 % kot pripadnik kulturne, etnične, stotih še niso bili v tujini. Izkušnje s verske in/ali jezikovne manjšine v Pripadnost manjšini tujino so bile pri štirih petinah ude- na šolskem obisku z 56,02 % državi svojega bivanja. razredom v šoli. ležencev vezane na počitnice, več vodje 10,29 % kot polovica udeležencev je tujino na mladinski izmenjavi. 46,71 % Med udeleženci in vodji sta bila obiskala v okviru izobraževalnega deleža pripadnikov manjšin po- procesa, nekoliko manj kot polovi- živim blizu meje in jo 17,37 % udeleženci 10,55 % enostavno prečkam. dobna, razlike pa so bile pri njihovi ca udeležencev pa je predhodno obiskala tujino zaradi mladinske na jezikovnem tečaju. 12,84 % AVTOHTONA izmenjave. Mladinska izmenjava na šolanju za en 3,44 % je pomembna vstopna točka za semester ali več v okviru 12,03 % 2,74 % mlade v program. Relativno visok organiziranega programa. 54 3,5 delež udeležencev, ki je tujino 55 na praksi. 11,71 % 3 predhodno obiskal zaradi udelež- Vsak deseti DRUGA be na mladinski izmenjavi, kaže na študiral/-a na univerzi v 2,5 ETNIČNA ALI 11,55 % udeleženec in/ali MANJŠINA drugi državi. KULTURNA uspešnost te aktivnosti programa vodja pri nas sprejetih 0,43 % 2 2,44 % pri blaženju ovir pri mobilnosti. Vsi zaposlen/-a. 10,31 % projektov, vključenih v 0,86 % 1,5 2,32 % stroški potovanja in bivanja v tuji- raziskavo, je pripadnik 1 ni so namreč za udeležence mla- iz drugih razlogov. 9,36 % manjšine. Program 0,5 dinskih izmenjav načeloma kriti iz E+: MVA s tem na poklicnem tečaju/ programa. 5,85 % 0 usposabljanju. izkazuje uspešnost pri podpiranju raznolikosti zaradi skupnega življenja s 4,74 % PRISELJENSKO VERSKA partnerjem/-ko. in omogočanju enakih OZADJE MANJŠINA možnosti, tako na 2,86 % 1,02 % živel/-a s starši. 4,52 % ravni udeležencev 1,59 % 3,03 % kot tudi na ravni v rojen/-a v drugi državi. 3,92 % mladinsko delo bolj še nikoli nisem bil/-a v vpetih posameznikov, 3,39 % tujini. kot so člani projektno- PRISELJENEC JEZIKOVNA varuška. 3,30 % izvedbenih ekip in 2,64 % 2,84 % mladinski voditelji. 1,39 % 1,84 % Razlike v tudi bolj realen pogled na kritične situacije. Opazno pa je tudi nižje zaupa-A obenem so glede na raziskavo udeleženci z manj priložnostmi v pri- samopercepciji nje v svoje veščine. merjavi z drugimi udeleženci nekoliko manj pripravljeni posredovati, če so priča diskriminaciji ali nasilnemu vedenju (razlika 0,81 enote – zvezdi-udeležencev Udeleženci z manj priložnostmi so aktivnejši v prostovoljskem udejst- ce). To je lahko posledica bolj realnega pogleda na svoje ravnanje v kriz- vovanju za skupnost, družbo ali ljudi v stiski. Njihova ocena je v primer-nih situacijah, v katerih se lahko udeleženci z manj priložnostmi znajdejo javi z udeleženci brez oteženega dostopa do priložnosti višja za več kot Udeleženci z manj pogosteje. Udeleženci z manj priložnostmi so tudi v nekoliko večji meri S podatki, zbranimi v okviru dveh eno enoto na petstopenjski lestvici. Podobna razlika je tudi v njihovem priložnostmi so v ocenili, da je njihovo spoštovanje do sočloveka odvisno od njegovega nacionalnih raziskav (RAY MON in večjem čutu za pravičnost, ki se je odrazila pri vprašanju glede etične primerjavi z udeleženci ozadja (razlika 0,88 enote). RAY LTE CIT), je raziskovalna sku- potrošnje. Udeleženci z manj priložnostmi so se v teh vidikih ocenili višje brez oteženega pina izvedla dodatne analize za od drugih, čeprav se je v intervjujih pri njih pokazala nižja stopnja zaupa-dostopa do priložnosti Razlike pa se med udeleženci z manj priložnostmi in udeleženci aktiv- boljše razumevanje pogledov, od- izkazali bolj izostren nosti programa E+: MVA brez oteženega dostopa do priložnosti kažejo nja v družbo, skupnost in sodržavljane. nosa in veščin udeležencev z manj čut za prostovoljstvo tudi pri samoocenah glede veščin. Udeleženci z manj priložnostmi so priložnostmi ter državljanskih, druž- in pravičnost ter bolj benih in političnih vidikov njihove zadržan, morda tudi participacije v družbi. bolj realen, pogled prostovoljstvo in pravičnost na kritične situacije. spoštovanje in posredovanje Pri tem smo se osredotočili samo na Opazno pa je tudi mladi z manj Mladi brez oteženega mladi z manj Mladi brez oteženega udeležence aktivnosti (in ne vodje), nižje zaupanje v svoje 56 priložnostmi dostopa do priložnosti priložnostmi dostopa do priložnosti ki so v veliki večini vzorca tudi mla- 57 veščine. di. Z analizami smo preverjali, ali se pri udeležencih, ki občutijo manj pri- ložnosti, pojavljajo odkloni v samo- zaupanju in percepciji v primerjavi z udeleženci brez omejenega dosto- pa do priložnosti. Predstavljamo re- 4,17 4,06 zultate s statistično značilno razliko. 3,67 Moje spoštovanje do ljudi okoli Pogledi, odnos in veščine mene je odvisno 3,25 udeležencev z manj od njihovega 2,81 ozadja. priložnostmi Udeleženci z manj priložnostmi se Vedno sem 2,30 2,29 pripravljen/-a V zadnjih 12 od drugih udeležencev aktivnosti posredovati, če sem mesecih sem programa Erasmus+: Mladi v akciji priča diskriminaciji ali sodeloval/-a v Pri kupovanju izdelka brez oteženega dostopa do prilož- nasilnemu vedenju. prostovoljnih vedno preverim, 1,41 aktivnostih da je proizveden nosti razlikujejo v pogledih, odnosu v interesu in prodajan pod in veščinah. Rezultati raziskave o skupnosti, pravičnimi pogoji in učinkih programa na državljanstvo družbe ali ljudi v skladu s priznanimi v stiski. družbenimi standardi in participacijo kažejo, da imajo bolj in človekovimi izostren čut za prostovoljstvo in pravicami. pravičnost ter bolj zadržan, morda namreč težje opravili z dolžino an- odnosa in veščin morajo biti za vse Državljanski, jejo svoje poznavanje državljan- žnostmi nižje. Nižje se udeleženci ketnega vprašalnika po aktivnosti akterje programa potrditev, da so družbeni in politični skih dolžnosti, človekovih pravic z manj priložnostmi ocenjujejo tudi ter se nižje ocenjujejo glede zmož- udeleženci z manj priložnostmi z vidiki participacije in z njimi povezanih evropskih v poznavanju načel predstavniške nosti vplivanja na odločitve dru- razlogom njegova prednostna cilj- udeležencev z manj dokumentov v primerjavi z udele- demokracije. gih in sprejemanje odločitev. Tako na skupina. priložnostmi ženci brez oteženega dostopa do eno kot drugo področje veščin ver- Njihovo prednostno vključeva- Otežen dostop do priložnosti mla- priložnosti. Razlike v samoocenah Kvantitativni del raziskave je bil Nižje samoocene jetno kažeta na akumulirane defi- nje ter vsebinsko in metodolo- de omejuje v družbenih, državljan- se gibljejo okrog ene enote na podprt s tremi krogi intervjujev z udeležencev z manj cite, ki mlade z manj priložnostmi ško ustrezna zasnova aktivnosti v skih in političnih vidikih življenja v petstopenjski lestvici, kar je razvi-izbranimi udeleženci (pred aktiv- priložnostmi glede postavljajo v neenak položaj na programu E+: MVA morajo težiti k skupnosti. Analiza učinkov progra- dno iz infografike. nostjo, eno leto in dve do tri leta po pogledov, odnosa trgu dela in v življenju nasploh. zmanjševanju teh in drugih razlik ma na državljanstvo in participacijo aktivnosti). Intervjuji so pokazali, da in veščin morajo med udeleženci z manj priložnost- je pokazala, da udeleženci z manj Razlike se kažejo tudi v zaniman- udeleženci z manj priložnostmi tik biti za vse akterje Nižje samoocene udeležencev z mi in udeleženci brez oteženega priložnostmi pred udeležbo v ak- ju za družbene in politične teme, pred udeležbo v aktivnosti številne programa potrditev, manj priložnostmi glede pogledov, dostopa do priložnosti. tivnostih programa slabše ocenju- ki je pri udeležencih z manj prilo- vidike svoje politične in družbene da so udeleženci z manj priložnostmi z razlogom njegova veščine: vprašalnik in pogajanje državljanske pravice in dolžnosti prednostna ciljna skupina. Njihovo mladi z manj Mladi brez oteženega mladi z manj priložnostmi Mladi brez oteženega 58 prednostno priložnostmi dostopa do priložnosti dostopa do priložnosti 59 vključevanje ter vsebinsko in metodološko ustrezna zasnova aktivnosti v programu E+: Enostavno MVA morajo težiti sem opravil/-a 3,46 k zmanjševanju 3,36 z dolžino teh in drugih razlik vprašalnika. 3,26 med udeleženci z 2,89 2,50 manj priložnostmi 2,92 2,42 in udeleženci brez oteženega dostopa do 2,42 2,04 priložnosti. Poznam Poznam človekove Poznam temeljne V zadnjih 12 državljanske pravice, kot so pravice, ki so 1,50 mesecih sem dolžnosti, ki jih zastopane v zapisane v Listini izpogajal/-a prinašajo moje Splošni deklaraciji Evropske unije skupno rešitev, državljanske človekovih pravic. o temeljnih ko so bila mnenja pravice. pravicah. deljena. participacije ocenjujejo enako ali zaključeni aktivnosti prevlada nad vanje mladih z manj priložnostmi Učinki programa na celo višje kot drugi udeleženci. pozitivno motivacijo. v program Erasmus+: Mladi v akciji Udeležba na aktivnostih udeležen- pozitivno vpliva na zmanjševanje socialno vključevanje ce z manj priložnostmi najverjetne- Udeleženci z manj priložnostmi se razlik v razumevanju družbenih, in raznolikost je motivira in opolnomoči. Vendar glede na analizo intervjujev v splo- državljanskih in političnih tem med pa njihova ocena eno leto po ak- šnem počutijo manj zmožni vplivati njimi in mladimi brez oteženega Program si poleg vključevanja mladih z manj prilo- tivnosti v primerjavi z udeleženci na družbene in politične zadeve. dostopa do priložnosti. žnostmi in zmanjševanja njihovih ovir prizadeva tudi brez oteženega dostopa do pri- Raziskave so pokazale tudi, da ima Udeležba v programu udeležence z krepiti vrednote socialnega vključevanja in raznoliko- ložnosti pade in ostane nižja tudi udeležba v aktivnostih programa manj priložnostmi motivira, kar se vidi sti med mladimi in v družbi nasploh. po treh letih. To je lahko posledica nanje večji učinek kot na udele- v njihovih visokih samoocenah glede okolja z manj priložnostmi, kate- žence brez oteženega dostopa do družbene in politične participacije tik K temu pomembno doprinesejo skupne aktivnosti rega vpliv v daljšem obdobju po priložnosti. Kontinuirano vključe- pred aktivnostjo. Te samoocene pa eno udeležencev različnih kulturnih in socialnih ozadij. leto po udeležbi v primerjavi z udeleženci Več kot devet od desetih udeležencev pri nas sprejetih brez omejenega dostopa do priložnosti projektov, vključenih v raziskavo, se je zaradi sodelova- družbeno-politične teme padejo, kar je lahko posledica okolja z nja v projektu bolje ujelo z ljudmi z drugačnim kultur- manj priložnostmi, katerega vpliv prevlada nim ozadjem, pri čemer je delež tistih, ki so se s to iz- nad pozitivno motivacijo. Mladi brez oteženega mladi z manj priložnostmi javo zelo strinjali, kar 55,75 %. Temu so v podobni meri 60 dostopa do priložnosti 61 pritrdili tudi vodje projektov. Program ima torej izjemen učinek na krepitev sprejemanja kulturne raznolikosti. Udeležba v aktivnostih programa ima na mlade z manj priložnostmi večji učinek 4,15 kot na udeležence brez oteženega dostopa do priložnosti. Kontinuirano vključevanje mladih z manj priložnostmi 3,33 v program Erasmus+: Mladi v akciji 3,04 2,87 pozitivno vpliva na zmanjševanje razlik v razumevanju družbenih, državljanskih in političnih tem med njimi in mladimi brez oteženega dostopa do priložnosti. 1,92 1,67 Poznam vsa načela Zelo me zanimajo Zelo me zanimajo predstavniške politična vprašanja. družbena demokracije. vprašanja. V raziskavo vključeni vodje pri nas sprejetih projektov so se opredeljevali tudi glede učinkov projekta na Mnenja vodij glede doprinosa projekta k socialnemu solidarnost med mladimi, na njihove organizacije in vključevanju in solidarnosti lokalna okolja. Kar devet od desetih se jih je strinjalo, da je projekt prispeval h krepitvi solidarnosti med mla- PROJEKT JE OMOGOČIL Skoraj vsi udeleženci pri nas sprejetih KREPITEV SOLIDARNOSTI projektov, vključenih v raziskavo, so MED MLADIMI. 34,79 % 59,87 % 94,66 % ujemanje z ljudmi bili mnenja, da se zaradi sodelovanja z drugačnim kulturnim SE STRINJAM (%) v projektu bolje ujamejo z ljudmi z ozadjem drugačnim kulturnim ozadjem, s čimer SE ZELO STRINJAM (%) PROJEKT JE V MOJI ORGANIZACIJI se je strinjala tudi velika večina vodij PRIVEDEL DO POVEČANE projektov. Iz tega lahko zaključimo, da 38,76 % 43,79 % 82,55 % vodje ZAVEZANOSTI K VKLJUČEVANJU ima program izjemen učinek na krepitev MLADIH Z MANJ PRILOŽNOSTMI. UDELEŽENCI SE ZARADI SODELOVANJA sprejemanja kulturne raznolikosti. V PROJEKTU BOLJ UJAMEJO Z LJUDMI IZ SVOJE DRŽAVE Z DRUGAČNIM KULTURNIM OZADJEM. Obravnavanje socialnega vključevanja 62 63 in solidarnosti v projektih 33,25 % 53,49 % 86,74 % dimi, zelo pa se je s tem strinjalo skoraj tri petine vodij. Učinke projektov so vodje prepoznali tudi pri ravna- vodje udeleženci njih svojih organizacij in v lokalnih okoljih. Več kot štiri PROJEKT JE TEMATSKO NASLAVLJAL V PROJEKTU SEM SE NAUČIL/-A petine vodij je prepoznalo povečano zavezanost svo- VKLJUČEVANJE PRIKRAJŠANIH ALI NEKAJ NOVEGA O VKLJUČEVANJU SE STRINJAM (%) jih organizacij k vključevanju mladih z manj priložnost- MARGINALIZIRANIH LJUDI V DRUŽBO. MARGINALIZIRANIH SKUPIN V DRUŽBO. mi. Enak delež jih meni, da je lokalna skupnost, kjer je bila aktivnost izvedena, dobro sprejela medkulturno 46,35 % 37,52 % SE ZELO STRINJAM (%) dimenzijo, dobra polovica pa tudi, da je postala bolj PROJEKT JE TEMATSKO NASLAVLJAL V PROJEKTU SEM SE NAUČIL/-A predana vključevanju mladih z manj priložnostmi. DISKRIMINACIJO IN NEDISKRIMINACIJO NA NEKAJ NOVEGA O DISKRIMINACIJI IN udeleženci PODLAGI SPOLA, SPOLNE USMERJENOSTI, NEDISKRIMINACIJI NA PODLAGI SPOLA, Učinki programa na socialno vključevanje in pozi- ETNIČNE PRIPADNOSTI, KULTURNEGA SPOLNE USMERJENOSTI, ETNIČNE ZARADI SODELOVANJA V PROJEKTU SE OZADJA, VERE, INVALIDNOSTI, PRIPADNOSTI, KULTURNEGA OZADJA, VERE, tivno dojemanje raznolikosti med mladimi nastajajo BOLJE UJAMEM Z LJUDMI Z DRUGAČNIM NACIONALNOSTI IPD. INVALIDNOSTI, NACIONALNOSTI IPD. KULTURNIM OZADJEM. tudi zaradi ustrezne tematske usmerjenosti projektov. V spodnji infografiki prikazujemo primerjavo med od- 29,77 % 36,48 % govori udeležencev in vodij pri nas sprejetih projek- tov. Primerjamo prisotnost izbranih tem v projektih 38,07 % 55,75 % 93,82 % PROJEKT JE TEMATSKO NASLAVLJAL V PROJEKTU SEM SE NAUČIL/-A NEKAJ (odgovori vodij) z deleži udeležencev, ki so se o teh SOLIDARNOST Z LJUDMI V TEŽAVAH. NOVEGA O SOLIDARNOSTI Z LJUDMI V temah nekaj naučili (odgovori udeležencev). TEŽAVAH. 28,33 % 31,61 % Večji delež vodij je menil, da je projekt obravnaval vključevanje marginaliziranih in prikrajšanih skupin v družbo, od deleža udeležencev, ki so menili, da so Povzetek in iztočnice za aktivnosti programa, ki združujejo ga roba (npr. odvisniki). Pri tem so se o tem nekaj novega naučili. Obratno pa se je več udeležence z različnimi kulturnimi poudarili pomen grajenja ustrezne- udeležencev nekaj novega naučilo o diskriminaciji izboljšave in socialnimi ozadji v varnem, pod- ga zavedanja o socialnem vključe- in nediskriminaciji na podlagi spola, spolne, etnične pornem in stimulativnem okolju. vanju, pomen izkušenosti pri delu pripadnosti, kulturnega ozadja, vere, invalidnosti, na- V preseku predstavljenih rezultatov v tem poglavju s ciljnimi skupinami, procesno delo cionalnosti ipd. in o solidarnosti z ljudmi v težavah v je zaznati pomembno in razvejano vlogo programa Evalvacija in valorizacija rezulta-s sistematičnimi procesi evalvacije primerjavi z deleži vodij, ki so te teme prepoznali v na področjih socialnega vključevanja in raznolikosti. tov s predstavniki mladinskega in valorizacije, terensko delo ter projektih. Program na teh področjih učinkuje neposredno na sektorja na nacionalnem dogod- grajenje zaupanja. Dobrodošlo bi Program Erasmus+: mlade z manj priložnostmi, a tudi na mladino kot ku za predstavitev rezultatov raz- bilo tudi ciljno financiranje pred- Mladi v akciji na Razkorak med deleži odgovorov vodij in udeležencev družbeno skupino, na institucionalna in lokalna okolja. iskav RAY sta večino ugotovitev vsem na lokalni in občinski ravni področju socialnega sicer ni velik, zanj pa so mogoči različni razlogi. Vča- Odpirajo pa se tudi priložnosti za nadaljnje izboljšave. raziskave potrdili, ob čemer pa so za kontinuirano delovanje na po- vključevanja in sih se udeleženci kljub tematski obravnavi nekega posamezniki izrazili dvom glede dročju socialnega vključevanja. raznolikosti učinkuje področja o tem področju v okviru aktivnosti ne nauči- Program s prednostnim vključevanjem in dobro pod- deficitov udeležencev z manj pri- neposredno na mlade jo nič novega, ker so področje že prej dobro poznali. poro mladim z manj priložnostmi zmanjšuje neenake ložnostmi na področjih poznavanja z manj priložnostmi, Priložnosti za izboljšave v zve- Vodje projektov si morajo prizadevati, da vsebinska možnosti med mladimi pri dostopu do učnih prilož- človekovih pravic in z njimi pove- a tudi na mladino kot zi s socialnim vključevanjem se poglobljenost aktivnosti kar največ udeležencem nudi nosti in aktivni udeležbi v družbi. Rezultati so poka-zanih dokumentov (to naj bi bilo družbeno skupino, pri programu odpirajo predvsem nove učne izkušnje. Obenem pa so udeleženci nove zali, da mladi z manj priložnostmi v aktivnosti progra-nizko pri vseh mladih udeležencih) na institucionalna in na področju podpore mladinskim učne rezultate lahko pridobivali tudi brez eksplicitne ma stopajo z nižjim zaupanjem v svoje sposobnosti ter v njihovo večjo zadržanost pri lokalna okolja. 64 delavcem, saj učinki aktivnosti obravnave tem, kot sta diskriminacija in solidarnost. in poznavanjem družbe, program pa jim omogoča te pripravljenosti posredovati. V po-65 mobilnosti mladinskih delavcev Zgolj struktura udeležencev in ustrezna metodološka deficite zmanjševati. Rezultati so žal pokazali tudi, da vezavi s tem so nekateri predstav-in podpornih aktivnosti TCA na podpora namreč pogosto zadoščata za učne učinke ti učinki po daljšem obdobju pri udeležencih z manj niki organizacij izpostavili, da so socialno vključevanje niso bili na teh področjih. priložnostmi zbledijo. mladi z manj priložnostmi pogosto Program s dovolj prepoznani. Priložnosti za bolj samokritični, kar bi lahko vpli- prednostnim Kontinuirano vključevanje mladih z manj priložnost- izboljšavo pa so še številne dru- valo na popačenje rezultatov. vključevanjem in mi v aktivnosti programa lahko učinke krepi v dalj časa ge. Raziskava je pokazala poje- dobro podporo mladim trajajočem obdobju. Vendar program sam ne more v Tega brez teoretične podlage in/ manje učinkov na mlade z manj z manj priložnostmi celoti odpraviti neenakosti med mladimi, za kar je ključ- ali dodatnih raziskav ni mogoče z priložnostmi v daljšem časovnem zmanjšuje neenake nega pomena usklajeno delovanje raznolikih družbe- gotovostjo potrditi ali ovreči. Dvom obdobju po udeležbi v aktivnosti možnosti pri dostopu nih mehanizmov in institucij. S sodelovanjem med raz- je bil izražen tudi v večjo angaži- programa. To je mogoče prepre- do učnih priložnosti ličnimi institucijami in povezovanjem različnih orodij se ranost mladih z manj priložnostmi čiti s sistematičnim vključevanjem in aktivni udeležbi v lahko prepoznani učinki programa še okrepijo. To velja v prostovoljskih aktivnostih skup- mladih z manj priložnostmi v raz- družbi. Kontinuirano tako za deleže vključenih mladih z manj priložnostmi nosti. Ta dvom je mogoče ovreči s nolike dejavnosti organizacij, ki se vključevanje mladih kot tudi za izboljševanje njihovih pogojev. hipotezo, da se brezposelni mladi z njimi ukvarjajo, in tudi z večkra- z manj priložnostmi v pogosteje angažirajo v prostovolj- tnim vključevanjem v aktivnosti aktivnosti programa Prepoznan pa je bil izjemen učinek programa na spre- skih aktivnostih, kar pa je seveda programa. Valorizacija s sektor- lahko učinke krepi v jemanje kulturne raznolikosti med mladimi. V zelo prav tako nemogoče potrditi brez jem je pokazala tudi na področja, dalj časa trajajočem veliki meri so ga kot posledico udeležbe v aktivnosti dodatnih raziskav. ki jih raziskava ni obravnavala, in obdobju. prepoznali udeleženci projektov sami pri sebi in tudi Predstavniki sektorja so nadalje sicer nudenje podpore mladim z vodje. Pri tem se glede na rezultate raziskave zdi ključ- izpostavili izzive pri vključevanju in manj priložnostmi na družbenem nega pomena prav oblika in struktura mednarodnih prepoznavanju mladih z družbene- robu, kot so na primer odvisniki. Poglavje o učinkih programa na razvoj mladinskega Značilnosti vzorca/ sektorja v celoti temelji na raziskavi Analiza razvoja Starost intervjuvancev – kompetenc in izgradnje zmogljivosti v programu E+: sektorja udeležencev mednarodnih MVA (RAY CAP). Poglavje povzema zaznane učinke usposabljanj ob prvem mednarodnih usposabljanj na razvoj veščin mladin- V 102 intervjujih je sodelovalo 36 slovenskih udele- intervjuju skih delavcev in drugih strokovnjakov ter učinke med- narodnih usposabljanj in programa Erasmus+: Mladi v žencev mednarodnih usposabljanj, ki so bili intervju- akciji na zmogljivosti organizacij v mladinskem sektor- vani pred mednarodnim usposabljanjem ter dva me- 9 % ju. Z mednarodnimi usposabljanji označujemo dve vrsti seca in eno leto po njem (z 32 je bil intervju izveden 13 % 6 % aktivnosti programa: usposabljanja, ki jih v okviru mo- v vseh treh krogih). V vzorec so bili zajeti predvsem 18–20 bilnosti mladinskih delavcev v okviru ključnega ukrepa mladinski delavci, a tudi strokovnjaki in drugi akterji 6 21–25 1 organizirajo upravičenci programa, in usposabljanja, na področju mladinskega dela, ki so se udeležili med- 19 % 26–30 ki jih v okviru podpornih aktivnosti TCA v okviru ključ- narodnih usposabljanj bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. 25 % 31–35 nega ukrepa 2 organizirajo nacionalne agencije. 36–40 Glavne teme mednarodnih usposabljanj, ki so se jih 40+ V tem poglavju prikazujemo učinke predvsem na dve intervjuvanci udeležili, so bile: strateška partnerstva, Učinki ravni: na posameznika in njegov profesionalni razvoj neformalno izobraževanje, evropski kompetenčni 28 % na področju (mednarodnega) mladinskega dela ter na okvir, mladinsko delo z ranljivi skupinami, trenerstvo, 66 organizacije, njihovo razvijanje zmogljivosti in sistem- varnost v cestnem prometu, vizualna orodja, učenje 67 programa E+: ske učinke nanje. Za razumevanje teh učinkov smo mladih, mladi z invalidnostjo, EVS, tuji izobraževal- Spol intervjuvancev – MVA na razvoj uporabili kvalitativno metodologijo in izvedli intervjuje ni sistemi, vidnost in razširjanje rezultatov, duševno udeležencev mednarodnih s slovenskimi udeleženci mednarodnih usposabljanj zdravje in trajnostni razvoj. usposabljanj mladinskega v več krogih: pred usposabljanjem, dva meseca po usposabljanju in eno leto po usposabljanju. Takšen V vseh treh krogih intervjujev se jih je vsaj enkrat več PRVI INTERVJU sektorja metodološki okvir je omogočal spremljanje utrjevanja opredelilo z ženskim spolom. Največ jih je pripadalo učinkov oziroma njihovega zmanjševanja skozi čas. starostni skupini 26–30 let, druge starostne skupine 36 Za razumevanje sistemskih učinkov na organizacije pa pa so bile zastopane z relativno enakomernimi deleži 11 25 so bili izvedeni tudi intervjuji z vodstvenim ali vodilnim v razponu od 18 do 40+ let. Starost se je preverjala osebjem (predstavniki organizacij) izbranih organizacij. v prvem krogu intervjujev. Tri četrtine (75 %) intervju- DRUGI INTERVJU vancev je ob prvem intervjuju imelo univerzitetno izo- 34 Uporaba kvalitativne metodologije je omogočila brazbo (VI. in VII. raven6). V povprečju je štiri petine prepoznavanje ključnih področij, vidikov, pojmov, 10 24 intervjuvancev (80,6 %) menilo, da imajo neformalne dejavnikov ipd. opazovanih učinkov. Mnogo manj je kvalifikacije za mladinsko delo. Največkrat so glede TRETJI INTERVJU takšna metodologija primerna za podajanje rezul- tega omenjali kvalifikacije, pridobljene v okviru izo- tatov v smislu deležev posameznih odgovorov med 32 braževanj/usposabljanj za mladinskega delavca/tre- intervjuvanci, saj ne gre za statistično značilen niti za nerja, mladinskih izmenjav, seminarjev, treningov in 9 23 dokazljivo reprezentativen vzorec intervjuvancev. Ker drugih projektnih aktivnosti. pa zapis deležev pri posameznih rezultatih omogoča MOŠKI ŽENSKE boljšo predstavo glede pomembnosti prepoznanega, 6 Za ravni glej Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema uporabljamo tudi slednjega. izobraževanja in usposabljanja. Intervjuvanci so imeli različne Ravni dela udeležencev mednarodnih usposabljanj Izkušenost intervjuvanih udeležencev mednarodnih (strokovne7) vloge v organizacijah, Na podlagi intervjujev z udeleženci mednarodnih usposabljanj pre-usposabljanj preko katerih so se udeležili med- poznavamo, da so ravni delovanja delavcev v mladinskem sektorju, ki Velika večina intervjuvanih udeležencev mednarodnih usposabljanj je narodnih usposabljanj. Izstopajo se udeležujejo mednarodnih usposabljanj v okviru programa Erasmus+: bila ob prvem intervjuju v mladinskem sektorju aktivna več kot eno leto vloge, vezane na projektno delo Mladi v akciji, pogosto povezane z usmeritvijo delovanja njihovih organi- (82,9 %). Skoraj ena četrtina (22,9 %) je bila v sektorju aktivna več kot ali vodenje, pa tudi samostojne zacij. Te so v Sloveniji razen nekaterih večjih in/ali krovnih, na nacionalni Na podlagi intervjujev deset let in so torej »stari mački« mladinskega dela. Le dobra dvajseti- prijave na usposabljanje. Dobra ravni delujočih organizacij, usmerjene v delovanje na lokalni ravni in z udeleženci na udeležencev (5,7 %) pa je bila v sektorju aktivna manj kot eno leto. šestina intervjuvancev (16,7 %) je mednarodni ravni. Nekatere organizacije imajo že v svojem osnovnem mednarodnih Ti podatki kažejo na precejšnjo izkušenost intervjuvanih udeležencev bila predsednikov/direktorjev/(so) delovanju poudarjeno tudi mednarodno raven, številne organizacije pa usposabljanj je najbolj mednarodnih usposabljanj, kar pa ni nujno reprezentativno za vse ude- ustanoviteljev organizacij. Skoraj mednarodno raven uspešno razvijajo s sodelovanjem v evropskih pro-ključna lokalna raven ležence mednarodnih usposabljanj v proučevanih letih. Izvedba treh kro- dve petini (38,9 %) sta svojo vlogo gramih na področju mladine. Pri svojem delu se večina intervjuvancev mladinskega dela, ki gov intervjujev v daljšem časovnem obdobju od intervjuvancev namreč oziroma delo v organizaciji opre- srečuje z lokalno (86,1 %) in mednarodno dimenzijo (77,8 %), skoraj dve ji sledita mednarodna zahteva precejšnjo motiviranost, zato so se za sodelovanje v raziskavi delili v povezavi s projektnim de- tretjini (58,3 %) pa tudi z nacionalno dimenzijo mladinskega dela. in nacionalna raven. morda v večji meri odločali bolj izkušeni udeleženci. lom, konkretno kot sodelovanje pri Ravni dela mladinskih vodenju, organizaciji in/ali izvedbi delavcev so pogosto različnih projektov. Skoraj ena sed- povezane z usmeritvijo obdobje aktivnosti dimenzije mladinskega dela mina (13,9 %) intervjuvancev pa se delovanja njihovih v mladinskem sektorju organizacij. 68 je na mednarodno usposabljanje 69 prijavila samostojno. 5,7 % Med tistimi, ki so bili člani organiza- Manj kot eno leto cij, je bilo obdobje članstva v orga- 11,4 % 31,4 % nizaciji različno. Ena četrtina inter- a Ni odgovora Od pet do vključno vjuvancev (25 %) je bila ob prvem ij aj deset let intervjuju v organizacije vključena a nz manj kot eno leto, medtem ko jih j ime je bila dobra šestina (16,7 %) vklju- d imenzi čenih med enim in dvema letoma. d Tematske prednostne usmeritve imenzi na d d na organizacij, katerih člani so bili, so or izvedba projektov (mednarodnih, na nal al na evropskih, nacionalnih in lokalnih), io k d c 22,9 % delo z ranljivimi skupinami in gi- e lo M na Nad balno oviranimi osebami, socialno deset let varstvo, izvajanje evropske prosto- voljske službe in drugih projektov v okviru programa Erasmus+. 86,1 % 77,8 % 58,3 % 28,6 % 7 Strokovnost opredeljujemo glede na kon- Od enega leta do tekst dela in se ne nanaša na zaposlitveni vključno pet let status ali delovne pogoje. Zanimanje Ambicije v mladinskem delu Prepoznavanje ključnih kompetenc Ključne kompetence za mladinsko delo Frekvenca v mladinskem delu Glavne ambicije mladinskih delavcev in drugih strokovnjakov na podro- Na podlagi intervjujev pred udeležbo na mednaro- Razumevanje, empatija, komunikacijske Na podlagi rezultatov raziskave čju mladinskega dela so glede na rezultate raziskave izboljšanje delo-dnem usposabljanju smo prepoznali kompetence, ki kompetence 12 mladinske delavce in strokovnjake vanja na lokalni ravni, prenos delovanja z lokalne na mednarodno ra-jih kot ključne za delovanje v mladinskem delu pre- Profesionalizem/Strokovnost/znanje 9 v mladinskem sektorju v največji ven, rast/širitev organizacije, ozaveščanje mladih in širše javnosi, večja poznavajo mladinski delavci in drugi strokovnjaki na Želja/smisel/veselje po delu z mladimi, odprtost meri zanimajo mladinske politike, aktivnost na področju mladinskega dela, družbeno relevantni programi, področju mladinskega dela v Sloveniji. Med njimi so 7 delo z mladimi in raziskovanje pridobitev zaposlitve na področju mladinskega dela in ustalitev na po-bili največkrat izpostavljeni razumevanje in empatija Sprejemanje mladih, pristnost, organizacijske mladine. Skoraj štiri sedmine inter- dročju mladinskega dela. ter komunikacijske kompetence, kar ni presenetljivo kompetence, izkušnje 4 vjuvancev je izkazalo zanimanje za glede na naravo mladinskega dela v smislu potrebe Kreativnost, fleksibilnost 3 delo z mladimi (56,3 %). Med njimi po neprestanem in kakovostnem stiku z odraščajoči- Strpnost, projektno delo, pripravljenost na učenje, potrpežljivost, jasna metodologija, se jih je polovica zanimala izključ- 2 »Moja osebna ambicija je to, da mi posamezniki in skupinami. Nadalje so bili največ- doseganje cilja, pripravljenost prisluhniti no za delo z mladimi, nekaj več kot bomo dosegli strategijo za mlade krat izpostavljeni tudi profesionalizem, strokovnost četrtina pa tako za delo z mladimi v vsaj dveh od šestih občin v in znanje ter želja, smisel in veselje do dela z mla- Vseživljenjsko učenje, vizija, usposobljenost, kot za raziskovanje mladih. Dobro regiji, ki jih pokrivamo, in da dimi, odprtost, sprejemanje mladih in pristnost, or- učinkovitost, timsko delo, sodelovanje, reševanje problemov, prilagodljivost, sedmino intervjuvancev (15,7 %) so bomo najmanj v eni občini dobili »Želimo razširiti to delovanje, certifikat mladim prijazna občina.« da bi kot organizacija izvajali ganizacijske kompetence in izkušnje. Več kot enkrat iznajdljivost, odgovornost, nestrokovnost, 1 zanimale vse omenjene tematike (I2, intervju pred aktivnostjo) tovrstne projekte, ne samo na so se med odgovori intervjuvancev pojavili še krea- motiviranost, mentorstvo, integriteta, (mladinske politike, delo z mladimi lokalni ravni, ampak tudi na tivnost, fleksibilnost, strpnost, projektno delo, priprav- inovativnost, informiranost in raziskovanje mladih). Nekateri mednarodni ravni.« ljenost na učenje, potrpežljivost, jasna metodologija, 70 (I21, intervju pred aktivnostjo) 71 so kot razlog navedli, da se vsi trije doseganje cilja in pripravljenost prisluhniti. Celoten vidiki prepletajo. Trije intervjuvanci nabor kompetenc, ki so jih omenjali intervjuvanci, je (9,7 % vzorca) so odgovorili, da jih razviden iz priložene tabele. delo z mladimi ne zanima; najverje- tneje je pri tem šlo za strokovnjake, ki se z mladinskim delom ukvarjajo »Moraš imeti občutek za to, skratka moraš biti iznajdljiv in Kot ključne kompetence posredno, npr. preko podpore pro- prilagodljiv, ker kot vemo, so mladi za delovanje v mladinskem gramu (akrediterji, ocenjevalci ipd.). »Predvsem [je] pomembno to, da se zelo heterogena skupina ljudi.« sektorju so bili mladega človeka (I36, intervju pred aktivnostjo) najpogosteje izpostavljeni sprejme takega, kot »Mislim, da [je pomembno razumevanje in empatija, je, in da mladinsko delo ravno] obratno od ekspertize,ta nestrokovnost, ampak v dobrem komunikacijske kompetence, ponudi mladi osebi roko, smislu. Druga kompetenca mislim, Med ključnimi ambicijami mladinskih zato da lahko mogoče profesionalizem, strokovnost malce lažje stopa v da je 100 % sprejemanje mladih in znanje ter želja, smisel in Intervjuvane mladinske delavcev so izboljšanje delovanja na svojo prihodnost.« takšnih, kot so, ne poizkušati jih veselje do dela z mladimi, delavce v največji meri lokalni ravni, prenos delovanja z lokalne na (I28, intervju pred spreminjati v nekaj, kar se ti zdi, da bi morali biti. Se pravi, odprtost, sprejemanje mladih aktivnostjo) zanimajo mladinska mednarodno raven, rast/širitev organizacij, ta pristnost, sprejemanje. Pa in pristnost, organizacijske politika, delo z mladimi ozaveščanje mladih in širše javnosti, večja aktivnost integriteta trenerja oz. tistega, ki kompetence in izkušnje. in raziskovanje na področju mladinskega dela, družbeno relevantni dela z njimi. Neko spoštovanje si mladine. programi, pridobitev zaposlitve in ustalitev na področju je treba zaslužiti.« mladinskega dela. (I31, intervju pred aktivnostjo) Na podlagi intervjujev smo zaznali Profesionalnost in Kot dejavnike profesionalnosti, tudi prednost, ki jo mladinski de- profesionalizem PROFESIONALNOST IN PROFESIONALIZEM se pravi dejavnike, ki vplivajo na lavci in strokovnjaki na področju v mladinskem delu profesionalen/strokoven odziv v mladinskega dela dajejo dejan- Profesionalnost in profesionalizem mladinskem delu, so intervjuvanci skim izkušnjam in neformalnim v mladinskem delu sta se glede na prepoznali predvsem aktivnosti na kompetencam pred bolj formalni- odgovore intervjuvancev pokaza- Čeprav si dve tretjini področju mladinskega dela, oseb- mi oblikami pridobivanja znanja. la kot nekoliko ambivalentna kon- intervjuvancev želita nostne značilnosti, razumevanje cepta, kjer je zaznati večjo željo po večje individualne in željo po doseganju ciljev, več individualni profesionalnosti v pri- profesionalnosti, le ena 68,6 % 37,5 % finančnih virov (s strani države), merjavi z željo po večjem profesio- tretjina prepoznava intervjuvancev intervjuvancev možnost za dolgotrajno delo na nalizmu mladinskega dela, ki je za- profesionalizem kot ŽELJA PO VEČJI PREPOZNANA »Pustimo zdaj vse formalne področju, dodatne tečaje in izobra- INDIVIDUALNI POTREBA PO VEČJEM kompetence na strani, ker človek ima znamovana z nekaterimi zadržki. Ti potrebo mladinskega ževanja ter sodelovanje s podob- PROFESIONALNOSTI PROFESIONALIZMU lahko doktorat znanosti, ampak če od se pojavljajo tudi pri preveliki stro- sektorja. Prekomerna nimi organizacijami/posamezniki. MLADINSKEGA vrtca do doktorata ni pogledal skozi kovnosti na ravni posameznikov. profesionalnost je DELA okno, ni delal z ljudmi, je to samo nek papir, s katerim bo nekomu nekaj Čeprav raziskava teh pojmov ni povezana s pomisleki, predaval, kar še sam ni izkusil.« povezovala z zaposlitvenimi pogoji saj bi lahko mlade (I27, intervju pred aktivnostjo) v sektorju, pa je po mnenju inter- distancirala. vjuvancev profesionalnost pogosto 72 73 povezana s trajanjem vključenosti v mladinski sektor, ki je posredno odvisno od financiranja zaposlitev. Ključni prepoznani »Sem mnenja, da mora biti neka dejavniki profesionalnega/ »Sistemsko bi bilo treba urediti mladinsko stopnja profesionalizma. Se mi pa delo v smislu, da se zaposlitve mladinskih tudi zdi, da je zdaj to mladinska Dobri dve tretjini intervjuvanih strokovnega odziva v delavcev oz. vsaj mladinskih organizacij, ki organizacija in da se mora tudi to udeležencev (68,6 %) je menilo, da mladinskem delu so delujejo v javnem interesu, da se njihova upoštevati.« »Spet je tukaj [vprašanje], kaj bi morali postati bolj profesionalni predvsem aktivnosti na delovna mesta sistemsko sofinancirajo, kar (I12, intervju pred aktivnostjo) razumemo kot profesionalizem. Meni pomeni, da nisi odvisen od projektnega dela.« pri svojem delu, le dobra tretjina področju mladinskega se zdi nevarno, če bodo sami doktorji (I2, intervju pred aktivnostjo) ozkih področij. To vidim kot nevarnost. (37,5 %) pa je izpostavila tudi pot- dela, osebnostne Še bolj profesionalizirati se mi zdi na rebo po višjem profesionalizmu značilnosti, razumevanje nek način rigidno, tako da bi rekla mladinskega dela v Sloveniji. A in želja po doseganju ne. Obenem pa vseeno s tolikšno mero obenem so nekateri intervjuvanci ciljev, več finančnih virov, kritičnosti in samokritičnosti, da se nekako loči seme od plevela. Da ni opozorili tudi na nevarnosti pretira- možnost za dolgotrajno zdaj vsak človek najbolj kompetenten ne strokovnosti in profesionalnosti, delo na področju, dodatni za vse ciljne populacije. Več refleksije saj lahko slednja mlade distancira tečaji in izobraževanja opravljenega dela in znotraj tega in prepreči doseganje načrtovanih ter sodelovanje s pozicioniranje, kdo je za kaj bolj primeren. Pač nismo vsi za vse. Tako in/ali želenih učinkov mladinskega podobnimi organizacijami/ da – da in ne.« dela na ciljne populacije. posamezniki. (I30, intervju pred aktivnostjo) Udeležba na zaznati visoko stopnjo pozitivnih izkušenj. Najpogo- Metode dela na harjenja možganov (angl. brain- mednarodnih steje so se udeleževali aktivnosti s področja strateških mednarodnih storming). partnerstev in vzpostavljanja kontaktov, mednarodnih usposabljanjih usposabljanjih usposabljanj za pridobitev veščin, usposabljanj in štu- Načini dela na usposabljanjih so Eno leto po udeležbi v aktivnosti dijskih obiskov s tematikami s področja mladinskega raznoliki, pri čemer nanje ključno sta dobri dve tretjini intervjuvanih dela na lokalni in nacionalni ravni gostiteljske države vpliva širok spekter metod, ki se udeležencev (67,7 %) izrazili name-Razlogi za udeležbo ter delavnic s področja evropskega državljanstva. Naj- Polovica intervjuvanih uporabljajo v neformalnem izobra- ro prenesti katero od metod, upo- Med ključnimi razlogi za udeležbo na mednarodnih pogostejše lokacije so bile Hrvaška, Finska in Španija. udeležencev mednarodnih ževanju in so značilne za področje rabljenih na usposabljanju, v svoje usposabljanjih so intervjuvanci izpostavili predvsem usposabljanj je ocenila mladinskega dela. Vsi intervjuvanci poklicno življenje/prakso. pridobivanje novega znanja in izkušenj za strokovno Priprave na usposabljanje in podpora obseg predhodnih so menili, da je bilo med uporablje- delo, pridobivanje organizacijskih kompetenc za delo – vidik udeležencev priprav na usposabljanje nimi metodami vsaj nekaj koristnih v organizacijah, tematsko relevantnost aktivnosti/pro- Za optimizacijo učinkov usposabljanj na udeležence kot primeren. Večina oz. so izpostavili vsaj eno ali dve jekta, mednarodno sodelovanje z ustaljenimi/novimi in organizacije usposabljanja praviloma vključujejo udeležencev je prejela metodi, ki so se jim zdele koristne. partnerji in iskanje novih partnerjev, širjenje obsto- predhodne priprave, ki so vezane na obdobje pred tudi vsaj eno obliko ječega znanja o posamezni tematiki, učenje pisanja izvedbo mobilnosti in udeležencem omogočijo bolj podpore pošiljajoče Slaba polovica (46,9 %) intervju- projektov, predstavitev svojega dela oz. organizacije kakovostno in poglobljeno vsebinsko sodelovanje. organizacije v smislu pripravljalnih sestankov, vancev se je na aktivnosti/treningu in razloge študijske narave. Glede obsega priprav je polovica intervjuvancev oce- srečala z novo metodo. Zlasti bolj Intervjuvani udeleženci nila, da je bil ta primeren in da so prejeli ustrezne in- finančne podpore, usposabljanj so 74 izkušeni mladinski delavci med formacije. Dobra tretjina (36,1 %) intervjuvancev pa je prilagoditve in 75 Več kot polovica intervjuvancev se v preteklosti po- prerazporeditve dela, metode prepoznali intervjuvanci pa novih metod niso dobne aktivnosti še ni udeležila. Med tistimi, ki so v ocenila obseg kot neprimeren, med njimi jih je manjši odgovorov na vprašanja kot koristne, čeprav spoznali. To lahko nakazuje po- preteklosti že bili na podobnih aktivnostih, je bilo moč delež utemeljil kot prezahtevne. in tehnične podpore. se jih je le slaba trebo po bolj poglobljenih uspo- polovica srečala s Za kakovostno udeležbo pa je pomembna tudi podpo- Po usposabljanju pa so sabljanjih za izkušene mladinske kako novo metodo. ra pošiljajoče organizacije, če se udeleženci udeleži- intervjuvanci izpostavljali delavce, možno pa je seveda tudi, Kot najprimernejši jo usposabljanj kot predstavniki določene organizaci- tudi podporo gostiteljske da nekateri udeleženci uporablje- pristop za doseganje je. Glede na rezultate intervjujev večina udeležencev organizacije. nim metodam niso posvečali večje ciljev usposabljanj so prejme vsaj eno obliko podpore. O tem se je pozitivno pozornosti, ker se aktivnosti niso Med ključnimi razlogi intervjuvancev izpostavili skupinsko opredelilo kar štiri petine (80,5 %) intervjuvancev. Kot udeležili s tem namenom. za udeležbo na mednarodnih delo, kar dve podporo so navajali pripravljalne sestanke, finančno usposabljanjih so bili pridobivanje tretjini intervjuvanih podporo, prilagoditev in prerazporeditev dela, odgo- Kot najprimernejši pristop za dose- novega znanja in izkušenj, pridobivanje udeležencev pa vore na odprta vprašanja in tehnično podporo. Včasih ganje ciljev usposabljanj so inter- organizacijskih kompetenc, tematska sta izrazili namero pa je udeleženec aktivnosti ključna oseba v organiza- vjuvanci izpostavili učenje znotraj relevantnost, mednarodno sodelovanje, katero od metod tudi ciji za nudenje podpore, kot se je izkazalo pri odgovo- skupine oziroma skupinsko delo, širjenje obstoječega znanja o uporabiti pri svojem ru enega izmed intervjuvancev. kot pomembne pa so prepoznali posamezni tematiki, učenje pisanja delu. »S strani naše organizacije tudi metode dela v parih, preda- projektov, predstavitev svojega dela oz. so bile precej proste roke, V intervjujih po izvedeni aktivnosti (drugi krog inter- vanja in delavnice, neposredno organizacije in razlogi študijske narave. saj sem po navadi jaz tista, vjujev) pa so udeleženci v veliki meri omenjali tudi ki sem odgovorna za nudenje opazovanje, aktivno participacijo, podporo gostiteljske organizacije, to je organizacije podpore. Tako da sem v bistvu neformalno izobraževanje ter spe- gostiteljice usposabljanja. sama sebe preizkusila tudi v praksi.« cifično metodo odprtega prostora (I5, intervju pred aktivnostjo) (angl. open space) in metodo vi- Učinki mednarodnih vezana na novo znanje, dodatne izkušnje na področju Pričakovanja se v veliki meri uresničijo. Tako so usposabljanj na svojega dela in vpogled v primere dobrih praks drugih menile dobre štiri petine (81,8 %) intervjuvanih ude- organizacij, ki delujejo na istem ali sorodnem področju. ležencev mednarodnih usposabljanj dva meseca po udeležence aktivnosti, medtem ko so se pričakovanja skoraj os- Med pričakovanji v zvezi z znanjem intervjuvanci na- mini (12,1 %) intervjuvancev uresničila le delno, saj so števajo zlasti za njihovo delo relevantno metodologi- pričakovali eno stvar in dobili drugo. Pričakovanja, njihovo uresničenje in jo, praktična znanja in veščine, izpopolnjevanje tujega nepričakovani učinki Udeleženci mednarodnih usposabljanj jezika, dodatne izkušnje na področju medkulturnega Učinki mednarodnih usposabljanj programa na mladin- se glede na odgovore intervjuvancev dialoga in spoznavanje drugih kultur. Intervjuvanci ske delavce in druge strokovnjake v mladinskem delu usposabljanj udeležujejo s pričakovanji, prav tako pričakujejo nova poznanstva, prijateljstva, so pomembno odvisni od skladnosti med pričakovanji da bodo na njih pridobili nova znanja nove potencialne partnerje in kontakte z organizaci- glede pridobitve znanj, spretnosti, nazorov/vrednot, s in izkušnje na področju svojega dela jami s področja njihovega delovanja. Kot pričakovan- katerimi se udeleženci aktivnosti udeležijo, in dejanske (metodologijo, praktična znanja in ja se večkrat pojavijo tudi motivacija, navdih in nove veščine, izpopolnjevanje tujega jezika realizacije v smislu uresničitve začetnih pričakovanj. ideje, v vzorcu pa smo v manjši meri zaznali tudi priča-in medkulturnega dialoga) ter razširili Na podlagi intervjujev pred udeležbo na mednarod- kovanja glede večje zaposljivosti in možnosti deljenja svoja obzorja (pridobili nove partnerje, nem usposabljanju je moč prepoznati pričakovanja, dobre prakse matične organizacije. prijateljstva, dobre prakse, ideje, navdih in motivacijo za nadaljnje delo). V veliki meri 76 se jim ta pričakovanja tudi uresničijo. 77 Nepričakovani učinki mednarodnih usposabljanj Polovica udeležencev je po vrnitvi PRI POLOVICI INTERVJUVANCEV JE NA zaznala nepričakovane učinke. Ti AKTIVNOSTI PRIŠLO DO NEPRIČAKOVANIH UČINKOV. se pojavljajo predvsem na področju socialnega in strokovnega mreženja ter kot nepričakovane organizacijske spremembe, ki pomembno presegajo raven posameznika in učinkujejo na ŽELENI NEPRIČAKOVANI njihove pošiljajoče organizacije. V majhni UČINKI meri pa se pojavljajo tudi neželeni nepričakovani učinki, ki so vezani na »Če so bili NEŽELENI drugačna pričakovanja ali na ne dovolj nepričakovani, so samo NEPRIČAKOVANI poglobljeno vsebino mednarodnega pozitivni /…/ sem dobila UČINKI usposabljanja za bolj izkušene več, kot sem pričakovala, udeležence. tako da to je bilo »V bistvu vse, kar je nepričakovano.« bilo, je bilo nepričakovano, saj smo šli z drugačnimi cilji.« V zvezi s tem se odpira zanimivo področje nepričakovanih učinkov kot niciranja in/ali razumevanja vsebi-usposabljanja glede na vsebino in delo in splošno družbo pomemb- posledic sodelovanja na mednarodnih usposabljanjih. Polovica intervju- ne usposabljanja, lahko pa so tudi njegove/njene potrebe. nih področjih. Druga smer pa mora vancev je namreč kot posledico udeležbe na mednarodnem usposablja- posledica dejstva, da se mednaro- podpreti vse več izkušenejših mla- nju zaznala nepričakovane učinke. Te lahko razdelimo med želene in dna usposabljanja v okviru progra-Takšna opažanja na nacionalni rav- dinskih delavcev in strokovnjakov, neželene, kar je razvidno iz priloženih izjav intervjuvancev. Med želeni-ma zaradi prožnih in participativnih ni so skladna z ugotovitvami razi- ki v okvirih prve smeri ne zmorejo mi nepričakovanimi učinki je pri dobri petini intervjuvancev prepoznati pristopov pogosto prilagajajo po-skav na nadnacionalni ravni, kjer več zadovoljiti potreb po (profesi- »Mogoče se mi je zdelo na spremembe v socialni in profesionalni mreži (21,7 %), in sicer v zvezi s ko-trebam in izkušnjam vsakokratnih nekaterih nivojih, če sedaj ne je bilo ugotovljeno, da se program onalnem) razvoju. Druga smer se govorim več na splošno, recimo, ličino in kakovostjo poznanstev, ter pri nekoliko manjšem deležu (17,4 %) udeležencev, kar lahko vpliva na z vidika razvoja profesionalnega mora okrepiti in v marsičem tudi določene aktivnosti niso bile nepričakovane organizacijske spremembe kot posledice novo pridob- raven dela v skupini in s skupino. kadra sooča s potrebo po večji na novo razviti – v nudenju pod- popolnoma dodelane oz. sem več ljenega znanja, ki omogoči boljši uvid v neko področje. Nepričakovane V kolikor potrebe nekega udele-diverzifikaciji, in sicer v dve smeri. pore na višji ravni za zahtevnejše pričakovala od njih.« organizacijske spremembe pomembno presegajo nivo posameznikov in ženca ali udeleženke izstopajo od (I12, intervju dva meseca po Prva smer mora še naprej podpirati uporabnike oz. udeležence – tako aktivnosti) imajo učinke predvsem na njihove pošiljajoče organizacije. prepoznanih potreb večine udele- mladinske delavce z različnimi rav- v slovenskih kot tudi vseevropskih žencev, lahko prilagajanje vsebine nmi predznanja, in sicer na čim bolj in širših okvirih. V manjši meri pa se pojavijo tudi neželeni nepričakovani učinki. Ti so usposabljanja vpliva na neželene tematsko raznolikih in za njihovo največkrat posledica razhajanja med pričakovanji in njihovim dejanskim učinke oziroma izostanek priča-uresničenjem z mednarodnim usposabljanjem. Neželeni nepričakovani kovanih učinkov na tega udele-učinki lahko nastanejo kot posledica neustreznega predhodnega komu- ženca/-ko kljub ustreznemu izboru 78 79 želeni Nepričakovani učinki mednarodnih usposabljanj »V bistvu vse, »Če so bili nepričakovani, so kar je bilo, je bilo samo pozitivni, kot sem že nepričakovano, saj smo omenjala […] sem dobila več, šli z drugačnimi cilji.« kot sem pričakovala, tako da NEPRIČAKOVANE (I31, intervju dva to je bilo nepričakovano.« meseca po aktivnosti) ORGANIZACIJSKE (I10, intervju dva meseca po SPREMEMBE aktivnosti) novo pridobljeno znanje in uvid SPREMEMBE v področje V SOCIALNI/ PROFESIONALNI MREŽI (predvsem) količina in kakovost poznanstev Učinki na pričakovanja in ambicije sprememb v delovnih procesih svojem delu kot posledico ude- Eno leto po usposabljanju je malo več kot sedem desetin intervjuvan- (novi pristopi in metode). ležbe na mednarodnem usposa- cev (71,8 %) prepoznalo učinke mednarodnega usposabljanja na svoja bljanju ni zaznala. Med razlogi so pričakovanja in ambicije. Te so opredelili kot spremenjeno razumeva- Spremembe v posameznikovih navedli, da pomembnih sprememb nje, jasnejši pogled, večje ambicije in večje zavedanje bremen v zvezi z delovnih procesih so se v tretjem ni bilo, saj so bili projekti še v nas-mladinskim delom. V zelo majhnem deležu pa so udeleženci kot učinek Večina intervjuvancev je krogu intervjujev, se pravi eno leto tajanju oziroma jih ni bilo mogoče Eno leto po vrnitvi aktivnosti prepoznali aktivnejše vključevanje mladih. Čeprav aktivnejše prepoznala tako učinke po udeležbi na mednarodnem izvesti. z usposabljanja so vključevanje mladih ni nujno primarni cilj udeležbe na usposabljanjih, na svoje strokovno znanje usposabljanju, še utrdile, saj jih je udeleženci prepoznali je pomemben posredni učinek na podlagi širjenja znanja in partnerskih kot tudi spremembe pri zaznalo sedem osmin (87,5 %) in- Z vidika vsakodnevnega dela so učinke na svoja mrež organizacij. Seveda pa lahko tak rezultat pomeni tudi, da so te or- svojem delu na področju tervjuvancev. Intervjuvanci kot po- intervjuvanci eno leto po medna- pričakovanja in ambicije, ganizacije mlade že pred tem zelo aktivno vključevale. mladine, še posebej membne spremembe zaznavajo rodnem usposabljanju prepozna- kot so spremenjeno večjo angažiranost in tudi večjo angažiranost in poveča- vali predvsem pridobljeno v smislu razumevanje, jasnejši povečano odgovornost v no odgovornost v organizaciji. učnih in praktičnih primerov, zlasti pogled, večje ambicije in organizaciji. Spoznali so takšnih, ki se nanašajo na ranljive večje zavedanje bremen učne in praktične primere, Ena osmina intervjuvanih udele- skupine in begunce. Prav tako po- v zvezi z mladinskim zlasti za delo z ranljivimi žencev (12,5 %) pa sprememb pri udarjajo različne nove oblike dela, delom ter v manjši skupinami in begunci, meri tudi aktivnejše nove metode in pristope, »Uradno sem še vedno 80 vključevanje mladih. 81 še posebej za skupinsko prostovoljec, vsekakor pa učinki na pričakovanja in ambicije delo, pa tudi tehnična in prevzemam naloge z več odgovornosti.« »Bi rekla, da sem izgubila strah pred vsebinska področna (I11, intervju eno leto po nastopanjem, na primer na splošno, da nekaj znanja. Kar se tiče aktivnosti) predstavljaš v tujem jeziku, pač v slovenščini osebnega razvoja, večina ljudi nima tolikšne treme.« Učinki na delo in so pridobili predvsem (I15, intervju eno leto po aktivnosti) strokovni razvoj medkulturne in jezikovne Dva meseca po udeležbi na med- kompetence. narodnem usposabljanju je več kot polovica intervjuvancev pre- poznala njegove učinke, in sicer kot spremembe pri svojem delu na področju mladine (58,8 %) in kot učinke na svoje strokovno znanje (56,2 %). V splošnem ugotavljamo, 25 % 25 % 12,5 % 9,38 % 3,13 % da so udeleženci na aktivnostih pridobili znanje in veščine, ki so jih kasneje uporabili v vsakodnevnem Sprememba Bolj jasen Večje Zavedanje Bolj aktivno delu. Učinke na posameznike lah- razumeva- pogled na ambicije bremen, ki jih vključevanje nja ambicije in predstavlja mladih ko razdelimo v dve skupini: prvi se pričakovanja mladinsko tičejo sprememb na osebni ravni delo (nova znanja in veščine), drugi pa metode in pristope, še posebej osebnega razvoja, pri katerih so skem sektorju in prehod na druga Sprememba razumevanja Učinki na mednarodno praktične ideje in nasvete v zve- prednjačili vseživljenjsko učenje področja. kompetenc za mladinsko delo zi s skupinskim delom. Dodajajo, in nabiranje izkušenj na področju (mednarodno) mladinsko Večina intervjuvancev je zaradi da so pridobili praktično znanje mladinskega dela, sodelovanje Nekatere vzroke za to obravnava-delo udeležbe v aktivnosti v neki meri na svojem interesnem področju, na mladinskih delavnicah in izme- mo v podpoglavju Nestalna narava Pri skoraj polovici intervjuvanih in obliki povečala svoje prednosti tehnične nasvete in znanje, vse- njavah, povečanje strokovnosti na mladinskega dela. Med tovrstnimi udeležencev mednarodnih uspo- Pri skoraj polovici oz. zmanjšala svoje pomanjklji- binsko znanje in širok vpogled v področju mladinskega dela in spo- spremembami po enem letu so sabljanj (48,5 %) se zaradi uspo- intervjuvanih udeležencev vosti za mednarodno mladinsko določeno področje aktivnosti. Kar znavanje novih ljudi/trenerjev ter bile povečana ali zmanjšana ak-sabljanja razumevanje kompetenc mednarodnih usposabljanj delo. Udeležba na mednarodnem se tiče osebnega razvoja znanja in tudi študij na področju mladinske-tivnost na področju mladinskega mladinskega dela ni spremenilo, se zaradi usposabljanja usposabljanju jim je pripomogla k veščin, poudarjajo medkulturne in ga dela ali sorodnem področju. dela, sprememba dela oziroma še večji delež (63,5 %) pa je tistih, razumevanje kompetenc večji samozavesti na podlagi novih jezikovne kompetence. oblike zaposlitve posameznega in- pri katerih se ni spremenilo razu- mladinskega dela ni izkušenj, pridobitvi novega znanja, Žal je na podlagi odgovorov inter- tervjuvanca, bolj kakovostno delo, mevanje kompetenc mednarodne- spremenilo, še večji širitvi partnerske mreže in poznan- Dobre štiri petine (81,3 %) inter- vjuvancev eno leto po udeležbi več novih projektov in sodelovanj ga mladinskega dela. Intervjuvanci delež pa je tistih, pri stev ter omogočila praktično izku- vjuvanih udeležencev mednaro- na aktivnosti zaznati tudi zmanj- itd. En intervjuvanec je kot spre- so namreč večinoma poudarili, da katerih se ni spremenilo šnjo mednarodne aktivnosti. dnih usposabljanj so imele nadalj- ševanje uporabe pridobljenega v membo navedel selitev v tujino. se njihovo razumevanje ni spre- razumevanje kompetenc nje načrte glede strokovnega in matični organizaciji ali celo mladin- menilo, ampak se je potrdilo, da mednarodnega »Absolutno, v veliki meri. Če pridemo iz kompetence mladinskega dela mladinskega dela. tega, da ne veš nič o nekih projektih, razumejo pravilno. Tak rezultat je Intervjuvanci so potem pa si tako zelo opremljen, da bi lahko 82 v enem tednu [naredil] vse. Jaz vem, da bi mogoče interpretirati s kratkotraj- 83 večinoma poudarili, da se spisala ta projekt, sem opremljena v popolnosti »Strokovna vloga, mislim, pač nim, večinoma le nekajdnevnim njihovo razumevanje ni […]. Znam zdaj to narediti, tako da sem še vedno […] delam, sem kot trajanjem mednarodnih usposab- spremenilo, ampak se je povečala svoje kompetence za mednarodno zunanji sodelavec, ker delam za ljanj in predhodno izkušenostjo v potrdilo, da kompetence mladinsko delo.« (I1, intervju dva meseca po aktivnosti) »Se pravi, znotraj formalnega več organizacij.« (I18, intervju raziskavo vključenih udeležencev mladinskega dela izobraževanja me ni nič bolj zamikalo eno leto po aktivnosti) mednarodnih usposabljanj, ki je razumejo pravilno. […]. Znotraj neformalnega pa ja, razvidna iz podpoglavja Izkuše- vsekakor, če ne drugega, […] še »Ja, sigurno, pač, bolj aktiven sem kakšna nova izkušnja, še kakšna nova postal, bolj me je začelo zanimati, nost intervjuvanih udeležencev tema, nova metodologija in delati še kako sploh to poteka. Ko sva se mednarodnih usposabljanj. Izku- s kakšnim novim trenerjem.« (I30, prvič pogovarjala, sem celo vprašal, šenost in predhodna vključenost v intervju eno leto po aktivnosti) kaj to točno je mladinski sektor. Zdaj so ta vprašanja nekako mladinsko delo namreč nakazuje- Večina intervjuvancev odgovorjena, kaj je mladinski ta, da je bilo razumevanje kompe- je zaradi udeležbe v sektor, kako Erasmus+ deluje, tenc za (mednarodno) mladinsko aktivnosti v neki meri kakšne smernice ima. […] pa delo pri intervjuvanih udeležencih pač motivacijo sem dobil, da se in obliki povečala splača v tej smeri delati, ker na visoki ravni že pred udeležbo svoje prednosti oz. nekako verjamem, da je dobro na usposabljanju in da nekajdnev- zmanjšala svoje zastavljeno pa da je potrebno to v no usposabljanje zato ni povzroči- pomanjkljivosti Evropi.« (I11, intervju eno leto po lo občutne spremembe. aktivnosti) za mednarodno mladinsko delo. Ponovna udeležba Mreženje delovanje na interesnem področju. Prenos rezultatov v prakso in na mednarodnih Eden od pridruženih ciljev med- Dva meseca po udeležbi na med- usposabljanjih narodnih usposabljanj je tudi mre- narodnem usposabljanju so in- (organizacijsko) okolje Dva meseca po udeležbi na med- ženje – spoznavanje novih stikov tervjuvani udeleženci menili, da so narodnem usposabljanju je več kot in organizacij iz drugih držav ter v povprečju pridobili dva do štiri Prenos rezultatov mednarodnih usposabljanj Udeležba na štiri petine intervjuvancev (81,3 %) posledično krepitev mednarodne stike za potencialna partnerstva. in refleksija mednarodnem izkazovalo motivacijo za ponovno mreže posameznikov in organiza- Najuspešnejši med njimi pa je pri- Pomembna procesa v organizacijah v povezavi z mednarodnimi usposa- usposabljanju udeležbo na mednarodnem uspo- cij v mladinskem delu. Več kot tri dobil kar 10 stikov. Včasih kljub bljanji sta prenos rezultatov in refleksija. Udeleženci mednarodnih aktivno-je intervjuvanim sabljanju. Njihova motivacija je iz- četrtine intervjuvancev je na med- želji udeleženci potencialnih part- sti svoje izkušnje največkrat delijo s sodelavci, kolegi ali celo v zasebnih udeležencem pripomogla virala iz želje po novem znanju in narodnem usposabljanju imelo nerjev ne prepoznajo, kar je bilo okoljih (prijatelji, sošolci). Pomemben pa je prenos rezultatov v okolje orga-k večji samozavesti na pozitivne izkušnje s predhodnega možnost mreženja, pri čemer pa razvidno iz odgovora enega izmed nizacij, pri čemer imajo organizacije do svojih zaposlenih večje zahteve kot podlagi novih izkušenj, usposabljanja. nekateri dodajajo, da se iskanju intervjuvancev. do prostovoljcev. Te so vezane na pripravo poročil, evalvacij na skupnih pridobitvi novega znanja, novih partnerjev niso posvečali, sestankih, izvedbo predavanj in predstavitev ter tudi na izvedbo projektov širitvi partnerske mreže V enem letu po udeležbi na med- saj so bile prioritete za udeležbo Eno leto po udeležbi intervjuvani in redkeje delavnic v lokalnem okolju. Od mednarodnih usposabljanj, ki so in poznanstev ter jim narodnem usposabljanju se jih je drugje (npr. novo znanje, novi pris- udeleženci mednarodnih uspo- se jih udeležili zaposleni, organizacije pričakujejo tudi večji učinek. omogočila praktično polovica udeležila dodatnih izobra- topi) oziroma so s partnerji poglo- sabljanj ostajajo v stiku z drugimi izkušnjo mednarodne ževanj, pri čemer so se jih številni bili že obstoječi odnos. udeleženci, ki so jih spoznali na Večinoma so prenosi rezultatov usposabljanj del organizacijske kulture mobilnosti. udeležili več (približno eden od de- aktivnosti. Stike večinoma ohra- in neformalnega ravnanja, zaznati pa je pomanjkanje t. i. strateških 84 njajo preko fružbenih omrežij (pri 85 setih intervjuvancev pa se je v eno- Najpogostejša motivacija za mre- prenosov (nobena v raziskavo vključena organizacija namreč ni imela letnem obdobju udeležil celo več ženje je bilo iskanje partnerjev za čemer je najpogostejša platforma vzpostavljene strategije za prenos znanja, kar je razvidno iz analize kot treh dodatnih izobraževanj). nove potencialne projekte in so- Facebook), pogosto pa ohranjajo intervjujev z vodstvenim osebjem v organizacijah). stike tudi preko elektronske pošte. Stiki so praviloma občasne nara- ve, pogostejši stiki pa se spletejo med udeleženci iz iste države, ki »Prenašali smo predvsem preko so se spoznali na aktivnosti. Naj- »Po mojem [mnenju] sem neformalnega prenosa znanj, to je jih povečala, zagotovo. pogosteje so stiki neformalni in Velika večina Pomembna vloga pogovora s sodelavci o treningu, o Če ne drugega, s tem profesionalne narave, v nekate- »Ja, sem delila. V bistvu najprej vsebinah, o metodologiji in o tem, da je intervjuvancev je po mednarodnih da [vem, kako] živi cel kot povzetek, kaj se je na rih primerih tudi osebni. Pri dobri gradivo prosto dostopno komurkoli v naši vrnitvi izrazila motivacijo usposabljanj je tudi projekt. Če bi mi nekdo treningu dogajalo […]. Skozi organizaciji.« (I2, intervju eno leto po petini intervjuvanih udeležencev prej povedal, kako je za ponovno udeležbo na vzpostavljanje stikov neformalna izobraževanja sem še aktivnosti) to, si sploh ne bi mogla (21,88 %) so ohranitvi medsebojnih podobnih usposabljanjih, s posamezniki in po tem treningu pripravila nekaj predstavljati kot sedaj.« stikov sledile nadaljnje aktivnosti delavnic za aktiviste, kjer sem ki je izvirala iz želje organizacijami iz (I8, intervju dva meseca tudi uporabila kakšno metodo, med organizacijami. Pri tem opa- po novem znanju in drugih ali matičnih po aktivnosti) ki sem se jo naučila na tem žamo korelacijo med nadaljnjimi pozitivnih izkušenj z držav, ki lahko vodijo v treningu.« (I3, intervju eno leto aktivnostmi in zmesjo formalnih in udeležbo. nadaljnja sodelovanja po aktivnosti) neformalnih stikov, ki so občasne na nacionalni ali in profesionalne narave. mednarodni ravni. Na podlagi intervjujev z vodstve- vega znanja za razvoj celotne or- usposabljanj rezultate in izkušnje delili z razpravljanjem oziroma poro- nim osebjem in predstavniki orga- ganizacije. V primeru prvih (razvoj čanjem znotraj ekipe/projektne skupine. Osem od desetih jih meni, da nizacij je po drugi strani zaznati, da posameznika) se organizacije za- so udeleženci o rezultatih poročali vodstvu ali upravnemu odboru, samo organizacije svoje procese preno- dovoljijo z bolj ohlapnimi poročili, dva od desetih pa sta se opredelila, da so udeleženci o aktivnosti razp- sa ocenjujejo pozitivno. Samo ena medtem ko v primeru drugih (aktiv-ravljali v širšem krogu. izmed organizacij pa poroča o ne- Večina organizacij po nosti za novo znanje na ravni or- zadostnem prenosu, saj udeležen- Organizacije izvajajo vrnitvi udeleženca izvede ganizacije) zahtevajo obsežnejša S prenosom rezultatov in znanj je povezana tudi refleksija. V grobem ci poročajo samo vodstvu, ostalim predhodno in naknadno neko vrsto prenosa lahko prakse, ki jih organizacije uporabljajo za premislek o rezultatih zaposlenim pa zelo skopo oziroma poročila, pogosto pa sledijo nadal- refleksijo. Povečini pridobljenega znanja, mednarodnih usposabljanj, razdelimo v dve skupini: prakse predhodne prenosa med oddelki včasih niti ni. jnje aktivnosti za člane, kot so pre- organizacije že predhodno ki pa je lahko bolj ali davanja ali delavnice. refleksije in prakse naknadne refleksije. Povečini organizacije že pred- določijo pričakovanja in manj strukturirana in je hodno določijo pričakovanja in želje glede aktivnosti, kar pomeni, da re- Organizacije prenos rezultatov želje glede aktivnosti, odvisna predvsem od fleksija zajema zlasti poročilo v sklopu evalvacije in prenosa znanja v mednarodnih usposabljanj izvaja- Znotraj organizacij prenos poteka tako da refleksija zajema vstopnih pričakovanj organizacijo. Če so rezultati uporabni za nadaljnje delo organizacije, se jo glede na svoja pričakovanja od na več ravneh. Devet od desetih zlasti poročilo v sklopu organizacije od udeležbe izvede podrobnejšo refleksijo aktivnosti, pri čemer praviloma razpravlja- aktivnosti, ki so vezana na razvoj predstavnikov organizacij je deja- evalvacije in prenosa in same uporabnosti jo o rezultatih, potencialnih partnerjih, projektnih vodjih in ostalih vidikih posameznika ali pridobivanje no-lo, da so udeleženci mednarodnih znanja v organizacijo. rezultatov usposabljanja potencialnega projekta. Če so rezultati za nadaljnje delo in načrte uporabni za nadaljnje organizacije. V vseh Tipične oblike refleksije ne moremo izpostaviti, saj jo intervjuvanci vidijo 86 delo organizacije, pa 87 organizacijah je zaznati v odvisnosti od same aktivnosti in rezultatov. Organizacije sicer pogos- organizacije izvedejo pomanjkanje t. i. strateških to uporabljajo obe praksi, pri čemer pa nekatere dajejo večji poudarek podrobnejšo refleksijo prenosov. predhodni pripravi in nato refleksijo opravijo z evalvacijo, druge pa da- »Slabo. Poročajo pač vodstvu, aktivnosti. sodelavcem pa ne oz. na jejo poudarek tudi na refleksijo rezultatov in skušajo predvsem slediti sestankih enote, ampak to je strategiji organizacije in širiti krog partnerstev. zelo skopo in bolj na nivoju prenosa informacij.« (I1, intervju z vodstvenim osebjem organizacij) »Če je usmerjeno bolj v posameznikovo osebno in pa strokovno rast, potem smo zadovoljni s krajšim poročilom […]. Kadar je pa projekt v interesu organizacije […], kolegica, ki se je udeležila tega treninga, nam je vsem pripravila eno krajšo delavnico, kaj se je njej zdelo najbolj uporabno za nas od tega novo pridobljenega znanja.« (I10, intervju z vodstvenim osebjem organizacij) Uporaba rezultatov pri delu in izvajanju aktivnosti Arhiviranje rezultatov Dva meseca po udeležbi na mednarodnem usposabljanju sta dve petini Metode arhiviranja rezultatov in učnih izidov udeležbe mednarodnega intervjuvanih udeležencev (41,1 %) povedali, da še niso predlagali spre-usposabljanja smo preverjali z intervjuji z vodstvenim osebjem in pred- memb v svojem okolju delovanja. Dobra tretjina intervjuvanih udele- stavniki izbranih organizacijah. Vprašanje je bilo smiselno povezano z žencev (35,3 %) pa je podala predloge sprememb, pri čemer nekateri vprašanjem o skupnih arhivih v organizacijah, bodisi analognih ali digital-niso podali predlogov za splošno organizacijo dela, pač pa za specifične Čeprav večina nih. Vse v raziskavo vključene organizacije skrbijo za ohranjanje znan- Vse v raziskavo vključene segmente (znaten manjkajoči delež izraža neopredeljene intervjuvance intervjuvanih udeležencev ja/rezultatov z arhiviranjem, pri čemer se rezultati usposabljanj/učni izi-organizacije skrbijo glede tega vprašanja zaradi negotovih okoliščin, kot je na primer razvi- neposredno po udeležbi di podpornih aktivnosti posodabljajo sproti v arhivih organizacij. Polovica za ohranjanje znanja/ dno iz odgovora intervjuvanca 33). Samo dobra četrtina intervjuvancev na mednarodnem organizacij pri tem uporablja digitalne arhive, med njimi pa prednjačijo rezultatov z arhiviranjem, pa je v tem obdobju v praksi že uporabila rezultate aktivnosti. V največji usposabljanju še ni storitve v oblaku Google Drive, Dropbox in Trello ter spletne strani. Manj pri čemer uporabljajo meri so uporabili praktične napotke za delo s ciljnimi skupinami in delo predlagala sprememb v kot tretjina organizacij uporablja analogne arhive, medtem ko ena petina digitalne, analogne ali na projektih. svojem okolju delovanja, organizacij uporablja mešane arhive. mešane arhive. V svojih jih je eno leto po arhivih organizacije poleg Eno leto po udeležbi na mednarodnem usposabljanju so skoraj tri petine udeležbi večina zaznala poročil shranjujejo tudi »Arhiv pa imamo, zelo dobro intervjuvanih udeležencev (59,4 %) zaznale spremembo v svojem nači-spremembe v svojem gradiva z izobraževanj, “poštiman” arhiv, res. Tako da v nu načrtovanja, pripravljanja in/ali izvajanja mladinskih dejavnosti ali načinu načrtovanja, bistvu vse stvari potem delimo priročnike in zbornike. mladinskih projektov. Spremembe so se nanašale na izboljšanje komu- pripravljanja in/ali naprej v mapo, in fotografije in nikacije, samoorganiziranosti, kakovosti dela, pridobivanje znanj in večje izvajanja mladinskih razno dokumentacijo, tako da ja, 88 to imamo. Mešani arhiv je.« (I2, 89 vključevanje mladih v projekte. dejavnosti ali mladinskih intervju z vodstvenim osebjem projektov. Spremembe organizacij) so se nanašale na »Ne, v svojem okolju ne. Edino, kar se izboljšanje komunikacije, tiče vodstva za podobna srečanja, ampak samoorganiziranosti, »Imamo ravno EVS tipi arhivov to je bilo znotraj teh krajših evalvacij, kakovosti dela, projekt, ki je na temo ki smo jih opravljali. Drugače pa nekih pridobivanje znanj in večje mentorstva, pa tudi korenitih sprememb pa ne.« (I12, dva dajemo zgraditi nek meseca po aktivnosti) vključevanje mladih v 20 % model oz. shemo in smo »Ja, uporabljamo Trello, to [je] pač projekte. Mešani že uporabili povzetek program […], kjer lahko [nalagaš] velike [ki smo ga prejeli na fajle, v bistvu v nekem oblaku, kjer aktivnosti].« (I5, dva je dovolj prostora, da imamo vse gor meseca po aktivnosti) naloženo. To, pa spletna stran našega društva je dosti uporabna, ker tako komuniciramo tudi navzven. Analogno gradivo, to so knjige, brošure in »Da, predlagala sem, da bi se začeli ostale reči, imamo pa v obeh pisarnah mrežiti in […] skupaj s sodelavko knjižnico, kjer je na voljo, da si »Predlagalo se je nek program, ki [sem] pridobila organizaciji to kodo, lahko vsak izposodi.« (I7, intervju z se bo pač začel izvajati, če dobimo da so nas registrirali in nas lahko vodstvenim osebjem organizacij) sredstva, in potem bo tudi prišlo ostali poiščejo. Tako da nekaj smo do sprememb v našemu dnevnemu začeli delati na tem področju.« (I21, 30 % centru.« (I33, dva meseca po Analogni intervju eno leto po aktivnosti) aktivnosti) 50 % Digitalni V svojih arhivih organizacije poleg Sistemski učinki na organizacije poročil shranjujejo tudi gradiva z Sistemske učinke na organizacije smo opazovali na podlagi zbranih in izobraževanj, priročnike in zbornike. Digitalni arhivi so pogosto do- analiziranih podatkov iz desetih intervjujev z vodstvenim osebjem in pred- polnjeni tudi s slikovnim in video stavniki organizacij, ki veljajo za izkušene upravičence programa Eras-gradivom ter predstavitvami iz ak- mus+: Mladi v akciji pri slovenski nacionalni agenciji. Delno pa to poglavje »Imamo pripravljeno analizo potreb in katera področja želimo tivnosti. Ena od organizacij ima in- dopolnjujemo tudi z vsebinami, ki smo jih pridobili na podlagi intervjujev z Udeleženci mednarodnih nadgraditi v organizaciji. Imamo terno knjižnico. Sedem od desetih udeleženci mednarodnih usposabljanj. O nekaterih sistemskih učinkih je kompetenčni model, po katerem usposabljanj menijo, intervjuvancev je potrdilo uporabo sicer moč sklepati že na osnovi prejšnjih delov tega poglavja. delujemo, in že od začetka da analizo potreb teh arhivov s strani različnih članov nam je v interesu primerjava z organizacije izvajajo organizacije, in sicer za pripravlja- Analiza potreb drugimi praksami. S tem vidimo, na ravni posamezne koliko je prostora za izboljšave pri nje novih projektov, iskanje par- Učinki mednarodnih usposabljanj našem modelu, hkrati pa trenutno tnerjev in podporo obstoječim pro- na organizacije, na njihovo delova- aktivnosti ali projekta in poteka gradnja modela mentorstva jektom. Petina intervjuvancev pa nje in nadaljnji razvoj so v prvi vrsti na ravni posameznika. s pomočjo EVS prostovoljstva. V meni, da se sicer arhiviranih gradiv Najbolj ustrezno odvisni od ustrezno prepoznanih začetku leta si zastavimo, katere dejansko ne uporablja aktivno. prepoznavanje potreb so tiste zadeve, na katerih bomo potreb, na katerih temelji izbor investirali čas in šli dejansko v pa je usklajeno tudi z »Mislim, da je bolj priložnostno, usposabljanja za posameznega tujino.« organizacijskimi letnimi da gre potem bolj tako, [da] se zaposlenega oziroma prostovolj- (I5, intervju pred udeležbo na načrti, srednjeročnimi cilji aktivnosti) 90 recimo pri nas potem organizira ca, ki s to organizacijo sodeluje. 91 neka zadeva in se vključi in strategijami ter tudi Te potrebe so prepoznane na več tudi delavca, ki je bil na tem splošno vizijo razvoja usposabljanju, in da gre za tako ravneh: na ravni posamezne aktiv- »So malo, ja, ampak organizacije. Slovenske predajo v bistvu znanj […]. Bolj, mislim, da ne uporabljajo nosti ali projekta in na ravni posa- kot da bi nekdo brskal pa iskal organizacije se delijo kaj dosti. Ampak ne vem.« meznika. Najbolj ustrezno prepo- primerne metode in te zadeve.« na organizacije, ki (I9, intervju z vodstvenim (I1, intervju z vodstvenim osebjem znavanje potreb pa je usklajeno osebjem organizacij) opravljajo sistematično, organizacij) tudi z organizacijskimi letnimi na- redno analizo potreb črti, srednjeročnimi cilji in strategi- in evalvacijo dela, jami ter tudi splošno vizijo razvoja organizacije, ki opravljajo organizacije. občasno analizo potreb Sistematično opravljanje analize potreb je zaznano v le maloštevilnih v na podlagi pobude, Glede na odgovore intervjuvanih raziskavo vključenih organizacijah. V drugo skupino uvrščamo vse pre- in organizacije, ki udeležencev mednarodnih usposa- ostale organizacije, ki so sicer opravile analizo potreb, vendar so to sto-analize potreb ne bljanj se slovenske organizacije de- opravljajo. Sistematično rile ob prijavi na dotično aktivnost, ali pa so ustreznost ciljev in potreb lijo na organizacije, ki opravljajo sis-opravljanje analize ugotavljale s pomočjo analiz iz preteklosti. tematično, redno analizo potreb potreb je zaznano in evalvacijo dela, organizacije, ki v le maloštevilnih Približno tretjina intervjuvanih udeležencev mednarodnih usposabl- opravljajo občasno analizo potreb organizacijah. janj je menila, da za njihovo udeležbo ni bila opravljena analiza potreb. na podlagi pobude, in organizacije, Razlogi so raznoliki – nekateri so namesto analize opravili razpravo, ki analize potreb ne opravljajo. drugi so potrebe ugotavljali iz prakse, medtem ko nekateri analize sploh niso opravljali. Nekaj intervjuvancev (sedem udeležencev mednarodnih usposabljanj) se glede analize potreb ni znalo opredeliti. Pričakovanja organizacije od Na podlagi intervjujev z vodstvenim osebjem orga- Težje pa je izpostaviti tipičen na- udeležbe nizacij pa je mogoče zaznati, da slednji posameznim čin izbora aktivnosti v organizaci- Pričakovanja organizacij od udeležbe smo sprva ana- usposabljanjem pripisujejo manjšo težo pri učinkih od jah. Prakse se pogosto razlikujejo lizirali na podlagi odgovorov intervjuvanih udeležen- udeležencev. Organizacije tudi ločujejo med aktiv- glede na tip dogodkov: usposabl- cev mednarodnih usposabljanj v intervjujih pred ude- nostmi, ki so namenjene primarno razvoju posamez- Izbor aktivnosti v organizacijah poteka glede janj v okviru mobilnosti mladin- ležbo. Pričakovanja organizacij so glede na mnenja nikov, in aktivnostmi, na katerih iščejo novo znanje na prepoznane potrebe organizacije oziroma skih delavcev, ki jih organizirajo udeležencev vezana na pridobitev novega znanja, preko vsebine aktivnosti, ki je pomembna za razvoj posameznika, pri čemer skušajo organizacije med upravičenci, in usposabljanj, ki jih prenos idej in novih metod dela, prenos dobrih pra- organizacije. Ta delitev vpliva na njihova pričakovanja obema pogosto najti presečišče. Prakse glede v okviru podpornih aktivnosti or- ks sorodnih organizacij, širjenje partnerske mreže in in tudi na prenos znanja, ki smo ga natančneje opre-načina izbora aktivnosti se razlikujejo glede na ganizirajo nacionalne agencije. Na predstavitev delovanja matične organizacije, njenih delili v prejšnjem podpoglavju. Vpliva pa seveda tudi tip aktivnosti: mobilnost mladinskih delavcev ali splošno so usposabljanja upra- projektov ipd. na izbor aktivnosti. podporne aktivnosti nacionalnih agencij. V proces vičencev pogosteje opredeljena izbora aktivnosti so večinoma vključeni vsi deležniki v letnih in programskih načrtih, V manjši meri intervjuvanci v pričakovanju organiza- Izbor mednarodnega usposabljanja – organizacije skušajo upoštevati želje svojih članov, izbirajo in potrjujejo se glede na cij prepoznajo tudi razvijanje njihovih individualnih Podobno kot velja za pričakovanja od udeležbe na končne odločitve pa večinoma sprejemajo vodstva skladnost s poslanstvom in strate- kompetenčnih prednosti za delovanje v organizaciji. mednarodnih usposabljanjih (in v navezavi nanje), in izvršni odbori. gijo organizacije. Izbira podpornih V intervjujih dva meseca po aktivnosti so udeležen- tudi proces izbora aktivnosti poteka glede na aktivnosti pa je bolj odprta. Pravi- ci izrazili mnenje, da so se pričakovanja organizacij prepoznane potrebe na dveh ravneh: posameznika loma jih predlagajo člani (nekatere uresničila pogosteje (90,91 %) kot njihova individualna in organizacije. Med obema ravnema organizacije organizacije pogosteje prisluhnejo 92 pogosto skušajo najti presečišča. izkušenejšim članom), prostovolj- 93 pričakovanja (81,82 %). izbor mednarodnega usposabljanja ci, zaposleni in tudi vodstvo orga- Nekoliko več v raziskavo vključenih organizacij nizacije. Organizacije podporne izbira aktivnosti na podlagi svojih potreb za nadaljnji KRITERIJA IZBORA aktivnosti usklajujejo s programom razvoj v skladu s svojimi strategijami in letnimi dela, pri čemer skušajo zadovoljiti načrti. Manjše organizacije pa pogosto dajejo večji tudi interese in želje ciljnih skupin. poudarek potrebam posameznika. Zaradi njihovega omejenega kadrovskega bazena z razvojem svojih (aktivnih) članov tudi manjše organizacije zasledujejo V proces izbora usposabljanj in cilje organizacijskega razvoja. Vse organizacije podpornih aktivnosti so v glav- Intervjuvani udeleženci pa ob izbiri aktivnosti upoštevajo tudi interese nem vključeni vsi deležniki, pri mednarodnih usposabljanj menijo, posameznikov in ciljnih skupin. Vključevanje je WIN čemer izhajajoč iz kriterija izbire, da so pričakovanja njihovih pomemben del organizacijske kulture v raziskavo POTREBA POTREBA kjer prevladuje potreba organiza- organizacij glede usposabljanja vključenih organizacij. ORGANIZACIJE WIN POSAMEZNIKA cije, primarno predlagajo in potr- vezana na pridobitev novega jujejo aktivnosti organizacij zlasti znanja, prenos idej in novih metod • Kriterij razvoja organizacij • Kriterij razvoja zaposlenih in sodelujočih njihovi zaposleni in vodstvo orga- • Skladnost s strategijo in dela, prenos dobrih praks sorodnih letnim načrtom aktivnosti • Opolnomočenje in nizacij. To je za eno izmed orga- organizacij, širjenje partnerske inkluzivnost • Nekoliko večji poudarek v nizacij pomembno predvsem za- mreže in predstavitev delovanja celotnem vzorcu organizacij • Večji poudarek v manjših radi prekarne narave vključenosti matične organizacije, njenih organizacijah prostovoljcev in članov. Strateško projektov ipd. usklajenost aktivnosti namreč lažje zagotavljajo zaposleni in vodstvo organizacij. Prakse se od organi- zacije do organizacije razlikujejo, vendar pa vse organizacije v nekem Priprava na mednarodno »Se udeležijo kot skupina. Vodja, ki gre obsegu skušajo upoštevati tudi želje članov. usposabljanje – vidik z njimi, je že bil na takem dogodku, tako da tudi na sami poti tja je podpora, tam na organizacij lokaciji. Te osebe, ki gredo zraven, so vsaj Končne odločitve sprejemajo vodstva organizacij oziroma njihovi izvršni Organizacije ustrezno poskrbijo vodje v lokalnih enotah, torej so šle čez, organi, vendar pa je končna odločitev odvisna tudi od samega ustroja za člane pred njihovo udeležbo na recimo, usposabljanje za vodje, imajo te osnovne kompetence, da znajo tudi na terenu organizacije. Tako, denimo, ena izmed organizacij sprejema končne od- mednarodnem usposabljanju, na- ali pa na izmenjavi urediti stvari.« (I10, ločitve na skupščini. Nekatere izmed organizacij imajo zunanje posveto- čini pa se razlikujejo. Organizacije Organizacije poskrbijo intervju z vodstvenim osebjem organizacij) valne organe, na primer programski svet. Tovrstni organi pogosto podajo lahko v grobem razdelimo v dve za pripravo svojih predloge za popestritev programa. Kljub temu ostaja proces odločanja skupini: (1) organizacije s strukturi- članov, preden se ti široko odprt tudi za želje in predloge članstva in prostovoljcev. Organiza-ranim procesom priprave in (2) or- udeležijo mednarodnega cije skušajo torej pri končnih odločitvah slediti načelu vključevanja, a si ganizacije s prilagajanjem procesa usposabljanja. To »Da, [določimo cilje in pridržujejo zadnjo besedo. Številni predlogi imajo namreč pomembne priprave potrebam in izkušnjam storijo v bolj ali manj pričakovanja,] ker drugače smo posledice – bodisi finančne bodisi organizacijske – kar je treba ustrezno posameznika. strukturiranem procesu, že opazili, da potem ni imelo umestiti v finančni načrt in načrt dela. ki je odvisen od nekega učinka.« (I9, intervju z velikosti organizacije vodstvenim osebjem organizacij) Večino sodelujočih organizacij lah- ter vključuje prenos »Zaradi te prekarnosti je tudi recimo težje, ko uvrstimo v prvo skupino. Zanje je značilno, da imajo strukturiran potrebnih informacij »Toliko je enih zadev, ker ljudje ne razumejo, rabijo nekaj časa, in preteklih izkušenj, 94 da je treba biti zelo da sploh razumejo, kaj organizacija dela, v proces priprave na aktivnosti, ki 95 usmerjen, ker te lahko katero smer bi želeli iti […]. Tako da v bistvu praviloma vključuje pripravljalne finančno in logistično vabijo na tisoč stvari, ki končno odločitev ponavadi sprejmemo tisti, ki priprava na mednarodno usposabljanje sestanke in ostale aktivnosti. Čla- podporo. Organizacije morda niso neposredno smo zaposleni v organizaciji.« (I9, intervju z prerazporedijo nujno (vidik organizacij) povezane, pa smo [se] morda vodstvenim osebjem organizacij) ne opremijo s potrebnim znanjem, delo odsotnega člana na v preteklosti že [udeležili na kratko predstavijo pretekle iz- takšnih aktivnosti], potem druge, nenujno delo pa kušnje iz podobnih aktivnosti ter se pa preveč razpršiš kot je opravljeno vnaprej ali na kratko izpostavijo najpomemb- organizacija.« (I9, intervju počaka. z vodstvenim osebjem »Programski svet je tako en nejše informacije, ki jih morajo VSE ORGANIZACIJE: organizacij) naš zunanji svetovalec, izvaja udeleženci poznati. Podporo nudi- Prerazporeditev dela monitoring […]. Včasih dobimo jo v vseh oblikah (npr. finančna in manjkajočega člana tudi kakšno tako čisto “out-of- logistična, priprava na aktivnost). • Večina organizacij the-box” idejo.« (I7, intervju z • Pripravljalni sestanki vodstvenim osebjem organizacij) Organizacije z udeleženci določijo • Celostna priprava in tudi cilje in pričakovanja. podpora PRILA • Cilji in pričak TRUKTURIRANE ovanja S Ena izmed sodelujočih organizacij • Redkeje: koordinator GO na primer z udeležencem podpiše priprave in/ali JENE »Opravljamo pogovor. Vsekakor pa za • Manjše organizacije vodja vsako stvar, na katero se prijavljamo, pisni dogovor, ki vsebuje cilje in • Prilagajanje priprav je upravni odbor seznanjen.« (I3, pričakovanja. Pričakovanja so do- udeležencem in intervju z vodstvenim osebjem njihovim izkušnjam ločena in usklajena predhodno, saj organizacij) izkušnje kažejo, da je to najbolj- ša praksa. Nekatere organizacije določijo koordinatorja, ki je od- govoren za proces priprave. Dru- delo v največji mogoči meri opravi Spremembe v organizacijah ge organizacije na mednarodno vnaprej. Preostalo delo se preraz- V raziskavo vključene organizacije so se o spremembah opredeljevale z usposabljanje pošljejo tudi vodjo, poredi, nenujno delo pa počaka vidikov preteklih sprememb, sprememb zaradi sodelovanja v programu ki je izkušen član organizacije in na vrnitev člana z aktivnosti. Od- Erasmus+: Mladi v akciji in želenih sprememb v prihodnjih petih letih. skrbi za udeležence na aktivnosti. sotnost enega člana za organizaci- je pomeni zmanjšane zmogljivosti, Pretekle spremembe so se v raziskavi nanašale na spremembe v orga- »Ker to [vpliva] na organizacijo. V drugi skupini so praviloma manj- hkrati pa pritisk na ostale člane. V tistem času je pač človek nizacijah v letih pred izvedbo raziskave. Organizacije so se v preteklem Organizacije pretekle še organizacije, ki imajo omejene odsoten en teden, potem moremo obdobju praviloma povečale. V glavnem povečanje merijo s številom za- spremembe zaznavajo gledati tudi na te nadure in zmogljivosti. Organizacije tako iz- Zato organizacije izbirajo takšne poslenih in članov. Spremembe pa so organizacije zaznavale tudi zaradi kot povečanje podobno, se pravi, je motilec. vajajo proces priprave manj struk- aktivnosti, ki imajo pomemben prilagajanja svojih aktivnosti in programa potrebam mladih, pri čemer Zato je treba zelo skrbno organizacij in turirano in ga prilagodijo posame- doprinos za organizacijo. Pri pre- izbirati [aktivnosti], da imajo prilagajanje aktivnosti smisel za organizacijo.« (I8, zniku. Primarno se proces prilagodi razporeditvi dela imajo organiza- svojim ciljnim skupinam. intervju z vodstvenim osebjem Sodelovanje v programu izkušnjam tistih, ki se udeležujejo cije raznolike specifične načine, organizacij) spremembe v organizacijah Erasmus+: Mladi v akciji aktivnosti. z večjimi izzivi pa se spopadajo vpliva na povečan obseg manjše organizacije, ki nimajo dela, racionalizacijo Vse organizacije pa skušajo vzpostavljenih sistemov prerazpo- partnerstev, večanje podpreti svoje člane oziroma za- rejanja dela. »Mislim, da smo mi pri PRETEKLE SPREMEMBE tem Erasmus+ projektu prepoznavnosti in 96 poslene s prerazporeditvijo dela. SPREMEMBE zrasli, tako vsebinsko 97 ZARADI dolgoročno na večjo Večina sicer stremi k temu, da se predvsem pa SODELOVANJA V organizacijsko.« profesionalizacijo na • povečanje PROGRAMU področju mladinskega organizacije (število zaposlenih dela. V prihodnosti si • finančni vir za dostop in organizacije kot želene »Začeli smo [delati] po parih, da vedno in članov) motiviranje ciljnih skupin dve osebi spremljata [delo]. Se pravi, • spremembe spremembe želijo • povečan obseg dela in jasnejša ko je ena odsotna, lahko praviloma vedno na ravni ciljev delitev dela predvsem sistemsko druga [opravi njeno delo].Tako poskrbimo, – prilagajanje aktivnosti • racionalizacija partnerstev urejenega financiranja da potem ti osebi nista odsotni obe ob potrebam mladih in stabilnih zaposlitev, istem času.« (I9, intervju z vodstvenim • večanje prepoznavnosti osebjem organizacij) • ohranjanje • izboljšanje delovanja na mednarodni ravni kar bi omogočilo večjo poslanstva in • večja profesionalizacija kontinuiteto njihovega vizije razvoja, pri čemer je povečanje drugotnega »[…] smo še tako, vseeno majhno društvo • želja po pridobitvi pomena. Spremembe – recimo, noben ni zaposlen še pri nas PREDVIDENE sistemskega financiranja organizacije uvajajo kot – nimamo nekih, recimo, postavljenih PRIHODNJE za nadaljnji razvoj zavedne odločitve ali kot sistemov.« (I3, intervju z vodstvenim SPREMEMBE • nadaljnji razvoj pred mešanico zavednih in osebjem organizacij) večanjem obsega delovanja spontanih odločitev. večinoma ne gre za bistvene orga- Nekatere organizacije, predvsem je to posledica vsebinskega pro- na podlagi zavestnih odločitev. V nizacijske spremembe. Kljub spre- pa njihovi člani, ki so se udeležili grama, ki je razširjen in bolj usmer-splošnem organizacije zavedno membam na področju programa in mednarodnih aktivnosti, spremem- jen v potrebe mladih, ter poveča- uvajajo spremembe, ki so obravna- aktivnosti organizacije ohranjajo be prepoznajo tudi v povezavi s nega sodelovanja z organizacijami vane višje. Pri tem izpostavljajo za-svoja poslanstva in vizije. Spre- »Če gledamo sredstva programa specifično aktivnostjo (mednaro- v lokalni skupnosti (npr. šole, vrtci, vedno sledenje svojim ciljem, viziji membe se dogajajo zlasti na ravni Erasmus+, mislim, da so v bistvu dnega usposabljanja). To povezu- druge mladinske organizacije). Po- in strategiji. Zlasti starejše organiza- ciljev, saj se ti spreminjajo skladno edina sredstva, ki omogočajo, da se jejo z izboljšanjem delovanja na sebne pozornosti temu ne posve- cije s trdnejšo strukturo in ustrojem s potrebami ciljne skupine, odvis- organizacija sploh razvija na področju mednarodni ravni, večjo samoza- čajo, saj je to, kot pravijo, stvar na- uvajajo spremembe zavedno. Šest ni pa so tudi od potreb in razvoja mladinskega dela. Ker ne na nacionalnem nivoju ne na lokalnem nivoju ni teh »Mislim, mi smo postali bolj profesionalni, vestjo in profesionalnostjo, kar lah- ravnega razvoja. od desetih organizacij pa je spre- organizacij. Ciljne skupine orga- sredstev.« (I7, intervju z vodstvenim ker [za te projekte] – recimo, eno ko vpliva tudi na spremenjene cilje membe prepoznalo kot mešanico nizacij so povečini ostale enake, osebjem organizacij) usposabljanje s 25 partnerji – moraš in strategije. Uvajanje sprememb v organizaci- spontanih in zavestnih odločitev. pri čemer nekateri poročajo, da so biti kar organiziran in profesionalen. Pri tem izpostavljajo vlogo projekt- Mislim, da smo mi pri tem Erasmus+ jah poteka na dva načina, ki se lah- razširili svojo ciljno skupino – veči- projektu zrasli, tako vsebinsko predvsem Organizacije nadalje ocenjujejo, ko tudi prepletata. Štiri od desetih nega sodelovanja in vabil partner-noma na osnovnošolsko mladino. pa organizacijsko.« (I5, intervju z da se je povečala njihova pre- v raziskavo vključenih organizacij skih organizacij pri spodbujanju vodstvenim osebjem organizacij) poznavnost. Številne dodajajo, da so izpostavile uvajanje sprememb sprememb. Mlajše organizacije kot Delo v organizacijah se skuša pro-dejavnik sprememb bolj izpostavl- fesionalizirati, saj tovrsten razvoj jajo spontanost, kar utemeljujejo s terjata povečan obseg dela in za- »Prej si ne bi upali na ta sprotnim učenjem na mednarodnih 98 uvajanje sprememb v organizacijah htevnost projektov. Zlasti mlajše v specifičen cilj, torej na usposabljanjih in predlogi članov 99 raziskavo vključene organizacije KA2. Vedeli smo, da imamo oziroma prostovoljcev. premalo znanja, da ta projekt so v svoj ustroj uvedle jasnejšo zahteva znanja oz. predvsem delitev dela. Povečan obseg dela v izkušenj. Po tem treningu SPREMEMBE SPREMEMBE KOT organizacijah je pomembno pove- teh pomislekov ni več.« KOT ZAVEDNE ODLOČITVE MEŠANICA SPONTANIH IN zan z aktivnejšim sodelovanjem v (I2, intervju eno leto po ZAVEDNIH ODLOČITEV aktivnosti) programu Erasmus+: Mladi v akciji. Tudi druge omenjene predhodne »Spremembe so zavestne. Mogoče je, da se tudi spremembe v organizacijah po- kaj vmes spontano zgodi, gosto nastopijo kot posledica so- 4/10 organizacij ampak večinoma so zadeve 6/10 organizacij delovanja v programu Erasmus+: reflektirane in potem Mladi v akciji. Program namreč z nadgrajene, se pravi, da se gre vedno v stvari omogočanjem financiranja vpliva Zavedno uvajanje večjih sprememb Posamezna projektna sodelovanja, tako zavestno in z nekim na večanje obsega aktivnosti, ve- »To je naraven proces, pride z leti vabila partnerskih organizacij ipd. pogledom vnaprej.« (I1, čanje organizacij samih in tudi na [aktivnega delovanja]. Ne dajemo Prilagajanje potrebam mladih intervju z vodstvenim njihov profesionalni razvoj. Orga- velikega poudarka na prepoznavnost, Mlajše organizacije osebjem organizacij) Spremembe kot kontinuirano delo nizacije prepoznavajo tudi tenden- bolj recimo na razširjanje rezultatov.« in sledenje strategiji (I2, intervju z vodstvenim osebjem co po racionalizaciji partnerstev organizacij) Spremembe zaradi potreb po glede na svoje interese in zmoglji- sodelovanjih kot virih financiranja vosti. Preveliko število nekoristnih Starejše organizacije partnerstev organizacijam namreč predstavlja breme. V prihodnjih petih letih si večina v raziskavo vključe- Zadovoljstvo s Vsi v raziskavo vključeni predstav- nih organizacij namerava prizadevati za več finančnih programom Erasmus+ niki organizacij se tudi strinjajo, da sredstev za neposredno podporo njihovim aktivnos- »Spremembe izvirajo iz tega, da in podporo nacionalne so mednarodna usposabljanja, tim in izvedbo programa. Organizacije si želijo doseči sodelujemo tudi v drugih projektih, agencije tako treningi kot podporne ak- stalno in sistemsko urejeno financiranje, saj jih nestal- projektih iz Evropskega socialnega V raziskavo vključeni predstavniki tivnosti, koristna. Najpogosteje na in projektna narava finančnih sredstev postavlja v sklada, in da smo na tekočem, vsaj v organizacij so s podporo progra- dodajajo, da pozitivno vplivajo na teoriji, s sodobnimi delovnimi metodami, negotov položaj. Povečanje obsega delovanja v pri- organizacijo, njen razvoj in znanje, Organizacije so s cilji izobraževanja. [Proces je] nastal ma Erasmus+: Mladi v akciji in po- hodnjih letih zanje ni primarnega pomena, prednost kar zavestno, z menjavo direktorja, nujenimi aktivnostmi v programu ki ga pridobijo posamezniki in ga programom Erasmus+: namreč dajejo zagotavljanju stabilnosti zaposlitev, ki ki ni iz stroke in je ugotovil, da zadovoljni. Kot koristne izpostav- prenašajo v vsakdanje delo. Zelo Mladi v akciji zadovoljne. je treba bolj resno zastaviti [razvoj bi omogočale njihov nadaljnji razvoj. koristno je na primer novo znanje Poleg tega, da organizacije].« (I1, intervju z ljajo mladinske izmenjave in druge glede sodobnih metod dela, novih spodbuja njihovo vodstvenim osebjem organizacij) projekte mobilnosti, saj na ta način oblik odnosov med zaposlenimi profesionalizacijo, je V splošnem organizacije ne načrtujejo bistvenih spre- mlade lažje angažirajo in motivira- ter pristopov pri delu z mladimi in program organizacijam memb glede aktivnosti, a dodajajo, da si želijo biti re- jo za vključevanje. drugimi ciljnimi skupinami. pomembna opora pri levanten partner na področju mladih in ponujati vse- Motivacija je pomemben pozitiven motiviranju mladih in pri bine, ki bodo mlade zanimale. To postaja velik izziv učinek tudi na zaposlene v organi- večanju prepoznavnosti. zlasti zaradi pogostih in čedalje hitrejših sprememb v »Mešanica zavestnega in spontanega. V zacijah. Z razvijanjem posamezni- bistvu nismo čisto točno vedeli, v katero Organizacije so ob potrebah ciljnih skupin. smer se bo razvijala organizacija. Nismo si kov se razvijajo tudi organizacije, tem zadovoljne tudi s 100 predstavljali čisto točno, imeli pa smo vizijo. pri čemer program, kot smo že »Mi to vidimo kot pridobivanje podporo nacionalne 101 kompetenc. Eno so kompetence, Na področju svojih mrež in partnerstev si organizacije Tako da bi rekla kombinacija obojega.« (I6, omenili, prispeva k večanju njiho- intervju z vodstvenim osebjem organizacij) se pravi neka znanja, veščine […], agencije, pri čemer želijo vzpostavljati oziroma omogočati predvsem sta- ve prepoznavnosti. Organizacije ampak nam je tukaj glavno, če mi izpostavljajo predvsem bilna, a tudi smiselno geografsko porazdeljena partner- se skladno s svojimi zmogljivostmi nekoga nekam pošljemo, da pride nazaj navdušen.« (I3, intervju z dodatna usposabljanja. stva, ki prispevajo k njihovemu nadaljnjemu razvoju. udeležujejo aktivnosti programa, vodstvenim osebjem organizacij) zlasti kadar je tema sorodna njiho- vemu področju dela. »Se mi zdi, da Movit že uspešno dela. To so dodatna Organizacije pa so zadovoljne tudi usposabljanja, ki jih identificira s podporo in storitvami, ki jih nudi [kot potrebna].« (I10, intervju z vodstvenim osebjem organizacij) nacionalna agencija, pri čemer izpostavljajo predvsem dodatna »Zaenkrat smo dosti delali z usposabljanja za krepitev kompe- bivšo Jugoslavijo, tako da se sedaj »[…] da pride ta oseba na nek skušamo skozi ta zadnji projekt tenc mladinskih delavcev in članov sestanek, da vidi, kako se dogajajo ciljno usmeriti bolj na zahodno organizacij. Ena izmed intervjuvank procesi, in morda v zgodnji fazi Evropo, da vidimo kako je tam.« je ob tem dodala, da si želijo tudi opozori [na določene vidike]. Ko (I4, intervju z vodstvenim osebjem si mlad in se učiš, ne pomisliš [na organizacij) mentorstev v smislu svetovalnih številne stvari] ali pa ne razumeš obiskov nacionalne agencije. Ne- v celoti, kaj od tebe zahteva katere organizacije omenjajo, da prijavnica ali pa poročilo.« (I10, jim za učinkovito koriščenje pod- intervju z vodstvenim osebjem organizacij) pore nacionalne agencije zmanjka časa, denarja in človeških virov. Nestalna narava mladinskega dela Intervjuji z udeleženci mednarodnih usposabljanj na različnih časovnih točkah v roku enega leta so pokazali na enega večjih izzivov mladinske- »Nameravam ne, ampak bomo pa videli, »Sedaj skoraj nič ne ga dela, to je njegova nestalna narava z vidika ohranjanja kadra in tudi kam me bo peljalo, glede na to, da ni delam v mladinskem »Namena nimam, me pa omejuje financiranja. Vsak osmi intervjuvanec (12,5 %) je pred aktivnostjo dejal, denarja v tem sektorju.« (I20, intervju sektorju, tudi ker moja pogodba. Ne vem, konec me ni bilo vmes v da namerava zapustiti mladinski sektor. Pri 37,5 % intervjuvancev se je pred aktivnostjo) leta [bom] verjetno [moral Sloveniji.« (I31, spremenila strokovna vloga. Med temi je en intervjuvanec napredoval, Nestalna narava zapustiti mladinski sektor].« intervju eno leto po polovica pa jih je zamenjala delovno mesto oziroma so sodelovanje s mladinskega dela (I16, intervju pred aktivnostjo) aktivnosti) prejšnjo organizacijo prekinili. Eno leto po aktivnosti kar dve petini inter-kot posledica velike vjuvancev (40,6 %) ni več članov organizacij, preko katerih so se prijavili fluktuacije zaposlenih »Ponudila se mi je ena nova služba, ki sem jo pač vzela.« na aktivnost/projekt. En intervjuvanec je navedel manjšo stopnjo aktiv- zaradi neurejenega (I1, intervju eno leto po »Mogoče, da sem zamenjala nosti v organizaciji, a je še vedno član organizacije, preko katere je odšel sistemskega financiranja aktivnosti) delovno mesto, in sicer da sem na aktivnost. in zaposlitev je šla iz nevladne organizacije eden večjih izzivov oz. društva v javni sektor, mladinskega dela. da je moje delo zdaj bolj Velika fluktuacija organizirano, da so bolj jasne moje delovne naloge, da dobim ovira dolgoročni nestalnost zaposlitev udeležencev tudi primerno plačilo moji prenos in uporabo izobrazbi in vloženemu času in 102 mednarodnih usposabljanj učinkov mednarodnih trudu, da sem dobila ful enih 103 usposabljanj na novih znanj, praktičnih znanj in kompetenc za delo z mladimi.« organizacije. Odsotnost (I24, intervju eno leto po Pred mednarodnim stalnega financiranja aktivnosti) 12,5 % usposabljanjem menijo, da in stalno iskanje virov bodo zapustili mladinski sektor. ovira kontinuirano delo ter povzroča negotovost in prekarnost posameznikov v Velika fluktuacija ovira dolgoročni prenos in upora- de. Dodatni finančni viri, ki bi omogočili sistemsko in mladinskem delu. bo učinkov mednarodnih usposabljanj na organizaci- trajnostno financiranje mladinskega sektorja, bi lahko 40,6 % je. Čeprav so učinki usposabljanj na udeležence kot spodbudili nadaljnji razvoj mladinskega sektorja. 37,5% posameznike prepoznani, ti zaradi fluktuacije osebja na koncu niso izkoriščeni znotraj organizacije ali celo Pozitivna novost na področju zaposlovanja je bila v Eno leto po sektorja, ki jih je financiral. času izvedbe raziskave možnost zaposlitve mladin- Sprememba udeležbi niso več člani skih delavcev s pomočjo državnih sredstev, vendar pa strokovne organizacij, preko vloge v mesecih katerih so se prijavili na Takšna situacija je v pomembni meri povezana s po- mladinsko področje še vedno zaznamuje prekarnost, po udeležbi – polovica aktivnost. manjkanjem finančnih virov, kar v mladinski sektor saj so sredstva in z njimi povezane zaposlitve primar-jih zamenja delovno mesto. vnaša negotovost. Posledica je zaviranje razvoja, saj no vezana na projekte. Dolgoročnega sistemskega letno iskanje finančnih virov organizacije postavlja v financiranja je malo, največ na lokalni ravni, kjer pa negotov položaj. Odsotnost stalnega financiranja sredstva pogosto zadoščajo samo za tekoče stroške in stalno iskanje virov ovira njihovo delo, saj se ne organizacij, sredstva za zaposlitve delavcev pa orga-morejo v celoti posvetiti izvajanju dejavnosti za mla- nizacije iščejo s pomočjo razpisov. Kljub temu dodaja- jo, da so projektna sredstva, zlasti zemamo le tukaj) je bilo namreč ljanj, prostovoljcev v drugi orga-Povzetek in iztočnice za izzive pri izvajanju mednarodnih sredstva iz programa E+: MVA, za ugotovljeno, da jih je okoli četrtina nizaciji (20,53 %) oziroma so bili v usposabljanj za bolj izkušene ude-razvoj organizacij pomembna. (25,37 %) za polni delovni čas zapo- vključeni v proces izobraževanja in izboljšave ležence, saj je pri njih pogosto slenih izven organizacije, s katero usposabljanja (22,21 %). težje zagotoviti zadostno število Ugotovitve te raziskave v poveza- so se udeležili aktivnosti. Približno Raziskava o učinku programa Erasmus+: Mladi v akciji na razvoj sloven- udeležencev za njihovo izvedbo. vi s prekarnostjo posameznikov v desetina (10,25 %) jih je bila izven skega mladinskega sektorja, natančneje učinkov mednarodnih usposa- Izražena je bila tudi zaskrbljenost mladinskem delu pomembno pod- te organizacije zaposlenih za polo- bljanj na razvoj kompetenc mladinskih delavcev in drugih strokovnjakov zaradi velike fluktuacije mladinskih pirajo tudi nekatere analize v razvični delovni čas, dodatni desetini v mladinskem delu ter krepitev zmogljivosti organizacij, je pokazala po- delavcev, ki je povezana s proble- iskavi o učinkih programa (četrto pa sta bili samozaposleni (10,76 %) matiko zagotavljanja sistemskega membne učinke tako na posameznike kot na organizacijska okolja. Z poglavje), vezane na profile vodij. ali nezaposleni (10,1 %). Kar ena pe- Program Erasmus+: financiranja. S pozitivnega vidika vidika udeležencev mednarodnih usposabljanj kot posameznikov je za- Pri analizi zaposlitvene strukture tina vodij je bila izven organizacije, Mladi v akciji z pa je bilo izpostavljeno, da mla- znati pozitivne učinke na pridobivanje novih znanj in izkušenj, predvsem vodij projektov (to analizo pov-s katero so se udeležili usposab- aktivnostjo mednarodnih dinski sektor zaradi svoje nestalne v smislu usvajanja metodologij, praktičnih znanj in veščin za delo s ciljni-usposabljanj pomembno narave in fluktuacije, delno pove- mi skupinami, širjenja obzorij v obliki pridobivanja novih osebnih in po- vpliva na pridobivanje zane z mlajšim kadrom, ki svojo klicnih prijateljstev in partnerstev, idej, navdiha in motivacije za nadaljnje znanj in izkušenj poklicno pot še išče, številne dru- delo ter utrjevanja pričakovanj in ambicij v (mednarodnem) mladinskem mladinskih delavcev in ge sektorje oskrbuje s kakovostno delu. Z vidika krepitve zmogljivosti organizacij je zaznati pomembno vlo- drugih strokovnjakov usposobljenim kadrom. go programa Erasmus+ pri njihovem razvoju in profesionalizaciji ter tudi 104 slovenskega pri omogočanju finančnih sredstev za delo s ciljnimi skupinami in motivi- Pri valorizaciji so predstavniki sek- 105 mladinskega sektorja. ranje ciljnih skupin. torja izpostavili, da je sektor izjem- zaposlitve vodij izven organizacij, Program organizacijam no raznolik, organizacije pa finan- s katerimi izvajajo projekte omogoča razvoj in Rezultati raziskave so nakazali tudi priložnosti za izboljšave. Na ravni profesionalizacijo cirajo na različne načine in se težje udeležencev mednarodnih usposabljanj je bila tako na nacionalni kot na ter predstavlja vir uskladijo o skupnih rešitvah. Manj- nadnacionalni ravni prepoznana potreba po bolj raznolikih mednarodnih financiranja za dostop ka kontinuiteta in tudi konkretnost usposabljanjih, ki bi lažje nagovorila tudi bolj izkušene udeležence. Na do ciljnih skupin in politik, ki bi omogočale zožitev ravni organizacij se mogoče izboljšave navezujejo predvsem na krepitev 25,4 % 22,2 % fokusa na mladinsko delo. Za pro- 20,5 % njihovo motiviranje. sistemskih učinkov, ki so nezgrešljivo povezani z bolj strateškim načrtova-Organizacije pa bi lahko fesionalizacijo pogosto ni enotnih njem aktivnosti na podlagi sistematične analize potreb ter s tem poveza- bile deležne večjih kriterijev (čeprav je del predstavni- nim bolj strateško zastavljenim prenosom in uporabo znanja in rezultatov sistemskih učinkov, ki kov izpostavil kriterije iz nacionalne ZA POLNI V PROCESU PROSTOVOLJCI mednarodnih usposabljanj, ki se jih udeležujejo posamezniki. Obenem so vezani na strateške poklicne kvalifikacije). Organizacije DELOVNI ČAS IZOBRAŽEVANJA IN V DRUGIH pa je raziskava potrdila tudi ovire pri razvoju slovenskega mladinskega v mladinskem sektorju bi si mora-USPOSABLJANJA ORGANIZACIJAH procese prepoznavanja sektorja, ki jih program sam ne zmore nasloviti. Te so v veliki meri veza- potreb in na prenos le bolj prizadevati za poudarjanje ne na nestalnost mladinskega dela in izzive pri zagotavljanju sistemskega rezultatov mednarodnih in prepoznavanje lastne vrednosti, in kontinuiranega financiranja, ki bi omogočilo poglobljeno delovanje na usposabljanj, pa tudi na kar bi lahko vplivalo na večje vred- 10,8 % 10,3 % izbranih področjih pred vsakokratnim uresničevanjem novih idej in proce- 10,1 % sistemsko financiranje. notenje v okolju in lažji dostop do sov, vezanih na nestalno naravo projektnega financiranja. Slednjega program ne financiranja. V zvezi s financiranjem more zagotoviti. se je pojavilo tudi vprašanje tržne- SAMOZAPOSLENI ZA POLOVIČNI NEZAPOSLENI Evalvacija in valorizacija s predstavniki mladinskega sektorja na nacio-ga pristopa, ki pa je bilo deležno DELOVNI ČAS nalnem dogodku za predstavitev rezultatov raziskav RAY je v veliki meri precejšnega dvoma zaradi narave potrdila rezultate raziskave. Ob tem so predstavniki sektorja izpostavili mladinskega dela. Predstavili smo številne in raznolike učinke izvajanja nja programa in njegovo podporo s strani odločeval- Uresničevanje tega široko zastavljenega cilja je bilo v programa Erasmus+: Mladi v akciji, ki so bili prepoz- cev je namreč ustrezna kontekstualizacija rezultatov največji meri prepoznano v učinkih na podlagi rezul-nani v okviru nacionalnih raziskav mreže RAY. S pris- iz zornega kota posameznega bralca. Kot nacionalna tatov raziskav, ki smo jih povzeli v poglavjih Splošni podobo Georga Berkleya, ki se je nekoč spraševal, ali agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji takšno učinki izvajanja programa E+: MVA ter Program E+: drevo, ki pade v gozdu in ga nihče ne sliši, povzroči kontekstualizacijo prikazujemo z vidika ciljev, ki si jih MVA in socialno vključevanje. Pri nas sprejeti projekti kaj hrupa, bi na tem mestu lahko z gotovostjo pritrdili, program prizadeva uresničevati. V kolikšni meri torej so vplivali na razvoj osebnostnih lastnosti, vrednot in da je drevo res padlo. Ali bo padec drevesa povzročil pri nas sprejeti projekti in izvajanje programa Eras- ključnih kompetenc udeležencev, pri čemer so pre- hrup, pa je v veliki meri odvisno od bralcev, ki bodo mus+: Mladi v akciji glede na rezultate nacionalnih dnjačili učinki na področja medkulturnega dialoga, predstavljene rezultate reflektirali v navezavi na svo-raziskav RAY uresničujejo ključne cilje programa na osebnega in učnega razvoja, socialne vključenosti je delovanje in predvsem sodelovanje v programu in področju mladine? V publikaciji predstavljeni rezultati in sprejemanja raznolikosti ter solidarnosti, nekoliko mladinskem delu v prihodnje. Le tako bodo predsta-na to vprašanje zelo dobro odgovorijo z vidika prvih manj uspešna pa so bila področja politik, politične 7 vljeni raziskovalni rezultati dosegli namen in z doka- dveh obravnavanih ciljev, za celostno razumevanje in družbene participacije ter digitalizacije. Čeprav se zi podprli mladinske politike in ukrepe z izboljšanim uresničevanja vseh štirih krovnih ciljev pa bi bile pot- udeleženci aktivnosti programa večinoma niso udele- delovanjem njihovih orodij, konkretno z izvajanjem in rebne dodatne, bolj specifično usmerjene analize, ki ževali zaradi želje po krepitvi politične participacije in omogočanjem programa Erasmus+: Mladi v akciji na v to publikacijo niso vključene. državljanstva, pa so projekti, ki so te teme prednostno nacionalni ravni. obravnavali, pokazali pomembne učinke na sloven- Sklepne ske udeležence, ki smo jih vključili v raziskavo. Obseg v publikaciji predstavljenih rezultatov je velik, 106 z njimi prepoznani učinki in druge prepoznane značil- Slovenski udeleženci aktivnosti na temo participacije 107 misli nosti udeležencev in mladinskega dela pa raznoliki. in državljanstva so imeli relativno visoko stopnjo že V publikaciji smo jih za lažje razumevanje razdelili v izoblikovanih kompetenc in delovanja na omenjenih tri večje sklope. V poglavju Splošni učinki izvajanja CILJ: področjih, z udeležbo pa so dolgoročno krepili svo- programa E+: MVA smo predstavili učinke na udele- Izboljšati raven ključnih ja znanja, konkretneje glede vključevanja v civilno žence aktivnosti in na kratko učinke na lokalno okolje. kompetenc in spretnosti mladih, družbo, varovanja narave in trajnostnega razvoja, V poglavju Program E+: MVA in socialno vključevanje tudi tistih z manj priložnostmi, ter razvijali veščine, zlasti komunikacije, pogajanja in smo obravnavali uspešnost programa na področju ter spodbujati njihovo udeležbo sodelovanja. Izkušnja mednarodne mobilnosti je pri- socialnega vključevanja in raznolikosti, in sicer z vidi- v demokratičnem življenju v spevala k nadaljnjemu udejstvovanju v tovrstnih pro- kov vključevanja in razumevanja ogroženih družbenih Evropi in na trgu dela, aktivno jektih in udeležence vodila k razmisleku o nadaljnji ži- skupin in posameznikov ter vsebinskega naslavljanja državljanstvo, medkulturni vljenjski in karierni poti. Analize dolgoročnih učinkov povezanih tem. V poglavju Učinki programa E+: MVA dialog, socialno vključenost in udeležbe v aktivnostih programa na participacijo in na razvoj mladinskega sektorja pa smo povzeli pre- solidarnost, zlasti z zagotavljanjem državljanstvo so med slovenskimi udeleženci pokaza- poznane učinke mednarodnih usposabljanj na razvoj več priložnosti za učno le porast zaupanja v sodržavljane oziroma ljudi okoli kompetenc mladinskih delavcev in sistemske učinke mobilnost mladih in tistih, ki so sebe ter krepitev kompetenc za participacijo v druž- sodelovanja v programu na zmogljivosti mladinskih aktivni v mladinskem delu ali benem in političnem življenju. organizacij. mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev, kakor tudi Pri nas sprejeti projekti so bili uspešni tudi pri vklju- Ob tem verjetno niti ni potrebno, da so vsi bralci z z okrepljenimi povezavami med čevanju mladih z manj priložnostmi, kar mora služiti enako pozornostjo prebrali prav vse predstavljene področjem mladine in trgom dela. predvsem kot spodbuda za nadaljnje delo na tem rezultate. Precej bolj ključna za uspešno podporo z področju. Naši prijavitelji so relativno dobro dosegali dokazi načrtovanih procesov na vseh ravneh izvaja- mlade z manj priložnostmi, vključno z mladimi s po- sebnimi potrebami, ter udeležence in vodje projektov, ki so se identi-V poglavju Splošni učinki izvajanja pitvi kakovosti (mednarodnega) mladinskega dela in V tej publikaciji predstavljene raziskave celostnega ficirali z različnimi manjšinami. Raziskave so ugotovile, da mladi z manj programa E+: MVA predstavljeni profesionalizaciji organizacij ter tudi pri zagotavljanju odgovora glede uresničevanja tega cilja ne morejo priložnostmi v aktivnosti programa stopajo z nižjim zaupanjem v svoje rezultati kažejo na dober učinek finančnih sredstev za delo s ciljnimi skupinami in mo-podati, saj ga niso dovolj specifično preučevale. Za sposobnosti in slabšim poznavanjem družbenih vprašanj v primerjavi z pri nas sprejetih projektov na ve-tiviranju ciljnih skupin ter mednarodno mreženje in razumevanje, kako program in pri nas sprejeti projekti vrstniki, z udeležbo v aktivnostih programa pa te deficite zmanjšujejo. Žal čanje znanja o mladinskem delu povezovanje. Prostor za rast je predvsem pri krepitvi dopolnjujejo reforme politik, bi bile potrebne dodatne ti učinki v daljšem časovnem obdobju pri udeležencih z manj priložnostmed udeleženci. Nekaj novega o sistemskih učinkov programa na organizacije, ki so raziskave s prilagojeno metodologijo. Podobno velja mi zbledijo, zato je smiselno mladim z manj priložnostmi omogočati kon-mladinskem delu se je zaradi ude- do neke mere povezani s stopnjo profesionalnosti in za podpiranje razvoja na dejstvih temelječega znanja tinuiran dostop do aktivnosti programa. Obenem pa si morajo snovalci ležbe na projektu naučilo kar tri stopnjo razvoja, a tudi z zaznanimi izzivi pri zagota-in mladinske politike. Na nacionalni ravni lahko potr- projektov prizadevati, da privabijo in vključujejo tudi nove mlade, saj so petine v raziskavo vključenih ude-vljanju kontinuitete financiranja. Ti izzivi so sicer izven jevanje tega cilja pomeni že ta raziskava in z njo po-trendi v preteklih letih tako v pri nas sprejetih projektih kot tudi na evrop-ležencev, to pa je več od povprečja vplivnega dosega programa, a bi takšno financiranje vezane aktivnosti razširjanja, evalvacije in valorizacije ski ravni pokazali, da se delež novih udeležencev v programu zmanjšuje. na nadnacionalni ravni raziskav, ki zagotovo omogočilo boljšo podlago za doseganje rezultatov same po sebi. Za celostno razumevanje znaša nekaj več kot polovico. dodane vrednosti projektnega financiranja, ki ga or- uresničevanja tega na ravni upravičencev in njihove- Raziskave so pokazale tudi ključne ovire, ki so jih občutili udeleženci pri ganizacijam omogoča program. ga delovanja pa bo to potrebno šele raziskati. nas sprejetih projektov. Najpogosteje so poročali o ovirah pri zaposlova- Izvajanje pri nas sprejetih projektov nju in finančnih ovirah ter ovirah pri aktivni udeležbi v družbenem in po- je torej pri udeležencih pomembno Delno pa predstavljene raziskave ponujajo odgovor o litičnem življenju ter (v precej manjši meri) tudi ovirah pri mobilnosti in iz-krepilo znanje o mladinskem delu. uspešnosti priznavanja neformalnega in priložnostne- obraževanju. Čeprav se udeleženci v pri nas sprejete projekte večinoma Še bolj pomembni za razumevanje ga učenja v sklopu aktivnosti programa, zlasti preko niso vključevali zaradi želje po izboljšanju zaposlitvenih možnosti, so z uresničevanja tega cilja z izvaja-uporabe orodij EU za preglednost in priznavanje re- 108 njem programa pa so rezultati raz- 109 njimi vseeno razvijali kompetence in veščine, s tem pa izboljševali svoje zultatov aktivnosti. V poglavju Splošni učinki izvajanja možnosti na trgu dela. Primerljiva sta tudi deleža udeležencev, ki so ob- iskav, ki smo jih prestavili v poglavju Cilj: programa E+: MVA so predstavljeni rezultati raziskav čutili ovire v družbenem in političnem življenju, in tistih, ki so po projektu Učinki programa E+: MVA na razvoj Dopolnjevati reforme glede uporabnosti in razumevanja učne refleksije s v povezavi s temi ovirami zaznali izboljšanje (20,01 % in 19,24 %), čeprav mladinskega sektorja. Ti namreč politik na lokalni, pomočjo orodja Youthpass. Na tem področju rezultati raziskava ni preverjala, ali gre za iste udeležence. Mladinske izmenjave kažejo na pomembne učinke, ki regionalni in nacionalni zaradi nekaterih metodoloških izzivov sami po sebi so se pokazale kot pomemben dejavnik podpore pri omogočanju mobil- jih ima udeležba na mednarodnih ravni ter podpirati ne dajejo preveč jasne slike in bi bile potrebne do- nosti mladih, saj je kar polovica v raziskavo vključenih udeležencev pred usposabljanjih v okviru programa razvoj znanja in datne raziskave ter predvsem filtriranje podatkov za dotičnim projektom obiskala tujino prav zaradi udeležbe na mladinski na razvoj kompetenc slovenskih mladinske politike, boljše razumevanje uspešnosti uporabe orodja. Vse- izmenjavi. mladinskih delavcev in sodelova- ki temelji na dejstvih, eno je intuitivno zaznati, da mladi orodju Youthpass nje v programu na razvoj zmoglji- ter priznavanje pripisujejo manjši pomen kot vodje projektov. Prvi ko- vosti naših mladinskih organizacij. neformalnega in rak k večji prepoznavnosti in uporabnosti orodja Yo- Mednarodna usposabljanja v okvi- priložnostnega učenja, uthpass torej ni v predstavljanju informacije o njegovi ru programa mladinskim delavcem Cilj: zlasti z okrepljenim koristnostni zunanjemu svetu (kar je sicer tudi potreb- omogočajo pridobivanje novih sodelovanjem na Spodbujati večjo no), temveč v razvijanju poglobljenega razumevanja o znanj in izkušenj, predvsem v smis- področju politik, kakovost mladinskega njegovi moči med tistimi, katerim je namenjen – med lu usvajanja metodologij, praktičnih boljšo uporabo orodij dela, zlasti z okrepljenim udeleženci projektov. znanj in veščin za delo s ciljnimi EU za preglednost sodelovanjem med skupinami mladih. in priznavanje ter z organizacijami na razširjanjem dobrih področju mladine in/ali Z vidika krepitve zmogljivosti or- praks. drugimi deležniki. ganizacij je bila prepoznana po- membna vloga programa pri kre- Kontekstualizacija učinkov izvajanja programa z vidika uresničevanja njegovih ciljev je spodbudna. Uresničevanje ciljev, ki so ga raziskave glede na metodologijo lahko ovrednotile, je v pri nas sprejetih projektih razmeroma dobro prepoznano. To so potrdili tudi vodje projektov, ko Cilj: smo jih v okviru raziskave RAY MON povprašali o uspešnosti progra- Okrepiti mednarodno razsežnost ma z vidika krepitve kompetenc udeležencev, medkulturnega dialoga, mladinskih aktivnosti in krepiti socialnega vključevanja in solidarnosti, mladinskega dela, politik in dr- zmožnosti mladinskih delavcev in žavljanstva. Vodje so bili pri svojih odgovorih sicer zelo optimistični, saj organizacij pri njihovem podpiranju se je s skoraj polovico trditev strinjalo več kot devet od desetih vodij. mladih z dopolnjevanjem zunanjega delovanja Evropske Po mnenju vodij projektov so se najbolje uresničevali cilji programa v unije, zlasti s spodbujanjem zvezi s krepitvijo medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in soli- mobilnosti in sodelovanja med darnosti med mladimi, spodbujanjem evropskega sodelovanja na po- deležniki iz držav Programa in dročju mladine, razvijanjem ključnih kompetenc mladih, spodbujanjem partnerskih držav ter mednarodnimi boljšega razumevanja medsebojne povezanosti formalnega, neformal- organizacijami. nega in priložnostnega učenja in izobraževanja, krepitvijo mednarodne 110 111 dimenzije mladinskega dela in izboljševanjem kakovosti mednarodnih mladinskih projektov. To pa potrjujejo tudi drugi v publikaciji predsta- vljeni rezultati. Tudi glede uresničevanja tega cilja dajejo v publikaciji je kompetence za delovanje v mednarodnem mladin-Prepoznani učinki kažejo na učinkovito izvajanje programa na nacional- predstavljeni rezultati le delne odgovore. Za konkret- skem delu in širijo obzorja v smislu pridobivanja novih ni ravni, pa tudi na priložnosti za izboljšave, ki smo jih komentirali in pov-ne odgovore o uspešnosti programa in pri nas spreje- osebnih in poklicnih prijateljstev in partnerstev, idej, zemali v sklepih vsebinskih poglavij. Pozitivnih rezultatov smo veseli, saj tih projektov na področju zunanjega delovanja Evrop-navdiha in motivacije za nadaljnje delo ter utrjevanja so trud dela vseh nas. A obenem nam te prve resnično obsežne naci- ske unije, to je sodelovanja s partnerskimi državami, pričakovanj in ambicij v mednarodnem mladinskem onalne raziskave uspešnosti izvajanja programov na področju mladine bi morali izvesti dodatno filtriranje in analize, ki prese- delu. in mladinskega dela kažejo tudi na izzive družboslovnega raziskovanja. gajo želeno sporočilno vrednost te publikacije. Pogosto se sprašujemo o smiselnosti takšnih ali drugačnih pristopov, Z večjo kvantiteto in tudi zahtevano kvaliteto medna- relevantnosti vključevanja teh ali drugih respondentov in seveda tudi Vendar pa krepitev mednarodne razsežnosti mladin- rodnega povezovanja v okviru programa morajo mla- o ustrezni interpretaciji rezultatov. Pri tem gre za izzive, ki so družbo- skih aktivnosti in zmožnosti mladinskih delavcev in or- dinske organizacije svoje delovanje na mednarodni slovnemu raziskovanju kot takemu lastni. Od njega jih ne moremo ločiti, ganizacij potrjujejo rezultati, predstavljeni v poglavju ravni stalno izboljševati, s čimer prihaja do raciona-lahko pa jih prepoznamo kot gonilno silo nadaljnjih raziskav in dejavnik Učinki programa E+: MVA na razvoj mladinskega sek- lizacije partnerstev in večjega načrtovanja mednaro- vse večje kakovosti, tako v usmerjanju prihodnjega raziskovanja kot in torja. Udeležba na mednarodnih usposabljanjih vpliva dnih aktivnosti. Pomembno vlogo pri utrjevanju kako-predvsem v smiselni uporabi rezultatov v vsakdanji praksi izvajanja pro- na razvoj veščin mladinskih delavcev za delovanje na vosti mednarodnega delovanja ima tudi nacionalna grama in mladinskega dela. Bodo rezultati povzročili kaj hrupa? mednarodni ravni ter krepi mednarodne mreže in iz- agencija, ki jo organizacije zaradi širokega nabora boljšuje kakovost mednarodnih partnerstev in dejav- podpornih aktivnosti pogosto razumejo v svetovalni nosti mladinskih organizacij. Mladinski delavci preko vlogi pri razvoju na tem področju. udeležbe na mednarodnih usposabljanjih krepijo svo- Bammer, D., Karsten, A. in Muller, S. (2018). Exploring Erasmus+ Dostopno na: https://www.researchyouth.net/wp-content/up- Evropska komisija. (2014). Erasmus+ Inclusion and Diversity Stra- Youth in Action: The Impact of the programme on youth work- loads/2020/04/RAY-MON_Research-Report_20200401.pdf tegy in the field of Youth. Bruselj: Evropska komisija, Generalni ers’ competences: Transnational analysis of module (A) and (16. 11. 2020). direktorat za izobraževanje in kulturo. Dostopno na: https://www. module (B): competence development of project participants salto-youth.net/downloads/4-17-3103/InclusionAndDiversityStrate- (youth workers/youth leaders). Dunaj: Generation and Educa- Deželan, T. (2019). Splošna analiza in spremljanje učinkov progra- gy.pdf (16. 11. 2020). tional Science Institute. Dostopno na: www.researchyouth.net/ ma E+: MVA (RAY MON). Analiza in spremljanje izvajanja programa wp-content/uploads/2020/04/RAY-CAP_Transnational-Analy- Erasmus+: Mladi v akciji: učinki programa na mlade udeležence in Evropska komisija. (2015a). Flash Eurobarometer 375: European sis-Report_Module-A-B_20181228.pdf (16. 11. 2020). mladinske delavce v okviru MON. Interno poročilo. Youth: Participation in Democratic Life. Bruselj: Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje. Dostopno na: https://data. Bammer, D., Karsten, A., Pitschmann, A. in Roth, C. L. (2019). Deželan, T. (2020). Prispevek programa Erasmus+: Mladi v akciji europa.eu/euodp/en/data/dataset/S1119_375 (16. 11. 2020). RAY-CAP: Competence development and capacity building of k večji socialni vključenosti mladih. Interno vsebinsko poročilo na youth workers and youth leaders: Transnational Analysis Mod- podlagi raziskovalnih projektov RAY LTE CIT, RAY CAP in RAY MON. Evropska komisija. (2015b). Osnutek skupnega poročila Sveta ules (A), (B) and (C). Research report. Dunaj: Generation and in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za Educational Science Institute. Dostopno na: https://www.resear- Deželan, T. in Vombergar, N. (2020a). Program E+: Mladi v akciji evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018). Spo- chyouth.net/wp-content/uploads/2020/04/RAY-CAP_Final-Re- je program za posameznike, še posebej tiste z manj priložnostmi. ročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu search-Report_20191108.pdf (16. 11. 2020). Mladje 41, 12–13. Dostopo na: http://www.movit.si/fileadmin/movit/ ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. COM(2015) 429, 0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje_41.pdf (16. 11. 2020). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PD- Bárta, O., Fennes, H. in Gadinger, S. (2019a). Exploring Erasmus+ F/?uri=CELEX:52015DC0429 (16. 11. 2020). Youth in Action: RAY-LTE: Long-term effects of Erasmus+ Youth Deželan, T. in Vombergar, N. (2020b). Državljani sveta z večjim Viri in in Action on participation and citizenship: Final Transnational zaupanjem v sodržavljane in boljšim razumevanjem lastne vloge v Evropska komisija. (2016). EU Youth Report 2015. Luxembourg: Analysis 2019: Research Report on Interviews and Surveys skupnosti. Mladje 41, 14–15. Dostopno na: http://www.movit.si/filead- Urad za publikacije Evropske unije. Dostopno na: https://ec.euro- between 2015 and 2018. Dunaj: Generation and Educational min/movit/0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje_41.pdf (16. 11. 2020). pa.eu/assets/eac/youth/library/reports/youth-report-2015_en.pdf 112 Science Institute. Dostopno na: https://www.researchyouth.net/ (16. 11. 2020). 113 literatura wp-content/uploads/2020/04/RAY-LTE-final-transnational-re- Deželan, T. in Zimšek, M. (2019). Analiza učinkov sodelovanja v port_20190923.pdf (16. 11. 2020). programu E+: MVA na aktivno participacijo in državljanstvo (RAY Evropska komisija. (2018a). Flash Eurobarometer 455: European LTE CIT). Interno poročilo z analizo vseh treh krogov intervjujev v Youth. Bruselj: Evropska komisija, Generalni direktorat za komuni- Bárta, O., Fennes, H. in Gadinger, S. (2019b). RAY-LTE: Long- okviru LTE CIT. ciranje. Dostopno na: https://data.europa.eu/euodp/en/data/data- term effects of Erasmus+ Youth in Action on participation set/S2163_455_ENG (16. 11. 2020). and citizenship: Main findings from interviews and surveys Deželan, T., Zimšek, M. in Nacevski, K. (2019a). Analiza razvoja between 2015 and 2018. Policy report. Dunaj: Generation and kompetenc in izgradnje kapacitet v programu E+: MVA (RAY CAP/ Evropska komisija. (2018b). Situation of young people in the Euro- Educational Science Institute. Dostopno na: https://www.resear- LEARN). Interno poročilo z analizo vseh treh krogov intervjujev v pean Union. Commission Staff Working Document. Luxembourg: chyouth.net/wp-content/uploads/2020/04/RAY-LTE_Policy-Re- okviru CAP. Urad za publikacije Evropske unije. Dostopno na: https://op.euro- port_20191002.pdf (16. 11. 2020). pa.eu/s/opuf (16. 11. 2020). Deželan, T., Zimšek, M. in Nacevski, K. (2019b). Analiza razvoja Böhler, J., Fennes, H., Karsten, A., Mayerl, M., Pitschmann, A. in kompetenc in izgradnje kapacitet v programu E+: MVA (RAY CAP) Evropska komisija. (2020). Erasmus+: Vodnik za prijavitelje. Lee Roth, C. (2019). Exploring Erasmus+ Youth in Action: Effects Razvoj kompetenc in krepitev zmogljivosti v programu Erasmus+: Različica 3 (25. 8. 2020). Dostopno na: https://ec.europa.eu/ and outcomes of the ERASMUS+ Youth in Action Programme Mladi v akciji: učinki programa na razvoj kompetenc mladinskih programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/files/erasmus_pro- from the perspective of project participants and project leaders: delavcev in organizacij. Interno vsebinsko poročilo. gramme_guide_2020_v3_sl.pdf (16. 11. 2020). Transnational Analysis 2017/2018: Data Report. Dunaj: Gener- ation and Educational Science Institute. Dostopno na: https:// Eurostat. (2015). Being young in Europe today. Eurostat Statistical Evropski parlament. (2014). European elections 2014. Post-election www.researchyouth.net/wp-content/uploads/2020/04/RAY- Books. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. Dostopno survey 2014. Socio-demographic annex. Bruselj: Evropski parla- MON_Data-Report-20172018_20190922.pdf (16. 11. 2020). na: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/6776245/ ment, Generalni direktorat za informiranje. Dostopno na: http:// KS-05-14-031-EN-N.pdf/18bee6f0-c181-457d-ba82-d77b314456b9 www.europarl.europa.eu/pdf/eurobarometre/2014/post/post_ Böhler, J., Fennes, H., Karsten, A., Mayerl, M., Pitschmann, A. (16. 11. 2020). ee2014_sociodemographic_annex_en.pdf (16. 11. 2020). in Lee Roth, C. (2020). RAY-MON: Effects and outcomes of the Erasmus+ Youth in Action Programme from the perspective of Eurostat. (2018). Young people – Social Exclusion. Eurostat Statis- project participants and project leaders: Transnational Analysis: tics explained. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statis- Survey waves 2017/2018. Research Report. Dunaj: Generation tics-explained/index.php?title=Young_people_-_social_inclusion and Educational Science Institute. (16. 11. 2020). Gadinger, S., Bárta, O. in Fennes, H. (2020). Evropski mladinski projekti močno podpirajo participacijo in aktivno državljanstvo mladih, lahko pa postanejo še bolj učinkoviti. Mladje 41, 23–25. Dostopno na: s http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Pub- likacije/Mladje/Mladje_41.pdf (16. 11. 2020). Karsten, A., Böhler, J. in Lee Roth, C. (2020). Erasmus+: Mladi v akciji je medkulturno učenje v najboljši obliki: edinstven program MOVIT izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije (EU) na za doživljanje kulturne raznolikosti in razvijanje kulturne empatije. področju mladine od maja 1999, ko je Slovenija vstopila v program Mladi za Evropo Mladje 41, 20–22. Dostopno na: (13. 8. 2020) s http://www.movit. III., ki se je nadaljeval s programom Mladina (2000–2006), programom Mladi v si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje_41.pdf akciji (2007–2013) ter Erasmus+: Mladi v akciji (2014–2020), leta 2018 pa je dobil v (16. 11. 2020). upravljanje tudi novi program Evropska solidarnostna enota. Movit. (2019). Kako poteka spremljanje in beleženje učnega pro- cesa v projektih programa Erasmus+: Mladi v akciji? Dostopno na: V tej vlogi MOVIT upravlja posredno centralizirana sredstva proračuna EU in omogoča http://www.movit.si/fileadmin/movit/1MVA/Youthpass/Spremljan- pridobitev podpore za različne oblike učnih mobilnosti v mladinskem delu, istočasno je_ucnega_procesa_v_E_.pdf (16. 11. 2020). pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladinskega dela in neformalnega učenja, še posebej pa tiste, ki s svojo obliko in vsebino prispevajo h krepitvi evropskega Research-based Analysis of European Youth Programmes (RAY). sodelovanja na področju mladine. Program Evropska solidarnostna enota je ta (b. d.). Reports. Dostopno na: https://www.researchyouth.net/re- področja razširil še na druga področja in akterje, kot so organizacije, institucije in ports/ (16. 11. 2020). podjetja, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti z namenom krepitve družbene kohezije, 114 SALTO Training and Cooperation RC. (b. d. a). Kako so se ključne solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi. kompetence spremenile? Dostopno na: http://www.movit.si/file- admin/movit/1MVA/Youthpass/Na_kratko_o_spremembah_kljuc- Poleg vloge nacionalne agencije MOVIT izvaja tudi dejavnost Eurodesk-a, nih_kompetenc_letak.pdf (16. 11. 2020). brezplačnega infoservisa Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade. Namenjen je tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsak-danjem delu SALTO Training and Cooperation RC. (b. d. b). Youthpass in pre-srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim novljene ključne kompetence. Dostopno na: http://www.movit.si/ delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako fileadmin/movit/1MVA/Youthpass/Kljucne_kompetence_homeprint. pdf (16. 11. 2020). vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. Svet Evropske unije. (2018). Priporočilo sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evro- Od leta 2002 v okviru MOVIT-a deluje tudi SALTO South East Europe Resource pske Unije 2018/C 189/01. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/ Centre, ki z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnimi drugimi legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01) ukrepi, orodji in viri spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz držav Zahodnega (16. 11. 2020). Balkana v okviru programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota. V sodelovanju s pomembnimi akterji in ob pomoči bazena trenerjev, akrediterjev in Why Europe Matters. (b. d.). Exploring young people’s views about Europe and the EU. JA Europe, European Round Table for Industry regionalnih kontaktnih točk programa prispeva tudi k razvoju mladinskega dela in (ERT). Dostopno na: https://euagenda.eu/upload/publications/untit- mladinske politike v regiji. led-139538-ea.pdf (16. 11. 2020). MOVIT Nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 430 47 47 Splet: www.movit.si E-pošta: info@movit.si Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje. Document Outline _GoBack