ZDRAVNIŠKI
VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
KEMIKA D. D. ZAGREB
priporoča za zdravljenje in profilakso
Tuberkuloz®
NOVOCOLSYRUP
Vsebuje gvajakol v obliki sirupa ugodnega okusa. Izvanredni učinek, ne vpliva slabo na prebavila. Bolniki ga lahko in radi jemljejo. Orig. steklenica z 120 ali 330 gr.
NOVOCOLCALCIUM
Vsebuje gvajakol, kalcij in fosfor v obliki tablet ter se odlikuje po zanesljivim in mnogostranskim učinkom. Orig. fijole z
20 tablet.
SYRUPUS KREOSOTI L A C T. COMP.
Vsebuje najčistejši kreozot v učinkoviti obliki ter zanesljivo in energično deluje brez vseh stranskih pojavov. Origin, steklenice z 250 ccm.
OLEOSAN cum KREOSOTO
Znana in vsestransko preizkušena kombinacija ribjega olja s kreozotom. Odličen terapevtikum za otroke in odrasle. Za parenteralno zdravljenje tuberkuloze in splošne slabosti.
CINNOSTERIN ULTRAVIOL
Vsebuje Benzyl, cinnamyl., Cholesterin, kafar in olje obsevan z ultravioletnimi žarki. Orig. škatljaz 10 amp., daje se 1—2 ampuli na dan intramuskularno.
Naši preparati so v vsakem pogledu enakovredni najboljšim inozemskim proizvodom, pa prosimo gg. zdravnike, da naj v čimvečji meri predpisujejo domače preparate „Kemika“.
Naslov uredništva in administracije:
Zdravniški vestnik - Golnik.
VSEBINA:
Stran
Prof. Dr. Laza Popovič: O kaverni	................ 137
Dr. Fr. Derganc: Kronična perigastrita	po	nezgodi............141
Dr. Fr. Gosti:	Kriminalni alkoholik in epileptik..........147
A. Košir:	Eksperimentalna onkologija iz 1. 1933 ..... 150
Dr. M. Petrovič:	Naš sanatorij za tuberkulozu kosti i zglobova u
Kraljevici..............................154
Dr. M U. Krauland :	Formalin kot anestetikum..............158
Dr. M. N.:	Rešitelju otrok.................................159
Evgenika .................................................   161
Nove knjige .................................................168
Iz zdravniških društev.......................................169
Razpisi...................................................   172
Vprašanje in odgovori:.................................. . . . 174
Drobne novice...............................................• 174
Iz uredništva ...............................................175
Okrogli kotiček .............................................176
ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE
ROGAŠKA SLATINA
ima v svojih treh vrelcih .TEMPEL“ .STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Sezona 1. maj—30. september. - Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA!
m
NOVO!
kolpitidah \
posebno pri
FLUORJU RADI TRIHOMAD
kakor tudi pri slabosti vaginalnih sten
Kavzalno zdravljenje, ker se izkorišča kemoterapevtsko delovanje arsena s posebnim ozirom na biološke razmere v vagini. Siguren uspeh, čista in prijetna raba.
ORIGINALNI ZAVOJI: Aluminijasta škatlja s 15 in 30 tablet
BAYER
fäcty&z/fiefotßkJMCiu*
LEVERKUSEN A. RH.
,JUGEFA“ D.D.
Zagreb, 6ajeva 32.
PIHTHESII HUN
odpravi bolečine in vnetja
pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd.
(Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti).
Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel Švica
LABOMTORIUM P. FAMEl 20—22, Rue Res 0rteaux, PARIŠ
S¥R0P FAHEL
Lahko topljivi laktokreozotni preparat
Najboljše sredstvo proti kašlju, bronhitidam, pljučni tuberkulozi in kataralnim
boleznim dihal.
Vsebuje pravi kreozot bukovih dreves v novi kombinaciji, ki ga lahko prenese tudi najobčutljiveiši bolnik.
Navodila: Za odrasle: 2—3 žlice na dan (zjutraj in zvečer).
Za otroke: po starosti 2—3 žlice na dan. Čisto ali na toplem čaju.
Poleg dosedanjih velikih steklenic se nahajajo sedaj v prometu tudi male ('¡.j) steklenice.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Literaturo in poskusne steklenice pošilja:
„ISIS“ d. d. Oddeli Sirop Fanel, Zagret, Kraila el. 19-21
n
ZDRAVNIŠKI VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
____UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK_
Štev. 4.	30. aprlia 1934.	Leto VI.
rp	t v • l
lovarisi!
Vsi na prvi protituberkulozni kongres v Ljubljani dne 11. in 12. maja t. 1. Pokažite svojo voljo, pomagati v težki borbi proti ljudski kugi! Program na str, 170.
Kongresni odbor.
Prof. dr. Laza Popovič — Zagreb
O kaverni.
Staro je pitanje, koje muči svakog rentgenologa, da li je ono zaista ■kaverna, što se obično rentgenološki vidi kao kaverna ? To pitanje nalazi neko svoje rešenje u analizi rentgenoloških znakova kaverne. Ima jedan slučaj konbinacije rentgenoloških znakova kaverne, kada diagnoza kaverne izgleda skoro apsolutno sigurna. To je onda, kada u jednom prostornom prstenu, koji je dobro vidljiv, ili i bez njega, kada u jednoj prostornoj šupljini imamo sekret, vodoravno ogledalo, t. z. nivo, a odozgore svetao plinski svod, i još možda vidljiv drenažni bronhus. Ali to nije tako često. Ono što je najčešće rentgenološki, to je sam prsten, eventualno poluprsten, i u njemu zaokruženo, distinguirano polje, delomično ili totalno svetlije u sredini nego inače, je li onda to kaverna? Naročito su zanimljivi slučajevi koji u poslednje vreme nisu ni kod nas više tako jako retki. Rentgenolog nadje kaverne, sa sekretom ili bez njega, često puta i više njih. Klinički nalaz odgovara suponiranom procesu t. j. pozitivni bacili, tipičan sputum itd. Sad taj slučaj dodje na primer u jedno lečilište za tuberkulozu pluća. Tu se pokuša eventualno pneumotoraks. Ali se pokaže ili da uopšte ne uspeva, ili ako donekle uspe da ne komprimira. Pokuša se zatim eventualno rase-canje ili blokada frenicusa bolesne strane. Diafragma se zaista podigne tri do četiri prsta gore i prilično ¡mobilizira. Ili ne uspe ni blokada, nego se provodi jedino režim ležanja, dobre hrane, mira, jačanja, uz razne injekcije. Nakon nekoliko nedelja učini se kontrolna slika pluća. I sad se nadje da su kaverne sasvim očigledno promenjene. Prsten se istro, sve je razliveno i izbleđilo, izgleda da granice rupa nisu oštre, i da su rupe uopšte manje, ¡sve je nekako čistije i prozirnije. Nakon drugih nekoliko nedelja, gde se
lečenje nastavilo isto tako kao i pre, recimo nakon dva do dva i po me-seca dana, na kontrolnoj slici pluća više se kaverne ne vide, nego su potpuno nestale. Sem što su kaverne na rentgenogramu nestale, celo je stanje ujedno poboljšano, i postoji jasan napredak i ozdravljanje, i naročito to da su i bacili nestali!
Pitanje je sada ovako: da li su zaista bile kaverne, što ih je rentgenolog ustanovio? Zatim dalje: da li su te kaverne prošle i zacelile ako ih rentgenolog više ne vidi? Onda: ako su te kaverne prošle, kako su i na koji način su zacelile?
Bez ikakva preterivanja pravo je da se govori o anatomskim, o kliničkim, i o rentgenološkim kavernama. Sve to troje može da bude jedno i zajedno, ali ne mora. Govorim kao klinički rentgenolog. Ako diaskopski ili na slici nadjem svetlija, okrugla mesta u plućima, sa ili bez prstena, onda vrlo jako sumnjam na kaverne. Trudim se da to dopunim klinički. Rentge-nološka očigledna kaverna a bez kliničkih znakova za mene ne egzistirali tom pravcu pojačavam ili slabim svoju sumnju. No u svakom slučaju uzimam stvar ozbiljno i zahtevam neprekinutu kontrolu. Pri tome mislim da je takav postupak skroz običan i normalan.
Hoću da kažem nekoliko reči o onim rentgenološkim kavernama koje su i klinički potvrdjene a koje same od sebe lepo prolaze. Predpostavljam da je poznato da i kaverna može da zaceli. Mala, elastična kaverna, sveža, a okružena zdravim plućem, zarašćuje ponekada sa našom pomoću, bez naše pomoći, pa možda i protiv naše pomoći, — baš kao i plućni absces. Naročito je poučan i zanimljiv plućni absces. Mnogo sam puta vidio, gde veliki abscesi, pa i sa difuznim ograničenjima, sa čaurama, sa sekretom i sa nivom, vrlo lepo vremenom nestanu. Nestanu tako reći bez ožiljka i bez brazgotine, koja bi trebala da odgovara ogromnosti abscesa. Izgleda prosto da se normalno ili brzo ozdravilo pluće iz okoline ugura u rupu i da je ispuni. Isto onako kao što elasticitet pluća razvlači šupljinu i pravi je većom, tako je sada vikarirajućim načinom nadomesti. Brazgotina je pri tome sigurno tanka i nježna, i ne daje dovoljno senke. Osobito ako absces nije bio potpuno okrugao, nego ako su mu zidovi u jednom pravcu bili blizu jedan uz drugog, dakle ako je absces imao oblik jedne pljosnate kese. Uzmimo da je jedna kaverna takova oblika, i da ne mora biti uvek potpuno okrugla kao šuplja kugla. Kod takove kaverne a uz inače dobre uslove, može doći do prirodne granulacije, do slepljenja zidova, te do zacelenja kaverne. Sveža brazgotina, koliko god velika bila, nema naročitih kemijskih razloga da se rentgenološki vidi. Razume se da kaverna sa tvrdim, induriranim prstenom, u ukočenom tkivu, a pri tome prilično velika, a ujedno potpuno okrugla, nezgodno položena, naročito uz skelet, da će takova kaverna vrlo teško moći zarasti, jedino da joj se zidovi očišćeni od nekroze epitelizi-raju. To je onda stacijonarna kaverna. Drugi je slučaj da se šupljina kaverne ispuni masama, koje zasuše, a koje usled sprečene drenaže ne mogu da se evakuišu, i onda sve to deluje kao strano telo kroz koje se i oko
Sl. 1.
K. J. dne 6. IX. 1932
Klinično: timpanizem, obilni vlažni hropci. S. R. silno pospešen, K. B.+ 4
Sl. 2.
K. I dne 13. II. 33 4 mesece do frenikoek-sajrezi. K. B. neg. S. R. norm. 1/21. pozneje po vojaški službi v Skoplju se ie ponovno pokazala ca. 2 cm v premeru velika kaverna, ki je pod oneumotoraksom stisnjena.
Sl. 3.
P. S. dne 23. V. 1933., pneu. levo, desno 2 popolnoma sveži kaverni gornja z nivojem. K. B. -j- 3, S. R. jako pospešen.
Sl. 4.
P. S. dne 17. X. 1833 po blokadi frenika dne 24. V. 1833 kaverni popolnoma izginili. K. B. neg., S. R. norm.
koga se povuče velika brazgoiina, i ra taj način kaverna prodje. Da li je kaverna elastična ili nije, to nije uvek lako da se kaže. Poznato je da pro-mene tlaka usled same respiracije mogu da menjaju sam prostor kaverne. Možda bi se po nekada moglo po tima promenama da odredi, da li takova kaverna ima šanse za zacelenje. Trebalo bi učiniti snimku kod inspiracije i kod ekspiracije, pa onda slike uporediti. Elastična kaverna mora kod eks-piracije biti manjom. Valsalva će opet kavernu naduvati, jer to je forsirana ekspiracija sa zatvorenim glotisom. Drugi put je opet kaverna stalno pod pojačanim tlakom iz nutra, jer postoji ventilsko dejstvo suženoga bronhusa u respiraciji. Znači: kaverna će biti naduvena i velika. Otvori li se bron-hus znači: kaverna će biti manja, ako je elastična. Začepi li se bronhus sasvim znači: zrak u kaverni će se resorbovati, i kaverna, ako je elastična, može opet biti manja. Okolnosti koje donekle odredjuju elastičnost, upravo nježnost i vitalnu otpornost zidova kaverne, ne mogu da se metu ovamo kao računski faktor, i leže mnogo i u sferi individualne veštine pregledača. Svakako je nepobitan fakt, da i kaverna može da zaraste, ako za to postoji tendencija i potencija, totalna i lokalna, biološka i mehanička. To su sve odavno poznate stvari.
Hteo bi ovom prilikom da istaknem pojam i ideju t. z. lažne kaverne ili pseudokaverne. Sta je to lažna kaverna, istinski lažna kaverna? To je onaj rentgenološki kompleks znakova kaverne, gde ni klinički, ni anatomskim kaverna ne egzistuje. Preskačem kuriozne i skroz sumnjive izuzetke, gde bi bizarna pleuritička odebljanja imitovala prstenove kaverni, a isto se iako ne zadržavam na lokalizovanom emfizemu, na bulama sa okolnom atelektazom, na bronhiektazijama, a još manje na inkapsuliranim parijetalnim ili interlobarnim pneumotoraksima. U literaturi se u poslednje vreme javno piše i govorio prekavernoznoj demarkaciji u pluću. (Hans Aleksander, Die Tbc.-Kaverne, ihre Entstehung etc. — Tuberkulose-Bibliothek 1933).
Kaže se ovako: to je jedno izlučenje, jedno ogradjenje, jedna više temporarna, reaktivna demarkacija bolesnog, ali još ne smekšanog i trulog dela ili predela pluća. Rentgenološki treba da se vide ogromni, jaki i veliki prstenovi, a nema sputuma koji je karakterističan i nema centralne svetle jezgre u prstenu. Dakle to je bila jedna upala, koja đemarkira, i koja je kao takova u svima živim tkivima životinjskog tela poznata. Ona brzo i rapidno nastaje i razvije se, a isto se tako brzo resorbuje. Leuko-citi su pojurili u pomoć, i podigli ogroman i velik zaštitni bedem, prosto su separirali jedan deo pluća. Dabogme da i u toj zoni, koja je sada upalno demarkirana, može da dodje brže ili sporije, pre ili posle i do destrukcije. Ta destrukcija je obično manja od samog prstena. Baš na tome autor i vidi dokaz za čistu demarkaciju. Ali i ne mora da dodje do destrukcije. Taj prsten posle polako nestane, a iza nekog vremena opet može da se pojavi, i baš na istom mestu. Upravno, ako bi se u demarka-cijonom prstenu pojavila svetla mesta, ni to ne mora da bude odmah destrukcija, nego može da se radi o resorbciji. Rentgenološki efekt ostaje
isii. Ta t. z. prekavernozna demarkacija pluća sa prstenom, ne može rent-genološki lako da se odeli od kaverne. I možda su kaverne, koje su u poslednje vreme opažene kao izlečene prostim ležanjem i odmaranjem na čistom planinskom vazduhu, jednim delom baš te pseudokaverne ili baš ti demarkacijoni prstenovi? Ja upravo neznam žašto je autor tu demarkaci-jonu upalu u pluću nazvao prekavernoznom, kad se iza toga kaverna ne mora da pojavi. No ostavimo to. Pitanje je vrlo interesantno i mora da zanima i kliničara i rentgenologa. Pre svega to brzo zacelenje velikih da kažemo plućnih prstenova nije tako česta stvar. Naknadno sam revidirao cele serije našeg materijala, i skoro da nisam ni jedan takav slučaj našao. Ali sam u sanatoriju na Golniku video nekoliko slučajeva zaista velikih,, pa čak mnogobrojnih, i na rentgenološki izgled jasnih kaverni, pa čak i sa sekretom, koje su nakon dva do dva i po meseca zacelile i prošle.. Tamo je obično izvadjena i blokada frenikusa bolesne strane. Moram da kažem, da za mene nije razbistreno, kako ta blokada deluje i da li je zaista to što se diafragma podigla gore i ¡mobilizirala nekim uzrokom za bolje i brže zacelenje kaverni. Uzmimo i to da jeste. Ali neprestano ostaje otvoreno pitanje: da li su ti prstenovi plućni, što sam ih tamo video na slikama, upravo na serijama slika, bili zaista kaverne ili ne, ili su to bile ipak samo upalne demarkacije većih delova pluća, gde posle srećom nije došlo do potpune nekroze i destrukcije, nego gde se sve u jednom ranijem hipalergičnom stanju resorbovalo? I ja uopšte pitam: šta su te upalne demarkacije u pluću i da ii one egzistuju, i kako se i zašto se one rentgenološki mogu da vide? Dabogme s time zajedno već kažem, da su i te kaverne koje sam video i koje su zacelile za tako kratko vreme, sigurno bile i drugačije i sigurno manje od vidljivih prstenova. To sve zahteva neko rešenje i ja držim da nije izgubljen trud ako se budemo time bavili, a pozvani za to smo svi.
Prilažem dve serije slika dobrotom kolege dr. Neubauera. (Od literature naročito spominjem: H. Laurel, Ein Beitrag zur Deutung d. sog. Ringschatten i. d. Lunge — Acta Radiolog. 1929, a onda Felix Fleischner,. Heilungsvorgänge d. Lungen-Tbc im Röntgenbilde-Ergebnisse d. gesamten-Tbc.-Forschung Bd. I. 1930).
Zusammenfassung:
Prof. Laza Popovic, Vorstand d. Universitätsröntgeninstitules in Zagreb; Über Kavernen.
Verfasser bespricht kurz die Schwierigkeiten, auf die die zuverlässige Diagnose der Lungenkaverne noch immer stösst. Nicht jeder röntgenologisch sichtbare Ringschatten entspricht ja einer Kaverne. Übereinstimmung des klinischen mit dem röntg. Befund ist Vorbedingung.
Verfasser bespricht dann die sogenannte praekavernöse Demarkation, der er manche überraschende Kavernenheilung zuschreibt. Zum Schluss wünscht Verf. die Klärung mancher noch immer offenen Frage der Kavernenentstehung und -heilung.
Kronična perigastrita po nezgodi
(Prispevek iz sodnozdravniške prakse.)
Dr. FR. DERGANC, šef-primarij kirurškega oddelka splošne drž. bolnice v Ljubljani v p.
Mesarju H. se je pripetila dne 27. avgusta 1929 nezgoda na ta način, da je vozil s kolesom po predpisani, torej desni strani čez most med krajema T. in S. Naproti mu je pridrvel z veliko brzino in po isti, torej napačni strani mladoletni vozač brez šoferskega izpita L. in se zaletel tako silovito s svojim luksuznim automobilom v kolo kolesarja, da seje razbila šipana autu in da se je mesarjevo kolo popolnoma zvilo in upognilo. Kolesar sam pa je obležal nezavesten in v krvi na pločniku mostu. Nezavestnega ponesrečenca je vozač pobral in ga odpeljal na njegov dom.
Takoj je bil poklican zdravnik dr. X., ki mu je nudil prvo pomoč in zašil krvavečo rano nad levim ušesom. Pri nezgodi je dobil mesar H. več zunanjih in notranjih poškodeb. Ker je začel bljuvati in tožiti o neznosnih bolečinah v trebuhu in ker se je pokazala kn ava urina, je zdravnik dr. X. odredil 29. avgusta 1929 njegov prevoz v bolnico, kjer je ležal do 8. septembra 1929, ko je bil z navodili in izboljšan odpuščen v domačo oskrbo. V bolnici so ozdravele poškodbe razen otekline in rane na levem kolenu, razun bolečine okoli želodca.
Po povratku iz bolnice je prevzel zdravljenje zopet dr. X., bolnik je začel iznova bljuvati in tožiti o bolečinah v želodcu, ki so postajale vedno hujše, tako da ga je moral zdravnik redno obiskovati, povprečno dvakrat na mesec ter mu zapisovati zdravila in mazila zoper bolečine in praške za želodec (vide snopič sodnim spisom priloženih receptov!). Bolnik je le redko vstajal iz postelje in tedaj zaradi bolečin v levem kolenu samo ob palici. Ponesrečenec je bil pred nezgodo zdrav mož z močno konstitucijo in ne udan pijači. Zdaj ni bil sposoben za nobeno delo.
Kake štirinajst dni pred smrtjo se je njegovo stanje kritično poslabšalo, trebuh je zatekel, nastopile so v želodcu neznosne bolečine. Bolnik je začel bljuvati in ni prenesel več nobene hrane. V olajšavo trpljenja so mu dajali morfijeve kapljice, dokler ni za splošno oslabelostjo umrl dne 13. novembra 1930.
Takoj po nezgodi je bližnja žandarmerijska stanica vložila ovadbo proti vozaču L, na kar je državno tožilstvo nastopilo zaradi pregreška zoper varnost življenja po §§ 335, 337 K. z. z obtožbo in zahtevalo, da se krivec kaznuje po prvem kazenskem stavku § 337 K. z. Istočasno se je mesar H. pridružil kazenskemu postopanju kot zaseben udeleženec in vložil dne 12. septembra 1929 ovadbo po svojem pravnem zastopniku.
Dne 26. septembra 1929 je bil dr. X. prvič zaslišan kot izvedenec pred okrajnim sodiščem v K. Izpovedal je sledeče (izvleček):
Poškodovanec je dobil pri karambolu te poškodbe: ros je bil zbit in potlačen na desno. Nad levim ušesom se je nahajala 8 cm dolga, do kosti segajoča, močno krvaveča rana s pretrgano žilo odvodnico. V pregibu levega podplutega in zateklega
kolena se je videla 2 cm dolga 1 cm š'roka rana. Krvave podplutve na obeh stegnih in po trebuhu. Silne bolečine v trebuhu, urina krvava. Zaradi suma na notranjo poškodbo in krvavega seča je bil po zašitju rane na giavi oddan v bolnico.
Po vrnitvi iz bolnice je imel rano nad levim ušesom popolnoma zaceljeno, nos je ostal nekoliko upognjen na desno. Rana pod levim kolenom se je nahajala v stanju končnega celjenja. Koleno in njegova okolica pa sta bila še vedno otekla in boleča, tako da bolnik še danes težko hodi le ob palici. Notranje poškodbe se niso pokazale za tako težke, seč je čist, le v želodcu čuti še tupatam lahke bolečine.
Mnenje: poškodovanec je dobil poškodbe na glavi pri padcu, ker je najbrže priletel na rob pločnika. Rane v trebuhu in levem kolenu so lahkega značaja in so v glavnem že zaceljene. Poškodbo v trebuhu je dobil na ta način, da ga je udarila ali balanca lastnega kolesa ali pa avtomobil.
Težkega značaja pa je poškodba (zmečkanina) v levem kolenu samem in notranja poškodba v trebuhu; trajalo bode najmanj še en mesec, predno poškodovanec popolnoma okreva. Poškodba ga bo ovirala v zdravju in delazmožnosti dva meseca od nezgode.
Okrožno sodišče v L. je po glavni razpravi dne 4. jan. 1930 toženca obsodilo na denarno kazen Din 500.—, ker je z motorno silo iz malomarnosti povzročil nevarnost za življenje, tožitelja z odškodninskim zahtevkom pa zavrnilo na pot civilne pravde. Zato je poškodovani H. vložil dne 12. febr. 1930 pri deželnem sodišču v L. tožbo proti I. in zahteval odškodnino v znesku Din 67.109‘50 s pripadki, Din 50.000 iz naslova bolestnine, ostalo vsoto za odhod zaslužka in za druge stroške.
Začelo se je zamudno zbiranje dokaznega gradiva, vršile so se natančne uradne poizvedbe in zaslišavale priče in izvedenci. Poškodovani to-žitelj H. je med tem dne 13. novembra 1930 umrl pred glavno razpravo, ki se je opravila dne 9. junija 1931 ob navzočnosti njegove vdove kot zastopnice.
Tekom dokaznega postopanja je bil dr. X, še dvakrat zaslišan in sicer dne 9. maja 1930 kot priča pred okrajnim sodiščem v K. Izpovedal je kakor prvič in naglasil, da je imel bolnik po poškodbi modre lise zlasti v žličici okoli želodca. Dne 16. maja 1930 je bil tretjič zaslišan, to pot kot izvedenec pri javni ustni razpravi pred deželnim sodiščem v L. Ponovil je prejšnje navedbe in dodal, da je bolnik po nezgodi čutil bolečine zlasti v trebuhu in bljuval. Najbrže je priletel na balanco lastnega kolesa, ki ga je močno udarila in povzročila kako rano, ev. počenje želodca.
Po vrnitvi iz bolnice so obstojale bolečine v želodcu še dalje z rednim bljuvanjem po uživanju hrane. Obiskaval je bolnika redno do smrti, povprečno dvakrat na mesec ter mu zapisoval potrebna zdravila.
Istega dne je bil zaslišan za dr. X.-om drugi izvedenec, zdravnik dr. Y, ki je izpovedal sledeče:
Pokojnega H. nisem poznal in o njegovi poškodbi vsled trčenja z avtomobilom ne vem ničesar, ker ni pri meni iskal pomoči.
Na osnovi sodnih spisov sem mnenja, da je dobil poškodovanec z udarcem na glavo pretres možganov, kar je povzročilo bljuvanje.
Krvava urina dokazuje poškodbo na ledvicah, ki pa ni imela posebnega pomena^ ker se take poškodbe hitro zacelijo.
Zunanje poškodbe na glavi, nosu, v trebuhu, na stegnih in levem kolenu so bile lažjega značaja. Pretres možganov je bil težka poškodba. Nezavest in bljuvanje dokazuje pretresenje možganov.
Da je bolnik bljuval do smrti in da na zadnje ni mogel več uživati hrane, to dejstvo še nikakor ne dokazuje, da je trajalo bljuvanje kot posledica poškodovanege želodca.
Prvotno bljuvanje je bilo posledica možganskega pretresa in je moglo irpeti najdalje dva meseca. Ako pa po tem času ni prenehalo, to samo dokazuje, da je bil želodec bolan in pokvarjen. S tem pa ne trdim, da je ona nezgoda poškodovala želodec. Nasprotno menim, da je bolezen želodca izvirala iz drugega vzroka.
Da želodec po karambolu ni bil poškodovan, sledi tudi iz tega, da je bil bolnik po nezgodi sprejet v bolnico, kjer so ga gotovo pregledali in bi bili gotovo izvršili operacijo ali uvedli tako zdravljenje, ki bi poškodbo pozdravilo. Tega pa niso storili in so ga poslali že po 11 dneh domov, kar dokazuje, da želodec po padcu ni bil poškodovan.
Pokojnika nisem poznal, zato ne morem reči, da je bil morda udan pijači. Ko bi pa bil, je mogoče, da je alkoholizem povzročil cirozo jeter, ki povzroča smrt.
Ako pa je bil bolnik, kakor se trdi, na koncu življenja otekel po trebuhu, je to tudi znak ciroze in bolezni jeter vsled alkohola.
Zato sem mnenja, da tožnikova smrt zaradi obolenja na želodcu in s tem povzročene oslabelosti ni v zvezi z nezgodo.
Po poškodbi nastopivše bolečine so bile v začetku precej hude, a to je trajalo kakih 5—6 dni, pozneje so se zmanjšale in bi bile morale po preteku dveh mesecev izginiti, ko bi bil tožnik sicer zdrav. Za to dobo dveh mesecev smatram znesek Din 8—10.000 primernim kot odškodnino za prestane bolečine. Za bolečine po preteku tega časa pa toženec iz zgoraj navedenih razlogov ni odgovoren, ker po mojem mnenju te poznejše bolečine niso v zvezi s poškodbo.
Na prošnjo deželnega sodišča z dne 16. maja 1931 je obča državna bolnica sporočila dne 6. junija 1931, da se je H. zdravil od 29. VIII. do 9. IX. 1919 na kirurgičnem oddelku pod diagnozo „Commotio cerebis“, ki jo je dobil pri karambolu. Odpuščen je bil 9. IX. ozdravljen.
Deželno sodišče je po ustni razpravi dne 9. junija 1931 razsodilo, da je toženec I. dolžan plačati tožeči stranki vsoto Din 12.36710 s 5% obrestmi od 13. II. 1930 dalje kot dneva vložene tožbe, da pa se presežek tožbe-nega zahtevka zavrne. Med razlogi navaja razsodba:
Na podlagi teh dokazov je sodišče prepričano, da je vsled karambola dobil H. le opisane zunanje poškodbe, od notranjih le pretres možganov in manjšo brezpomemb-nejšo poškodbo na ledvicah, ki je bila kmalu ozdravljena. Kaj drugega toženec pri H. ni zakrivil, zlasti ni karambol povzročil kake rane ali bolezni na želodcu. H je moral biti na želodcu že preje bolan in je ta bolezen obstajala potem tudi po nesreči in še dalje in je trajala do H. smrti. To dokazuje zlasti dejstvo, da v bolnici niso nič ugotovili kake rane ali poškodbe na želodcu, kar pa bi gotovo, ko bi kaj takega obstajalo.
Toženec je torej zakrivil le opisane zunanje poškodbe, pretres možganov in poškodbo na ledvicah, kar pa je vse docela izginilo in sicer najdalje tekom 2 mesecev po nesreči. Toženec je torej dolžan plačati H. le škodo, ki jo je utrpel tekom 2 mesecev po nesreči; škode po tej dobi pa toženec ni zakrivil, marveč ¡e vse drugo pripisovati H. že prej obstoječi želodčni bolezni. Izvedenec dr. X. smatra glede bolestnine za primerno mesečno po 2 do 3000 Din, dr. J. pa za dva meseca 6 do 10.000 Din. Sodišče smatra v zvezi s tem po lastnem preudarku v smislu § 273. cpr. za primerno bolestnino v znesku Din 10.000 za dva meseca.
Zoper to sodbo deželnega sodišča z dne 9. junija 1931 sla vložili’ obe, tožeča in tožena stranka, priziv na višje deželno kot prizivno sodišče,, ki je povabilo pisatelja pričujočih vrstic, da odda 17. XI. 31 kot tretji izvedenec mnenje na vprašanje, koliko časa so trajale posledice poškodb, ki jih je dobil H. pri avtomobilski nezgodi dne 27. avg. 1929?
Oddal sem o navedenih poškodbah obširno mnenje, čigar konec priobčujem v sledečem:
Posebno pozornost zasluži notranja poškodba trebuha na katero more odgovoriti, samo izkušen kirurg.
Trebušne poškodbe z ostrim in topim orodjem prihajajo na kirurgični oddelek prav po gostem. Pri odprtih, ostrih poškodbah (strel, zabod, vreznina) se vselej izvrši takojšnia operacija (laparotomija) v svrho revizije trebušne votline.
Pri zaprtih poškodbah s topim orodjem se čaka z nožem v roki, neprestano se opazujejo simptomi ev. notranje krvavitve ali vnetje trebušne mrene (péritonite).
Poškodbe s topim orodjem povzročajo navadno :
1.	zmečkanine (kontuzije) s podplutbami (hematoni) drobovja (jetra, vranica, ledvice) ali črevesja (žeoldec, č-evo), pečice (omentum) ali mezenterija. Hematomi črevesja so ali subserozni aii submukozni;
2.	delne (fisura) ali popolne raztrganine drobovja ali črevesja.
Ako zmečkanina ne postane nekrotična, ako podplutbe (hematomi) niso prevelike in se ne inficirajo po fisuri, mezgovnicah ali žilah, navadno splahnejo in se resorbirajo.
V	nasprotnem primeru pride tekom dveh ali treh tednov do infekcije hematona, ev. nekrotizirane kontuzije in do lokalnega vnetja trebušne mrene (péritonite). Zgnojeni hematoni razpadejo in prodro ali v črevesno votlino, kjer nastanejo krvaveče, razjedene rane, ali pa v prosto trebušno votlino s sledečo splošno peritonito in smrtnim izidom.
V	primeru poškodovanega H. moremo objektivno in zanesljivo sklepati iz velike poškodne sile topega orodja (karambol avtomobila in kolesa), iz krvavitve ledvic, iz podplutev trebušne stene okoli želodca, iz hudih bolečin v trebuhu, da je povzročila topa poškodba podplutbe (hematon) z ev. fisuro tudi na želodcu in v njegovi okolici.
Vzroka prvega bljuvanja po nezgodi moramo iskati po kirurškem izkustvu v pretresu možganov. Po prestanem roku je cerebralno bljuvanje v bolnici prenehalo. Sledilo pa mu ni bljuvanje iz drugega vzroka, iz notranje poškodbe okoli želodca, ker je bolnik v postelji miroval, užival tekočo hrano in ni še preteklo dovolj časa (2—3) tedna, da bi se bila injekcija podplutbe (hematona) razvila.
To pa se je zgodilo takoj doma po povratku iz bolnice, torej nekako po preteku 13 dni kar približno odgovarja splošnemu izkustvu. Na to nevarnost in komplikacijo je mislil tudi zdravnik v bolnici, ko je zapisal v popis bolezni ob odpustu bolnika, da je bil z navodili in zboljšan odpuščen domov. Tu moramo opozoriti, da se prepis originalnega popisa z dne7.novembra 1931 ne ujema s poročilom z dne 6.junija 1931 (ozdravljen odpuščen), marveč navaja dobesedno : 8. IX. se odousti z navodili zboljšan domov.
Zdravstveno stanje bolnika se je zdelo odpuščajočemu zdravniku še vedno nevarno, zato ga je označil samo za zboljšano, a ne ozdravljeno. Čutil je tudi dolžnost, da odpravi bolnika z navodili. Transport je najbrže pospešil začetno infekcijo hema-toma okoli želodca.
Kakor je posneti iz točnega opazovanja ordinujočega zdravnika, je infekcija želodčnega hematoma napredovala in povzroč la lokalno peritonito, takozvano „perigastrito“. Inticirani hematom je prodrl deloma skozi sluznico želodca, tako da je nastala razjedena rana. Neprestane bolečine v želodcu, nespečnost (bolnik je cele noči prestokal) in bljuvanje, vse to je tako oslabelo vitalno odpornost organizma, da se ni mogla kronična perigastrita povzpeti do nikake zdravilne tendence. Sririnajst dni pred smrtjo je nastopila usodna komplikacija, najbrže predor kakega abcesa v prosto trebušno votlino s sledečo
difuzno peritonito: napet trebuh, pogostejše bljuvanje in ojačene bolečine. Splošna’ oslabelost in difuzna peritonita je končala 13. novembra 1930 s smrtnim izidom.
Drugi vzrok želodčnega obolenja ne prihaja v poštev, ker zdravnik dr. X. izrecno poudarja, ba je bil H. pred nezgodo zdrav in močne konstitucije, da ni bil pijanec. Tudi ovadba ne pove, da bi se bila zgodila nesreča v alkoholiziranem stanju poškodovanca.
Končno zaključujem kakor sledi: navedene poškodbe so bile težkega značaja in neposredna posledica nezgode z dne 27. VIII. 1929, enako tudi želodčno obolenje, kronična perigastrita kot predzadnji člen vzročne verige smrti. Zato je smatrati bolnikovo smrt za posledico nezgodne poškodbe z dne 27. avgusta 1929 z neposredno in neprekinjeno vzročno zvezo. Bolnik je ves čas obolenja trpel bolečine, v začetku zaradi nezavesti in omamljenosti po možganskem pretresu nekoliko manj, pozneje pa zaradi napredujočega vnetja trebušne mrene vedno več. Bolnik ves čas bolezni ni bil sposoben za nobeno delo in je do smrti potreboval zdravljenja in zdravniške oskrbe.
Objavljam zanimivi primer nezgode, ker je v mnogih ozirih poučen za mladega zdravnika in začetnika v sodnozdravniški praksi ter mu jasno predočuje, kako važno mesto zavzema v sistemu zdravniških strok sodna medicina in kako velike, stroge zahteve stavi radi tega na njegov značaj in njegovo izobrazbo. Ni dovolj, da se zanjo pripravi s temeljitim in vsestranskim medicinskim študijem, tudi pozneje do konca življenja mora slediti razvoju medicine, tako da koraka ves čas vzporedno z njenim napredkom. S posebno pozornostjo, naravnost z eksperimentalno in matematično natančnostjo pa mora analizirati in študirati vsak primer, vsakega bolnika v svoji praksi in službi, da si tako prvič izvežba kritično razsodnost, drugič pa obogati svoje teoretično znanje s pridobitvami lastnega izkustva. Sicer ga njegova kritična razsodnost razočara v teoretičnem idealizmu, trdo in praktično življenje mu odpre oči, kako je pravzaprav vsa naša znanost nepopolna in problematična, kako je spoznavna sposobnost še tako nadarjenega in pridnega človeka omejena in enostranska, obremenjena s predsodki in iluzijami. A vendar ga kritična streznjenost ne omaloduši in mu* ne vzame poguma, marveč samo vzpodbode njegovo aktivnost, da svojo omejenost in enostranost izpopolni s splošno izobrazbo, osobito na polju, spoznavne kritike in psihologije. Sodni zdravnik bodi dober psiholog, predvsem orientiran v izsledkih eksperimentalne psihologije izpovedi (pričevanja) in sposoben, takoj pregledati zanesljivost in enostransko strukturo bolnika ali priče.
Značaj sodnega zdravnika se ima razvijati in izpopolnjevati zlasti v treh smerah: 1. v brezobzirni resnicoljubnosti, ki išče v opazovanju in presojanju danih dejstev resnico in samo resnico; 2. v neomajnem poštenju, ki ne pozna poleg resnice nobenega drugega interesa, enako pa tudi na drugi strani budno pazi in ogorčeno zavrača sebične poizkuse zasebnih udeležencev. Z globokim in sočutnim doživljanjem odgovornosti se zaveda, kako včasih njegov izrek odločuje o usodi posameznikov in celih družin
3.	v moškem in zrelem kriticizmu, ki brzda uslužno fantazijo v potvarjanju in nemogočem dopolnjevanju pomanjkljivih dejstev ter se ob splošni objektivni in subjektivni omejenosti nikoli ne sramuje priznati meje spoznanja,
z odkritim ne vem, še ni mogoče ugotoviti! Odločanje o pomanjkljivih dejstvih prepušča svobodni presoji sodnika.
Človek spoznava in se uči najnazorneje in najobčuiljiveje od svoje lastne škode in napake (zmote). Zato hočem končno opozoriti na tiste napake v predmetnem sodnomedicinskem primeru od strani zdravnikov, ki so ovirale in zavlačevale sodno delo, na zadnje pa vrednost z dolgotrajnim naporom pridobljenega produkta (razsodbe) spravile nevarnost priziva in razveljavljenja.
Na prvem mestu navajam običajno napako mladih zdravnikov pri sestavljanju popisa bolezni, na katere sem jih desetletja kot njih vzgojitelj in šef velikega oddelka neprestano opozarjal: popis bolezni je javnopraven dokument, ki se ima sestavljati vestno in natančno, ker utegne kdaj odločevati o vitalnih interesih bolnika in njegove družine. V anamnezi bodi točno naveden čas, kraj in način poškodbe. Status praesens zahteva izčrpno preiskavo bolnika od nog do glave, matematično eksakten popis poškodbe in redne beležke o poteku bolezni. V našem primeru je bil popis bolezni po diagnozi in sestavi prekratek, ker se je omejil na manifestno stran poškodbe. Ne omenja se okvara nosu, kontuzija trebuha, hematurija in poškodba levega kolena. Popolna diagnoza bi se morala glasiti: commotio cerebri, vulnus lacerocontusum capitis region. pariet. sin., vulnus lacerocontusum et deformatio naši, contusio abdominis, haemtauria, vulnus lacerocont. et con-tusio gen. sin.
Dalje sem vedno zahteval posebno pazljivost pri spričevalih, pismenih izjavah in prepisih originalnih dokumentov. Nikoli se ne smemo absolutno zanesti na prepisovalca in slepo podpisati, marveč prepis od besede do besede primerjati in overjati. Seveda je to mehansko pisarniško delo ob prenapolnjenosti oddelka zamudno, zlasti ako je treba pregledati po deset ali več takih prepisov na dan, a bolnik že čaka na operacijski mizi. V našem primeru se je napravila napaka s tem, ker je prvo poročilo bolnice obveščalo, da je bil bolnik ozdravljen izpuščen. Sodnik je pravilno oprl svojo razsodbo zlasti na to izjavo.
Brez vsakega razloga in dokaza, kakor da ga je bil staknil s prazne kljuke, je izvedenec dr. Y sprožil sum alkoholizma in jeterne ciroze in s tem preokrenil smer sodnikovega mišljenja. Kriticizem zahteva, da zdravnik ob pomanjkljivosti dokaznega gradiva obrzda fantazijo in samoljubnost nezmotljive učenosti ter moško izjavi: ne vem, objekti mo ni mogoče ugotoviti. Odgovornost in odločitev pa prepusti svobodni presoji sodnika.
Razsodbo bi bil poenostavil in olajšal izvid sodne obdukcije. Zato naj naznani zdravnik vsak smrtni primer, čeprav je samo od daleč in posredno sumljiv vzročne zveze s kako poškodbo, pristojni oblasti in predlaga sodno obdukcijo.
Kriminalni alkoholik in epileptik
Dr. Fr. Gosti.
Kazuistika v psihiatriji ni le zanimiva, temveč tudi poučna in zlasti za praktične zdravnike važna. Zato se mi zdi primerno, da objavim naslednji slučaj.
L. 1889. rojeni F. Z. je bil 5. VI. 1912. priveden z rešilnim vozom na Studenec, ker se je hotel usmrtiti, pri sprejemu bil razburjen, se ugriznil v desno nadleht. Izjavil je, da je izpil Štefan žganja (pretirano). Oče je enajst let v Ameriki, kamor je šel po svojem odpustu iz umobolnice, mati se je ponesrečila, ko ji je spolzelo na brvi, da je padla v vodo in utonila. Bila je večkrat pijana. V šolo je le malo hodil, se raje potepal in pri stricu pasel. L. 1903, je bil prvič kaznovan, v vsem sedemkrat zaprt; v kaznilnici v Gradiški je bil petnajst mesecev. Vsak dan popije 1VS 1. žganja! V zavodu se je obnašal povsem mirno, primerno, bil priden delavec in 1. VIII. odpuščen.
8.	I. 1914. je bil priveden v opazovalnico. Bil je prestrašen, videl kače, miši in razne mrčese, trgal deske, da jih pobije, razbil električno luč. Prebolevši delirij je bil miren, se spominjal na obolenje; od 14.11. v zavodu Studenec, kjer je bil priden delavec. 15. III. prišel od dela v gozdu razdražen, zahteval odpust in razbijal po oddelku. Izvedelo seje, da se je opil pri delu. 15. VI. je iz zavoda pobegnil.
6.	VIII. je bil zopet priveden v opazovalnico, „ker se je napil in zbesnel“. Razbija krog sebe in govori brez zveze. Drugi dan premeščen v zavod Studenec. Pri prihodu tako nemiren, da ga pet oseb komaj obvlada.
18.	VIII. je povsem miren, pove, da je nekaj dni popival, se obnaša primerno in se ga odpusti 31. VIII., ker ga prevzame njegov bivši gospodar.
Sedaj je zagrešil rop, o katerem sporoča parere sodnih zdravnikov (Dr. Schuster in dr. Pregel) naslednje: j.Z. že večkrat predkaznovan in v umobolnici je bil že I. 1914. preklican. V vojni ob soški fronti ranjen. Kaže nagnenje k nezavornim nagonskim dejanjem. Netoleranten za alkohol in nikotin; je storil dejanje brez prevdarka in nezavedno, ker je umobolen.
2.	XI. 1917. je v družbi po gostilnah popival. Tu se je sešel z nekim očito slaboumnim, domov se vračajočim rekrutom, ki je imel kovčeg z jedili in oblekami. Z. in njegov tovariš sta se hotela polastiti jestvin, sta rekruta peljala na Golovec, ga tam napadla in davila, mu vzela denarnico, razbila kovčeg in vzela jestvine. Z. se povsem spominja dejanja, a pravi, da ga nista hotela oropati, temveč, da jim je on sam dal. Z. opisuje vso dogodbo kot nekako veselo burko. Ce tudi tu ni ravnal v afektu, temveč prevdarno se mora upoštevati, da Z. sploh ni normalen ter vrši nagonska dela, za katera ni odgovoren.
Od sodišča je bil 14. I. 1918. oddan v zavod Studenec, kjer je kazal vidne in slišne halucinacije, pozneje pa se obnašal mirno in delal, bil 27. aprila (neopravičeno) odpuščen.
13. III. 1919. po dveh orožnikih zopet priveden v zavod, se je pred hišo slekel ter na gornjem delu života nag napadel orožnike ter se stepel s strežniki; zvečer dobil božjastne napade. Tudi 14. III. je imel božjastne napade, po katerih je razbijal po vratih. Pozneje vedno miren, se obnašal dobro, bil 19. IV. 1919 odpuščen.
19.	I. 1932. je v Šelenburgovi ulici z nožem napadel stražnika, ki ga je zaradi kričanja in razgrajanja hotel aretirati, ter dobil božjastni napad. Sodišče je odredilo preiskavo njegovega duševnega stanja po dr. Robidu in dr. Gostlu ter ga oddalo 21. II. 1932. v zavod v Ljubljano. Tu se je obnašal mirno in dostojno, 8. V. 1932. pa pobegnil iz zavoda vsled nepazljivosti strežništva čez vrtni zid, ker so ga zvečer ostavili samega, ko so po večerji odšli drugi bolniki, da je ondi pomival posodo. V njegovem domačem kraju ga je skrivala in pred iskalci utajila ženska, s katero je imel ljubavno razmerje. Pridobil si je bratov krstni list in domovnico ter pod njegovim imenom našel zaposlenost. Obolel je in došel v bolnico, kjer je na jesen 1.1933. umrl. Šele po smrti se je ta prevara pojasnila.
Kratki izpiski iz sodnih aktov in bolezenskih popisov nam svedočijo da je Ž. (kakor sva to utemeljila jaz in dr. Robida v svojem pareru), — bržčas psihopat in težko obremenjen (oče nekaj časa umobolen, mati po-tatrix strenua). Udarec na glavo, ki ga je dobil v deški dobi, je njegovo prevzvršenost povečal. 20 let sem popiva, alkohol mu je nakopal tudi epilepsijo, verjetno je, da končajo ti napadi z zmedenostjo.
Ž. je večkrat zagrešil alkoholske afektne delikte, pozneje pa dokazujejo razni lastninski in drugi delikti dozorevajočo propalost. Alkohol po-kvarja predvsem afektivnost, pozneje pa altruistično čuvstvovanje. Vedno bolj je alkoholik odvisen od trenotij, od domislekov mesto premislekov, in vedno bolj dobivajo njegova dejanja znake pogonov. Vse to dokazujejo njegova kriminalna dejanja“.
Med alkoholizmom in epilepsijo je mnogo stikov. Ne le, da so božjast-niki intolerantni do alkohola, ker jim dostikrat že v mali meri zavžite opojne pijače povzročajo mnoge napade, — ne le, da imajo alkoholiki pogosto božjastne otroke, — opažamo pri alkoholikih po ekscesih božjastne krče, katere večina avtorjev označuje kot „alkoholno epilepsijo“ ter je razločuje od navadne, genuine epilepsije. Tako pravi Bleuler: Akutni alkoholizem povzroči pri posebno disponiranih epileptiformne napade, pri kroničnem vidimo zelo pogosto nekoliko tipičnih napadov. Sem in tja dobimo pri pivcih v moški starosti nastalo božjast, ki v obče poteka kot genuina in največkrat počasi preide v bedavost z epileptičnim značajem. Verjetno je, da navadni napadi alkoholikov, zlasti pri pijanskem bledežu (delirium tremens) niso povzročeni po pravi epilepsiji, temveč po drugih otrovih. Za druge slučaje moramo smatrati posebno dispozicijo za božjast, večkrat bo združenje obeh bolezni slučajno, ali pa daje epileptični značaj dispozicijo za
Močan analeptikum in stimulans
EUCORAN
Raztopina dietilamida piridin-p-ogljikove kisline
deluje nenavadno brtzo
Pri srčni slabosti, kolapsu, infekcijskih boleznih, motnjah v dihanju in krvotoku, pri nezgodah za časa narkoze in pri zastrupljenjih z narkotici in plini.
30 — 40 kapljic Eucoran liquid, ali 1 ccm. ozir. 5 ccm. Eucoran pro inj.
Interpharma Praha
Vzorce in literaturo pošilja:
Mr. pbarm. M. BerkeS, Zagreb, Medveščak 14
PUHLMANNCAJ
I
znamke tRIPON‘
več kot 25 let priznan pri
akutni in kronični bronhiti,
ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri
astiima lironchlale
ker lahko razsluzi.
Doziranje: Pri odraslih 10 — 15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. *ls. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako segreto.
Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18269., 29. IX. 1931.
Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30’— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100‘—
Literatura in poskusne količine pošilja:
Puhlmann & Co., Berlin O. 171 jfMüggel-Strasse 25—25 a
Birmo škilite n Jagoslavijo: PH. MR. TICHY BÉLA-HORGOS (Omski Banovina)
m
LEUKOPLAST I
„Beiersdorf"
trajno in zanesljivo lepljiv in trpežen	’
za vsako obvezo	za vsako vreme
za vsako podnebje
I HANSAPLAST
„elastični" „Beiersdorf"
elastična brza obveza za poškodbe vseh vrst
prihrani
čas, delo in obvezila
JogosL P. Beiersdorf & Co.
d. z. o. z., Maribor, Gregoričeva ul.
Priporočajte
rekonvalescentom,
slabokrvnim
BLED
Prospekte in informacije daje zdraviliška komisija, Bled.
Zagreb, april 1934.
SfiCHSISCHES SERUMVVERK A.-G.
DRESDEN-A. 1
Zastopstvo za Kraljevino Jugoslavijo:
Nikola lalič, ing. cheni., Zagreb,
Vlaška ul. 66 - Tel. 51-57
VELECENJENI GOSPOD DOKTOR !
Usojamo si Vam sporočiti, da smo počenši od 1. aprila t. 1. pri mnogih proizvodih SS znatno znižali cene. Istočasno smo pri nekaterih naših preparatih uvedli manjše in cenejše zavojčke v želji, da bi bili dostopni tudi v današnjih težavnih gospodarskih prilikah. Prosimo Vas, da izvolite posvetiti svojo pozornost tem važnim spremembam v našem ceniku:
Otalgan za konservativno zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa, kakor tudi pri bolečinah vseh vrst v ušesih. Pokazalo se je, da je v precejšnjem odstotku primerov dosedanja doza po 10 gr preobilna. Zato smo uvedli novi zavojček po 6 gr, ki stane za bolnike po lekarnah Din 33-50.
Rheumakutin - Ponndorf Hautimpfstoff B za zdravljenje revmatizma mišic in zglobov, arthr. deform. itd. Na novo smo uvedli zavojček po 3 kapilare po ceni Din 45’— za javnost. Obenem pa smo znatno znižali tudi cene za zavojčke po 6 in 20 kapilar.
Neo-Pyocyanase,biološki desinficiens , posebno pri anginah. Nove cene so: steklenice po 20 ccm Din 50’— in steklenice po 50 ccm
Din 82-	.
Spray-aparat kompl. dobavimo gg. zdravnikom pri direktnem naročilu lahko po Din 36'— po povzetju.
Tyronorman za substitucijsko terapijo pri M. Basedovri in tireotoksikozah kakor tudi pri laktacijskih motnjah, povzročenih po tireotoksikozah. Cevčica z 18 tablet Din 65'-in klinični zavoj z 200 tablet za klinike Din 288 • — .
Hormonski preparati:	Povišali smo stan-
dardno dozo našemu ovarijalnem hormonu Fontanon „feminin“, kakor tudi hormonu sprednjega dela hipofize Horpan. Povečali smo istotako tudi vsebino posameznih zavoj -čkev, medtem ko smo znižali cene do skrajnih mej a:
Pontanon : 3 amp .alccmpo 100M.E.Din43' — 3	,, a 1	c cm	„	1000 M. E.	„	73 * —
30 dražej	po	100M.E.	,,	43'	—
20	,,	,,	500M.E.	,,	58'	—
Horpan:	5 amp. praška po 100 R.E. ,,	88'	—
1	||	||	||	500 R.E. ||	72'
12 tablet ,,	,,	200R.E.	,,	57'	—
Odgovarjajoči klinični zavoji znatno ce-nej š i .
Ker je vpogled v hormonalno stanje organizma silno važen za izvedbo specifične hormonske terapije,je priporočijivo, izpopolniti ginekološki oziroma klinični izvid z določitvijo hormonov iz seči. Izvedemo določitve hormonov in A.Z.R. o enotni ceni Din 180'— za vsak primer. Sterilne posodice za pošiljanje seči v Dresden dajemo brezplačno na razpolago.
Glycurator, aparat za brzo (3 minute) in natančno določitev sladkorja v seči. Dobavimo kompl. aparat pri direktnem naročilu z 30 ccm reagensa ki zadostuje za 15 določitev za Din 120' - po povzetju. Sam reagens: steklenica z 30 ccm Din 60'-, steklenica z 100 ccm Din 150*-. Stroški ene kvantitativne določitve Din 3*- do 4.-.
V slučaju, da se razbije kaka kalibrirana epruveta in pipeta, nadomestimo te v mej ah normalne porabe brezplačno.
Prosimo Vas, da pregledate tudi cene ostalih SS-preparate po našem najnovejšem ceniku, ki ga Vam na zahtevo radi dostavimo ravnotako kakor literaturo preparatov, ki bi jih želeli spoznati.
Z odličnim spoštovanjem
SÄCHSISCHES SERUMWERK A.-G., DRESDEN-A. 1. Zastopstvo za Jugoslavijo: NIKOLA LALIČ, ing. chem. , Zagreb
popivanje. Med onimi, pri katerih se božjast pojavi v poznejši starosti, po 35 letu, so v veliki večini možje in sicer obično alkoholiki. Prisiljeni smo smatrati alkoholizem v bistveni povzročni moment, torej v istinito alkoholno epilepsijo.
Bonhöffer označuje kot pravo alkoholsko epilepsijo po težki kronični alkoholski intoksikaciji nastopajoče epileptične napade, zlasti po ponovnih alkoholskih ekscesih in kot predhodnike ali pričetek alkoh. bledeža, (tudi pri Z. se je enkrat pojavil delirium tremens). Pri abstinenci v zavodu povsem prestanejo. Opažajo se zlasti pri psihopatih.
Weygandt omenja na podlagi čezmernega uživanja alkohola, zlasti žganja, nastale epileptične napade.
*
Kraepelin opisuje krčevite napade pri alkoholikih — v poteku delirija — druge, katere zaznamuje kot alkoholno epilepsijo, — še druge, katere smatra v znake „habituelne epilepsije alkoholikov“ — in slednjič take, katere smatra v histerične. Sem spadajo večinoma krčeviti napadi alkoholikov v pivnicah na cestah, pri aretaciji, v bolnicah itd.
Pri Z. se taki napadi v zavodu — pri abstinenci — niso nikdar opazovali, torej smo opravičeni jih prištevati pravi alkoholni epilepsiji.
Omenim naj še na kratko sličen slučaj. A. je bil sprejet v jeseni 1921 v opazovalnico, ker je v pijanosti dobival epileptične napade in je v razburjenosti s sekiro napadel otroka pestujočo ženo, ubil otroka v njenem naročju in ženo ranil v prša. Bil je spoznan za umobolnega in nerazsodnega ter je bil interniran v ljubljanskem zavodu in pozneje v blaznici hiralnici, kjer je umrl. Kazal je dementno euforičnosf, polno brezbrižnost za svojo usodo, niti najmanjšega kesa za svoje dejanje. Epileptični napadi, ki so bili preje pogosti, so v zavodu povsem izostali (brez medikamentov) ter se le v poletju 1923 enkrat pojavili, — dognal pa sem, da mu je tedaj prinesla žena skrivoma žganja, katerega je vedno zahteval. Sele kratko pred smrtjo so se zopet enkrat vnovično pojavili, najbrž mu je tudi takrat utihotapila pijačo, — saj so ljudje tako nespametni, da to zelo radi poskušajo in se jim včasih kljub nadzorstvom tudi posreči.	Dr. Fr. Gosti.
Zusammenfassung:
Dr. Fr. Göstl: Krimineller Alkoholiker und Epileptiker.
Mitteilung der Krankengeschichten u. Gerichtsakte (im Auszug) eines chron. Alkoholikers, der in Dämmerzuständen von Alkoholepilepsie versch. Delikte beging — bei wiederholten Ansfalfsaufenlhalien anfallsfrei, ruhig u. arbeitsam war, öfter aus den Anstalten entwich. — Erblich belastet (Vater geisteskrank, Mutter potatrlx), moralisch verkommen.
Eksperimentalna onkologija iz leta 1933
A. Košir.
Kratko primerjalno sliko koncentracije vodenčevih jonov v krvi kance-roznih nam med drugimi prinaša Ely (Amer. Journal of cancer, 17). Iz raziskovanj zadnjih let posnemamo: McDonald je našel pH pomaknjen v alkalno smer pri nezdravljenih in progredijentnih rakih, dočim je bil normalen pri vrh nem kožnem raku. Reading je zaključil tako kakor McDonald za nelečene forme, manj zvišan pH pri prekanceroznih oblikah. Millet ni našel nobene razlike. Beregeoff ni izsledil nobene posebne razlike pri razvijajočem se raku, G u thm ann in Wi n z pa sta našla znižan pH pri začetnem genitalnem raku, nadnormalno vrednost pa pri kesnejši bolezni. Podobno pri drugih raziskovalcih*poznejših let. Ely je ugotovil vrednost pH površinski rak, nezdravljen .... (povprečno) 7’38
globok rak, nezdravljen............... „	7-48
benigni tumorji....................... „	7'41
zdravi ljudje, mirujoči............... „	7‘37
„ „po delu...................... „	7'35
Avtor pride do zaključka, da je med zdravljenjem se dvigajoči pH slab prognostičen znak, pravtako ni zanesljivo dober znak padajoči pH po zdravljenju, četudi doseže normalno vrednost.
Raziskavajoč imunizatorne sposobnosti transplantiranega blastomskega tkiva sta B aroni in Comsia (Comptes rendues Soc. Biol. 1933, letnik 111) vsadila najpreje zajčku Jensenov sarkom ter na to z zajčjo vranico in pečico proučevala imunizatorni učinek teh organov. 15 podganam sta presadila sarkom in košček one vranice, 35 živalicam sarkom in košček pečice in 20 podganam sta transplantirala le sarkomsko tkivo. Dognala sta, da so živalice, iz prve in druge skupine, torej one živalice, ki so prejele poleg tumorja še „imunizujoč materijal“ ozdravele v 53‘3% dočim so ostale živalice, ki jim je bil presajen tumor sam, ozdravele zgolj v 20°/0. Ce so rabili namesto imunizirajočih organe zdravih živali, je bil odstotek ozdravljenih živalic manjši. Iz teh poskusov bi se potemtakem dalo sklepati, da se vendar posreči s predhodnim presajanjem organa s tumorskim materijalom preparirane živali večji odstotek ozdravljenj. Poudarjati pa je, da velja to le za tumorske transplantate, ki se v marsičem razlikujejo od spontanih blastomov.
V nadaljnih poskusih na podganah sta ista dva avtorja (Comptes rendues Soc. Biol. 1933,112) preizkušala imunizatorno moč nekrotskega tumorja. Jensenov tumor sta najpreje transplantirala skupaj s koščkom organa bogatega na retikuloendotelijalnih elementih poskusni živalici v podkožje. Presajen sarkom je redno nekrotiziral, nato se je rezorbiral ali zamrenčil. V treh serijah sta sedaj presadila raziskovalca tako nekrotično maso samo — to je bila kontrolna vrsta — v drugi seriji sta to kombinirala s subkutano presaditvijo onih nekrotičnih mas, v tretji pa z intraperitonealno. Uspeh je
bil najboljši pri podkožni presaditvi nekrotičnih blastomskih mas, najslabši pri intraperitonealni, kjer je bil razvijajoči se tumor najtežji. Tudi v teh primerih se nanaša študija na blastomske presadke in se te izkušnje ne smejo prenesti na spontane tumorje.
Blokadne poskuse s tušem sta nadaljevala prejšnja dva avtorja (Compt. rend. Soc. Biol, 1933.111), uporabljajoč sedaj Jensenov sarkom pri podganah, ki so jim kitajski tuš vbrizgali intravenozno. Z blokado sta hotela, kakor je to že znano iz drugih predhodnih poskusov, naravna brambna sredstva v organih RES-a oslabiti. Dočim sta presadila na kontrolne živali le sarkom, so prejele druge živalice sarkom plus normalen cmentum, odn. omentum zoper Jensenov sarkom imunizirane podgane ter sarkom plus normalno vranico, odn. vranico pravtako imunizirane poskusne živalice. Sarkom sam raste v blokirani živali pospešeno. Tuš zavira z imunskim omentom razločnejše, dočim pokaže blokada z normalno vranico očitno oviro napram presadku imunske vranice.
Specijelno učinek nadledvičnega ekstrakta so preizkušali Arloing, Morel, Josserand in Badinand, ki so vbrizgavali miškam z eksperimentalnim epitelijomom izvleček telečje nadledvice. Uspeh je bil dokaj razveseljiv. Dočim je bil blastom kontrolnih živalic povprečno mnogo težji, je tehtal pri miškah, ki jim je bil vbrizgan suprarenalni ekstrakt, povprečno 3/4 grama, tumor sam je bil očitno fibrozno induriran. Tudi tukaj morda mnogo obetajoč začetek „zdravljenja", vendar nikjer popolna resorbcija.
Že Gross sam je 1.1932 (Bull. Acad. Sc. et L., cl. de Méd.) objavil prav zanimive izsledke. S krvjo in organi miške, ki ji je dan preje vsadil sarkom, je izzval na zdravih miškah bule, ki so se histološko ujemale s prvotnim tumorjem. Skupno z Besredko (Bull, intern. Acad, polonaise Sciences et Lettres, 1933; Compt. rend, mensuels, cl.de Médecine, 1933 in Zeitschr. f. Krebsforschung 1933, 39) je nadaljeval poskuse in prišla sta do zaključka, da pridobivajo jetra miške, ki sta ji pred 5 urami vsadila sarkom, presajena na zdravo poskusno živalico, blastogeno zmožnost. Takšna jetra torej provocirajo novo bulo na kraju vsaditve — kar je torej smatrati za uspelo transplantacijo (?) — in se ta novi blastom histološko ujema z izhodnim. Ti poskusi bi bili pravi analogon k uspešno s krvjo, odn. brezstaničnim filtratom prenešenim R o u s-ovim tumorjem pri piščetu in ponovno vzbujajo spomine na sarkomski virus (agens). Seveda ni mogoče zanikati možnosti razsetve tumorskih stanic, toda v takem številu, ki običajno ne zadošča za uspelo transplantacijo. Kontrolni poskusi s samimi jetri niso omenjeni. Človeku se vsiljujejo nehote dvomi o zlohotni naiavi izzvanih blastomov, ki se menda ne bodo izkazali za granulome. Ako se bo zlohotni značaj teh tumorjev v prihodnjih poskusih potrdil, se bo treba spoprijazniti bolj resno z blastomskim virusom.
Učinkovanje prehrane na tumorske presadke sta proučavala Caspari in Ottensooser (Zeitschr. f. Krebsforschg 1933, 38) na miših, ki sta jim presajala Ehrlichov adenokarcinom. Uporabljala sta nejpreje živalice, ki sta
jih krmila z brezvitaminsko hrano, v drugi, odn. iretji seriji so prejemale živalice poleg te posebne hrane naraščajoče količine vitamina B (točnejše kristaliziran Bt) in končno v četrti seriji navadno hrano. Najpočasnejšo rast so izkazale živalice z brezvitaminsko hrano, ker bi potrjevalo Burrowsovo teorijo o arhuziji in erguziji. ter najbujnejšo rast pri običajnem prehranjevalnem režimu. Vendar niso še ti poskusi popolnoma jasni, ker ne pojasnjuje vloge drugih vitaminov.
Vigantol, dovajam per os z zondo, pospešuje blastomsko rast, sezam-sko olje samo ali kot vehikel za vigantol, jo ovira. To so bile izkušnje iz druge poskusne vrste.
Surovo maslo, odnosno tripalmitin pravtako ovirata tumorsko rast,, dočim se pri kontrolnih živalih blastom hitreje razvija.
Frankel (E.) je prispeval zanimive izsledke k eksperimentalni onkologiji ter jih objavil v Zeitschrift fiir Krebsforschung 1933, 38. Miške-nosi-teljice Ehrlichovega adenokarcinoma so za te poskuse dobavljale materijal za nadaljne presadke, a nikakor ni služil tumor sem temveč poljubni organi na pr. pljuča, jetra, vranica, možgani in ledvica ki so bili vsi brez metastaz. Res je, da ni odstotek pozitvnih poskusov pri vseh teh organih isti in da je najvišji v poskusu s pljuči in že manjši pri prenosu jeter in vranice. Ampak važen je takšen eksperiment raz več vidikov. Prvič nam dokazuje zopet znova, da zna organ, ki je makroskopsko videti zdrav, povzročati v telesu važne patološke spremembe. Drugič je razlika v odstotkih pozitivnih poskusov pripisovati verjetno različni dovzetnosti teh organov za tumorje^ Ni potrebno misliti na individuelno različno imunost, ker bi utegnile biti merodajne čisto mehanske prilike. Zlasti na to možnost moramo misliti če izkazujejo pljuča najvišji odstotek pozitivnih poskusov, ker vršijo pljuča tudi sicer s svojim gostim kapilarnim omrežjem čistilno mehansko funkcijo s tem, da polovijo sorazmerno več delcev (tumorskih stanic ali njih drobcev, organiziranega agensa etc.) kakor drugi organi. Če so tu še posebej prizadeti RES-ovi elementi pljuč samih, to bi morali dokazati novi poskusi. Tretjič nam razodeva Frankelov poskus nevarnost tumorskega, materijala. Kajti ako mi povzroča poljuben organ organizma, ki ima nekje drugje tumor presajen na zdrav organizem, na kraju transplantacije histološko istoveten blastom, morajo izginiti vsi dvomi o „kužni“ indiferentnosti takovega materijala. Ako pripominja Frankel, da so tri transplantati izkazovali bolj sarkomasto strukturo, ne sledi še iz tega, da je šlo za nedvoumne sarkome. Neizdiferenciranost tumorskih elementov ali njihova dedi-derenciranost bo ustvarjala preje sarkomom bolj podobne forme.
Za človeka bi vendar sledilo za prakso svarilo pri krvni transfuziji. Da se širi oni blastomski agens (stanica etc.) po krvnem obtoku, o tem ne more biti dvoma. Potemtakem je kri nositeljica te snovi, še predno dospe agens v organ, kjer povzroča „metastazo“. Krvi človeku v starosti s precejšnjo frekvenco tumorjev rajše ne bomo jemali za transfuzijo!
V Amer. Journ. of Canser 1935, 17 nam poroča Burrows o svojih poskusih z 1:2:5:6 dibencantracenom v maščobnem sredstvu. Že preje je dosegel pri miškah in tudi podganah fuzicelularne tumorje, ki jih je mogel dolgo časa presajati (miške: 47 pasaž, podgane: 27 pasaž). Pri pi-ščetu je končno izzval v prsni muskulaturi tumor z metastazami v pljučih jetrih in ovariju. Avtopresadek je bil pozitiven.
Zanimivo bi bilo vsekakor izvedeti, ako se tako pridobljeni tumor tudi sicer obnašajo kakor Rousovi blastomi ali pa če so tumorji svoje vrste.
Raziskujoč razvoj raka zaradi znižanja gladinske napetosti je prišel Hoffmann (Zeitschrift fiir Krebsforschung 1933, 38) do zaključka, da ta znižana napetost ne dovede do raka. Preizkušal si je na koži morskega prašička z mlečno kislino in z istočasno aplikacijo tributirina. Rezultati so bili po 6 mesecih negativni.
Ne vem, če daje Lacassagne (C. R. Acad, sciences, Paris, 1933, 196) pravo razlago za svoje poskuse z rentgenskim obsevanjem posebej prepariranega zajčka. Ze preje je skupno z Vinzentom raziskoval, kako delujejo rentgenski žarki pri zajčku na absces, ki ga je povzročil s Streptobacillus caviae. V petih primerih so se pojavili histološko sicer različni, a pravi, maligni tumorji, dočim ni povzročilo obsevanje zdravega tkiva nobenega blastoma in niso nikdar pokazali maligne blastomske degeneracije živalice z neobsevanim abscesom. Pri nadaljevanju teh poskusov je Lacassagne ob seval'z rentgenskimi žarki kronične tuberkulozne abscese, potem takšne, ki jih je umetno povzročil s terpentinom, s koščki celoidina, a vse z negativnim rezultatom. Pač pa sta se pojavila dva tumorja po obsevanju tkiva na kraju injekcije sterilne kremenaste sipe. Avtor zaključuje: Tudi obsevanje vnetišča, infekcijoznega eli sterilnega, utegne izzvati maligno bulo. Ta zaključek je za uporabljeno poskusno živalico (zajčka) neizpodbiten, kakšne so pa razmere v človeškem organizmu, to je drugo vprašanje, vendar bi nam bila tozadevna rentgenološka dolgotrajna kontrola pri obsevanju zelo, zelo dobrodošla
Glede histološke naravi s kremenjakovo sipo doseženih dveh tumorjev pa ne bo stvar tako enostavna. Že izza Stieve-jevih poskusov vemo, da ni ta sipa irelevantna in da nastaja v njeni neposredni bližini kot reakcijski produkt granulacijsko tkivo, ki se o priliki kakšne transplantacije maligno zprevrže v pravi sarkom, dočim so običajni vezivni reakcijski produkti granulomi. Blumenthal je svojčas poročal, da je,mogel s kremenjakovo sipo in seroznim človeškim ekssudatom nekega plevfalnega tumorja pri podgani izzvati tumor, ki ga morda ni smatrati za uspelo transplantacijo agensa od človeka do podgane, kateri agens bi bil tam pretvoril nastali granulom v maligno bulo. Saj se bodo vršile še mnoge znanstvene polemike okrog tega granulacijskega tkiva, odn. granuloma in iz njega nastalege sarkoma, ker je včasih točna določitev histološke strukture zares otežkočena.
(Se bo nadaljevalo);
Državno lečilište za tuberkulozu kosti i zglobova. Kralje» vica; (šef-Jekar Dr. M. Delič)
Naš sanatorij za tuberkulozu kosti i zglobova u Kraljevici.
Dr. Milica Petrovič.
Od komplikacija dolaze abscesi, fistule i paraplegije. Abscesi se punktiraju, fistule sterilno previjaj u, paraplegičari se pomoću minerve imo-boliziraju, kod neizlečivih paraplegija se operativno odstranjuje brazgotina ili sekvestri.
Dr. Delić je opisao nekoliko lepih slučajeva paraplegije izlečene minervom.
Coxitis. Tuberkulozno obolenje kuka sreče se češće kod dece, nego kod odraslih. Tuberkulozna žarišta nestaju na femuru u blizini epifize i odatle se šire prema zglobnoj hrskavici, dok ne razore celi hrskavični pokrov i tako dospe u sam zglob.
U početku bolesti vrlo je teško postaviti tačnu dijagnozu. Kod malog deteta, kada se podigne u vazduh, bolesna će noga ostati nepokretna kada se iglom podražuje. Ako se pritisne na bolesnu stranu dete će zaplakati. Starije dete često se žali na bolove u kolenu. To se tumači time, što usled koksitičnog procesa dodje do draženja n. opturatorius koji ¡nervira kuk,, a sa nekojim vlaknima i koleno, Pregled se vrši u mirnom stavu, za vreme hoda i ležeći. U mirnom stavu konstatujemo atrofiju bedrene i glutealne muskulature na bolesnoj strani. Ekstremitet je u fleksiji, abdukciji i spoljnoj rotaciji. Za vreme hoda bolesna je strana nešto kraća, nejednako udaranje peta u pod. Ležeći ispitujemo prvo aktivne kretnje na zdravoj strani, zatim na bolesnoj. Svako ograničenje hiperekstenzije govori za upalni proces u kuku. Pritisak na trohanter ili glavu femura daje bol. Pustiti pacijenta sam da sidje sa stota i paziti kakove kretnje čini. Stigne li bolesnik u samom početku, pusti se da leži 2—3 nedelje i onda se ponovi pregled. Ako su simptomi ostali isti, ili ako su se pogoršali onda je sigurno, da se radi o tuberkuloznoj upali zgloba. Dalje bolest se ovako razvija: Kontrakfure postaju veće, bolovi se pojačavaju, boksnik je prinudjen da ostane u krevetu.. Temperatura je normalna osim kod stvaranja abscesa. Ekstremitet je najčešće u fleksiji sa abdukcijom ili addukcijom. Fleksija je manja zbog kom-penzatorne lumbalne lordoze i rotacije karlice.
Rontgenski snimak nam pruža tri stvari: varijaciju koštane prozrač-nosti, varijaciju kontura zglobnih kostiju i pomicanje femura prema karlicL U početku se na Rontgenovem snimku ne vidi ništa naročito. Jedino je nejasna zglobna pukotina, a primetljiva je već demineralizacija bolesne strane. Intraartikularni prostor u gornjem spolnjem delu se suzi posle šest meseci. U vratu femura i oko epifize vide se tada dekalcifikacijone zone. U toku bolesti dolazi do rascepljenja epifize ili do resorpcije svoda čašice-Rontgenova slika nakon godinu dana pokazuje znatno smanjenje glave, u težim slučajevima potpunu resorbciju, a kod izlečenog coxitisa vidi se subluxacija, luxacija, koštana ankiloza i smer kosti.
Lečenje traje 3—4 godine. Za to vreme nestaju bolovi, adenopatije,. resorbiraju se abscesi, stvori se koštana ankiloza. Kontrakture uzrokovane muskularnom fiksacijom odstrane se u eter narkozi. Postoje li koštane destrukcije ili fibrozne spone, tada se stavlja gipsani povoj u tom položaju-Oipsani povoj obuhvata celi ekstremitet sa karlicom. Koleno se stavlja u.
laku fleksiju zbog genu recurvatum, a ekstremitet u abdukciju zbog eventualne luxacije. Tako ostane bolesnik 3—5 meseci. Dalnji tok lečenja zahteva menjanje gipsanih povoja svaKa tri meseca do kliničkog ozdravljenja. Ako se pojave abscesi, izreže se prozor, gde se vrši redovna punkcija. Nakon ozdravljenja bolesnik počinje da hoda u gipsanom tutoru, koji obuhvata ćelu karlicu i donji deo grudnog koša i dolazi do iznad kolena, ako je došlo do koštane i jake fibrozne ankiloze. Neke koksitide svršavaju se gibljivošću zgloba i to zbog t. zv. čašične pseudoartroze. Mnogo je bolje, da se proces svrši sa ankilozom s obzirom na stabiliiet kuka, a i zbog garancije protiv recidive. Na kraju se gipsani povoji zamene aparatom iz aceton-celuloida, koga bolesnik mora da nosi najmanje 2 godine.
U izvesnim slučajevima koksitis se javlja obostrano, što je prognostični mnogo nepovoljnije.
Tumor albus kolena: dolazi kao najčešća lokalizacija tuberkuloze posle spondylitisa i coxitisa. Dogadja se da se abscesi otvaraju i čine dugotrajne fistule. Ako se ne leči, dovodi do teških kontraktura i anki-loza. Lokalizacija je obično u koštanoj supstanci tibije, blizu epifize, na njenoj medijalnoj strani pored pes anserinusa. Primarno žarište femura nalazi se obično na spolnjem kondilu. Cim dodje do infekcije sinovije, brzo se nagomilavaju fungozne mase, koje prisile zglob da zauzme polu fleksiju. Javlja se u tri forme: 1) kao hydrops tuberculosus, (bez bolova, bez smetnji u kretnjama, razvija se vrlo polako. Punktirati i za razliku od luetiči og obolenja zgloba, punktat poslati na pretragu). 2) Fungus, (u početku je gotovo bezbolan, kasnije se opaža razlika u toploti jednog i drugog kolena. Nastaje odebljanje sinovije, fungozne se mase šire u okolne burze, koža je edematozna, koleno se flektire). 3) kao suvo obolenje zgloba (kod odraslih se javlja, radi atrofije mekih delova kondili se izboče. Koštana destrukcija je vrlo spora).
Rontgenološki: kod hydropsa vidljiva je sena infiltracije sinovije, raz-maknuće zglobnih ploha, zatim kasnije suženje zglobne pukotine.
Lečenje traje 3—4 godine. Može da se izleči sa gibljivošću zgloba, ako se proces zadržao samo kao hydrops; ako su hrskavice razorene dolazi do ankiloze; ako su koštani delovi nagriženi dolazi do dislokacije. Zbog opasnosti subluxacije i fleksijone kontrakture daje se veliki gipsani povoj od pojasa do prstiju. Isti se menja svaka tri meseca. Kada se klinički i rentgenološki ustanovi ozdravljenje bolesnike, napravi se gipsani tutor, koji ostavlja stopalo i karlicu slobodne. Bolesnik postepeno počinje da hoda, iza tri meseca tutor se zamenjuje aparatom iz celuloida, koga mora da nosi najmanje dve godine.
Kod starih ljudi i kod teških gnojenja sa septičkim temperaturama dolazi do amputacije.
Tumor albus noge: jeste tuberkulozno obolenje talo-kruralnog zgloba, tarzalnih kosti i metatarsusa. Javlja se naglo, hod je otežan, jaki bolovi, otok zgloba, atrofija podkolenice, počinju abscesi, koji se nasuprot najsavesnijih punkcija pretvaraju nekada u fistule.
Rbntgenski snimak pokazuje žarište u centru ili sasvim blizu periferije kosti.
Lečenje se sastoji u imobilizaciji gipsanom čizmom, zbog ekvinizma, ona se menja svaka tri meseca. Poprečno trajanje je oko dve godine. Kad je evolucija završena bolesnik hoda sa gipsanom čizmom, ona se skida nakon tri meseca, aparat nije potreban. Operacija nije potrebna u dečijem dobu osim kod sekvestara kalkaneusa.
Tumor albus lakta: javlja se u doba detinjstva. U početku nema bolova, kretnje su ograničene, fleksija, podlaktica i nadlaktica atrofične, lakatni zglob vretenasto zadebljan i topao, aksilarne žlezde otečene, u šestom mesecu abscesi.
Rontgenski snimak u početku ne pokazuje ništa osobito, kasnije dodje do hrskavičnih i koštanih destrukcija.
Lečenje traje oko dve godine. Zglob se ¡mobilizira gipsanim zavojem, koji obuhvata rame i ćelu šaku ostavljajući palac i prste slobodnim. Da bi se vršila punkcija abscesa ostavlja se na zadnjoj strani prozor. Prema zvanju ruka se stavlja u fleksiji od 90—115°.
Tumor albus ručnog zgloba: nastaje iza 15 godine sa neznatnim bolovima, kasnije otok zgloba, ograničene kretnje. Fungozne se mase brzo pretvaraju u gnoj, na dorzalnoj strani stvaraju se fistule, koje prilično brzo zaraslu. Rontgenski snimak pokazuje jaku dekalcifikaciju i nejasne konture obolelih karpalnih kosti.
Lečenje traje oko godinu i po dana, sastoji se u gipsanom povoju, prsti su radi kretnje slobodni, prozor se izreže za punktiranje abscesa.
Omarthritis: javlja se za vreme završetka rasta i manifestuje se kao tuberkulozna upala ramenog zgloba. Javlja se kao kazeozna ili kao suha forma. Počinje sa osećanjem ukočenosti, retko sa jakim bolovima. Vidi se jaka atrofija m. deltoideusa, pritisak na glavu humerusa bolan, abđukcija ograničena, aksilarne žlezde otečene, zglob topliji od zdravog, otečen; fungozne mase pretvaraju se u gnoj i spolnjoj strani nadlaktice ističu. Kod suhe forme nema otoka, koštana destrukcija nastaje polako, sa njom i ankiloza.
Rotgenski snimak: glava humerusa gubi zaobljenost, epifize se nada* vaju, kosti pokazuju jasnu dekalcifikaciju.
Lečenje traja oko godino i po. Gipsanim povojem fiksiramo podlakticu uz grudni koš, lakat je pod 90l), humerus u abdukciji od 75° i u lakoj spolnjoj rotaciji. Posle se gipsani povoj zamenjuje aparatom od celuloida, koji se nosi godinu dana.
Spina ventosa: nastaje u ranom detinjstvu. To je tuberkulozna infekcija metakarpalnih i metatarsalnih kosti. II početku se samo vidi vretenasti otok falange. Kasnije se stvaraju abscesi i fistule.
Rontgenski snimak pokazuje periostalno zadebljanje dijafize, koje se zaustavlja kod epifiza.
Lečenje: gipsom se ¡mobilizira prst. U slučaju dugotrajne fistulizacije amputacija prsta.
Osteitis: retko se javljaju tuberkulozna žarišta u ossa plana i u dijafizi dugih kosti.
Kod osteitis lubanjskih kosti vrše se redovno punkcije ili operativno sekvestri odstrane.
Kod osteitis maxillae redovnim punkcijama izbegnu se fistule. Izleći se bez ikakve terapije.
Kod osteitis rebara: pokušava se subperiosialna resekcija, ali ostaju često dugotrajne fistule.
Adenitis: Tuberkulozna upala limfnih žlezda može da se odigrava u svim delovima fela.
Vratne žlezde su najčešće obolele. Njihovo lečenje traje oko dve godine. Pored opšteg Iečenja organizma treba ih punktirati, jer incizije dovode do dugotrajnih fistula.
Adenitis ingvinalnih žiezda leči se isto punkcijama, ekstirpacija dovodi mvek do fistule. Isto važi i za aksilarne žlezde.
Time smo donekle zaokružili sliku glavnijih obolenja našeg sanatorija.
Od 1924 — 1933 godine bilo je spondylitisa 330 i to izlečenih 79, oporavljenih 172 i neizlečenih 79. Coxitisa je bilo 264, od toga izlečenih 103, oporavljenih 48 i neizlečenih 113. Oonitisa je bilo 226, izlečenih 104, oporavljenih 60 i neizlečenih 62. Ostali broj spada na razna druga osteo-artikularna obolenja.
Uradjeno je još od 1924—1933 radiografija 4.076, gipsanih povoja 2,939 i od 1927—4933 uradjeno je 99 operacija.
Sto se tiče terapije uopšte delimo je na konzervativnu i operativnu Konzervativci ne priznaju kod tuberkuloze kosti i zglobova nikakav operativni pothvat, jer drže da je zglobna tuberkuloza samo lokalni izraz opšte ijnfekcije. Kao prestavnika toga smera u Francuskoj uzimamo Calota, u Svajcarskoj Rolliera, u Nemačkoj Biera i Kischa. Suprotno njima interven-cionisti su oni koji postavljaju široku operativnu indikaciju i koji to opravdavaju socijalnim stanjem bolesnika. U Francuskoj glavni je prestavnik te grupe Sorrel, u Nemačkoj Konig, a kod nas Minár. Izmedju konzervativaca i intervencionista dolaze oportuniste. Oni vrše operativne pothvate samo u danom momentu. Uvažujući imunobiološko stanje i stadij bolesti i rezervirajući operaciju samo za potrebne slučajeve. Glavni prestavnik u Francuskoj je Calvé, a i mi smo pristalice te struje.
Operativne pothvate kod osteo-artikularne tuberkuloze delimo na više grupa.
Klasične operacije, pod kojima razumemo sekvestrotomije kod tuberkuloznog osteitisa.
Operacije od nužde: Operacije drenaže, amputacije i desarti-kulacije, kasna astragalektomija. Po Sorrelu ovde dolazi još i rana astra-galektomija.
Resekcija zglobova, najčešće se izvadjaju na kolenu, nikada kod dece.
Ankilozirajuće operacije čine posebnu grupu. U prvom redu je Lange-Albeeova operacija, zatim artrodeza kuka. još dolaze operacije u svrhu odstranjenja deformacije iza izlečenja.
Lečenje abscesa se sastoji u punkciji bez injekcija modificira-jućih tečnosti.
Fistule se aseptički previjaju. Na vakcinu Solierovu putem gnoja nismo se odlučili. Pokušana kiretaža fistula u reparacijonom stadiju ostala je bez uspeha.
Klasično se lečenje tuberkuloze kosti i zglobova sastoji pored imobilizacije i operacije i u klimatoterapiji. Aero-talaso i helioierapijom hoćemo da poboljšamo teren na kojem se bolest odigrava.	(Nadaij. sledi).
Dr. FRANZ KOLTERER
Specijalist za balneoterapio in šefzdravnik zdravilišča
ROG. SLATINA
naznanja vsem gosp. kolegom, da prične ([kakor vsako leto) ordinirati dne 1. maja vROGAŠKI SLATINI.
IZ PRAKSE.
Dr. M. U. Jos. Krauland, Kočevje.
Formalin kot anestetikum
Formalin uporabljali kot anestetikum izgleda paradoksno, kajti splošna znano je, da povzroča na rani hude bolečine. Da pa kot inhalacijski nar-kotikum sploh v poštev ne more priti, je itak jasno. In vendar se posreči* s tem kemično jako difereninim sredstvom doseči anestezijo, če se uporablja na pravem mestu in posebno ob pravem času.
Pred več leti sem slučajno imel priliko, to lastnost formalina opazovati in ker o tem še nisem nikjer slišal, sem se odločil, ta opazovanja priobčevati. Gre tukaj za postoparativne bolečine v operacijskih ranah. Znano je,, da so te postoperativne bolečine po navadi jako hude in to velja posebno za operacije v lokalni anesteziji. Pred približno 10 leti sem si pustil operirati vrastel noht na obeh nožnih palcih in sicer radikalno s popolno odstranitvijo nohtev in izpraskanjem matice z ostro žlico v lokalni anesteziji. Z grozo se še spominjam na bolečine, ki so nastopile par ur po operaciji. Isto sem opazil par let pozneje po izpraskanju čira na hrbtu levega mezinca, ki je vsled neugodne lege ravno nad sklepom kazal slabo tendenco k za-celjenju. Ko sem kratek čas pozneje dobil čir iste kakovosti na drugem prstu, sem apliciral po izpraskanju formalin in čir je ostal popolnoma brez bolečin tudi potem, ko je nehal novokain učinkovati. Isto sem opazil par let pozneje po operaciji paranohije na palcu. Farmokološko mi ta lastnost formalina ni povsem jasna, sem pa mnenja, da gre v glavnem za popolno usmrtitev koncev senziblih živcev, ne samo za začasno kakor po kokainu* torej v bistvu za precej surovo udejstvovanje, ki pa kljub temu na potek zdravljenja nikakor ni uplivalo neugodno.
Zato sem zadnja leta pri vseh sličnih majhnih operacijah, kakor jih dobi v roke praktični zdravnik, apliciral na odprto rano formalin — seveda samo v anesteziji — in uspeh je bil vedno isti. Pacijenta sem vsakokrat opozoril na bolečine, ki bi nastale par ur po operaciji in ko so prišli pacijenti k prvi preobvezi, so mi na vprašanje zmeraj odgovorili, da bolečim sploh niso dobili. Ker naša zdravniška naloga ni samo, da zdravimo bolniku različne rane in nedostatke, ampak tudi, da ga obvarujemo bolečin, je po mojem mnenju to opazovanje vredno, da ga poiskusijo še tudi drugod; Jaz sem uporabljal vedno koncentrirani formalin, mislim pa, da bi se dalo doseči isto tudi z razredčenim formalinom, na pr. mešanim s špiritom. Ce bi se dala ohraniti ta komponenta tudi v takih koncentracijah, ki zadostujejo za usmrčenje različnih kali, živega tkiva pa ne bi mogle oškodovati toliko, da bi preprečile zaceljenje per primam, bi se dala taka mešanica uporabljati tudi pri operacijah, kjer se zahteva zaceljenje per primam naj vsak način, to je, kjer leži operacijsko polje pod zdravo kožo in kjer je. treba pretrgati zdravo kožo in jo po izvršeni operaciji zopet zašiti.
Rešitelju otrok!
dr. M. N.
Dne 15. marca i. L se je spomnilo celo človeštvo 80. rojstnega dne moža, ki je z genijalno iznajdbo rešil življenje milijonom otrok. To je nemški raziskovalec Emil v. Behring, ustanovitelj zdravljenja s serumom.
Po enoglasni sodbi vseh zdravnikov spada njegovo delo k najodličnejšim činom praktične medicine. Po dolgoletnem, skrbnem opazovanju je odkril tajno prirode, da kri začne ustvarjati protistrupe v trenutku, ko nalezljiva bolezen napade telo. Ti protistrupi pa skušajo napraviti neškodljive
strupene izločine bacilov. Borba med strupom in protistrupom odloči, ali podleže telo bolezni ali ozdravi. Temu spoznanju je skoraj moral slediti Behringov poskus, prenašati kri živali, ki so prgstale davico, v čijih krvi torej je bilo dovolj protistrupov, na živali, ki so bolehale za isto boleznijo, da bi podpiral v obrambi njihov organizem. Uspehi so bili silni. Ko so pa celo v neki. otroški kliniki v Berlinu rešili prve otroke z davico, tedaj se vsem nasprotnikom vkljub zmaga Behringove ideje ni dala več omajati.
S to od njega vpeljano serumsko terapijo — „serum“ je Behring sam imenoval vsak antitoksični krvni serum — je bilo mogoče zmanjšati umrljivost otrok za davico, ki je v prejšnjih letih uničila stotisoče cvetočih življenj in povzročila nepopisno žalost v neštetih družinah, od več kot 70% na 6 do 10%. Upravičeno pa je upanje, da bo tudi ta razmeroma majhni odstotek popolnoma izginil in da bo davica nekega lepega dne popolnoma neznana bolezen. To je bil cilj, ki ga je imel pred seboj Behringov drzni duh, koje sporočil človeštvu leta 1913 novo silno idejo: Z „aktivno imunizacijo“, kakor je imenoval ta pojav, naj bi dobilo telo vzpodbudo za proizvajanje protistrupov tako zgodaj, da bi bilo vsako obolenje vnaprej nemogoče.
Tudi to zamisel so v raznih delih sveta praktično preizkušali in se je povsem obnesla. Brez vsake nevarnosti za telo dobiva organizem obrambne snovi slično kakor pri vakcinaciji proti kozam. Samo po sebi je umljivo, da so izkoriščali skušnje pridobljene pri davici tudi za zdravljenje drugih bolezni. Tako je Behring sam skupaj z Japoncem Kitasato ustvaril sredstvo proti tetanus u, ki se je sijajno obneslo zlasti v svetovni vojni, ko je rešilo in ozdravilo stotisoče vojakov. Ce so pa poleg teh dveh izgubile svoj strah tudi druge preje večinoma smrtno nevarne bolezni, tedaj se moramo za to zahvaliti izključno samo Behringu, ki je ustavril temelj, na katerem so mogli drugi izgraditi nove načine zdravljenja.
Poglejmo še na kratko zunanji potek življenja tega moža. Rojen kot sin učitelja v Hansdorfu (Zapadna Prusija) se je zgodaj moral seznaniti s težavami življenja, saj je bil eden od 11 bratov in sester. Razne podpore in štipendije dobrodelnih ljudi, ki so slutili nadarjenost tega fanta, so mu omogočile, da je obiskal najpreje gimnazij v Hohensteinu, pozneje pa voj-nozdravniški zavod v Berlinu. Po večletni praksi kot vojaški zdravnik pa se je odpovedal vojaški karieri v prid akademski. Leta 1893 je postal profesor ter je bil že leto na to pozvan na stolico za higijeno in bakterij o logij o v Halle-u. Leto na to ga zovejo v Marburg, kjer je deloval kot direktor higienskega zavoda do svoje smrti. Obenem pa je tam ustanovil in vodil „Behringwerke“.
Doživel je še sam, da so po celem svetu priznali njegove zasluge. Saj so skoraj vsi narodi sveta tekmovali, kako biga obsipali s častmi. Leta 1901 mu je cesar poklonil plemiški naslov. V istem letu pa je prejel No-blovo nagrado, ki so jo takrat prvič razdelili. Dne 31. marca 1917 je veliki učenjak in raziskovalec za vedno zatisnil oči. Ob 80. njegovem rojstnem dnevu se spomnimo njegovega silnega dela ter se klanjamo spoštljivo in hvaležno njegovi veličini.
Evgenika
Uvodna beseda.
Ni več nova ugotovitev, da živimo danes v dobi prehoda, v dobi prevrednotenja vseh vrednot. Znakov za to najdemo v izobilju vsak dan, na vsakem koraku. Evropski, cel zapadni kulturni krog vibrira pod pritajenimi sunki prevratnih pokretov od leve in desne. Cel lepi in udobni optimizem, ki je bil tolikanj značilen za komej preteklo dobo materijalistično meščanske epohe je izginil. Na njegovem mestu najdemo povsod nesigurnost, povsod se iščejo izhodi, vrata v boljšo, sigurnejšo, svetlejšo bodočnost.
Tudi „evgenika“ predstavlja v bistvu samo enega teh poskusov, s ciljem zboljšati evropskega človeka kvalitativno, ker je očividno, da ogromna energija, ki je kvantitavno izenačila vse vrzeli, povzročene po boleznih — duševnih in telesnih — čimdalje bolj pojema in to vkljub vsem ukrepom državniške modrosti raznih voditeljev.
Evgenika, ta drzni poskus z dalekosežnimi posegi v življenje posameznega izboljšati človeški rod, je danes postala skoraj modno geslo in polni rubrike vseh časopisov. Zdravnik pa, čigar glas se mora v tej tako važni zadevi v prvi vrsti čuti, črpa dostikrat vse svoje znanje o aktualnih problemih te vrste iz ravno teh ne posebno bistrih časopisnih virov.
Priti do jasnosti vsaj v načelnih vprašanjih evgenike, videti, je-li in koliko je Slovencem treba baviti se s tem problemom, gledati iz kolikor mogoče neposrednih virov evgenično gibanje drugod po svetu, njegove dobre in zle posledice in končno predvsem dati priliko vsem, da povedo najpreje pred zdravniško in pozneje pred vso našo javnostjo svoje naziranje o vseh teh vprašanjih, to naj bi bil namen nove rubrike Zdravniškega vestnika, s katero hoče naš list posegati v eno najbolj živih poglavij sodobne medicine in bijologije.
Naprosili smo znanega strokovnjaka antropologa priv. doc. dr. B. Škerlja, da prevzame vodstvo te rubrike. Prepričani smo, da nismo mogli najti boljšega vodnika v labirintu raznih vprašanj in problemov, za katere predpostavljamo zanimanje vseh zdravnikov brez ozira na njih svetovni nazor. Naj bi se tovariši pridno oglašali k besedil	R. Neubauer.
NEKA] BESED O EVGENIKI
Gotovo je na mestu, da spregovorim nekaj besed o aktualnih problemih evgenike. Pri nas ta veda, ki sloni na spoznanjih biologije (posebno genetike) in deluje s pomočjo medicine (zlasti preventivne), širšemu krogu izobranžencev še ni dovolj znana, da, njeni podrobnejši problemi najbrže niso znani niti vsem zdravnikom in biologom. Saj je evgenika res mlada veda, ki izvira nekako iz začetka 60ih let preteklega stoletja: njen osnovatelj in prvi pobornik pa je znameniti F. Galton (1822—1911), bratranec Ch. Darwina. Galton se je v onih letih bavil zlasti s problemom genijev. Dasi mu začetkoma niso bila znana Mendelova pravila (1866) je vendar že dobro opazoval podedovanje pri človeku; smatral je žen.pr.
dvojčke za posebno pripravne, da ob njih proučuje vpliv narave in okolja. Preko 90 jih je tudi sam opisal, zlasti v duševnem oziru.
Gibanje evgenike se je proti koncu stoletja začelo širiti ne le po angleških deželah, prešlo je tudi v Ameriko, v Nemčiji sta ga povzela Schall-mayer in Ploetz, od katerih si je zlasti slednji največ prizadeval z ustanovitvijo strokovnega društva. Iz Nemčije se je — zlasti po vojni — začelo širiti evgenično gibanje tudi v slovanske in deloma v romanske dežele, kjer se sedaj polagoma razvija.
Govorim o „gibanju“. Da, evgenika je ona veda, ki more na znanstveni podlagi razgibati narode in države, jim odpreti oči o bioloških dejstvih vsega človeškega življenja, preko katerih ne more niti volja človeka, niti tehnika, niti zgodovina, niti ustroj družbe. Evgenika je ona veda, ki pomaga k razumni ureditvi družbe in držav, razumni v tem smislu, da pove, kje so biološke meje, kje biloške možnosti, da se uresniči življenjski optimum za kakšen narod.
Razume se, da mora sloneti veda, ki je tako eminentne praktične važnosti, na podrobnem studiju najrazličnejših činitelje v. Poznati mora pravila podedovanja, množenja in sploh naravnih bioloških dogajanj. Poznati mora demografsko statistiko, razmerje med rojstvi in smrtjo in vzroke za določeno razmerje; poznati mora fizični ustroj naroda, rase, sposobnosti; poznati mora možnosti gospodarstva, podlage plačilnih in davčnih sistemov i. t. d. Evgenika sloni torej pred vsem na: genetiki, antropologiji in medicini, dalje na sociologiji, na ekonomskih vedah in — skupno s temi vedami — na statistiki.
Polje evgenike je torej ogromno. Toda le na ta način je mogoče, da pridemo po evgeniki do razumne populacijske politike, kar bi moral biti cilj vsake države. V tem smislu pa poznamo šele en resen poskus: dasi imamo namreč že v mnogih državah evgenično zakonodajo, ni nobena, razen Hitlerjeve Nemčije, še niti začela izvajati resnejšega populacijskega programa, dasi je to bistvene važnosti za obstoj vsake države, zlasti v današnjih tež-kis časih. Evgenika bo v svojem praktičnem delu nujno prinesla le najboljše nasvete k obstoju in dobri ureditvi držav, kar je gotovo cilj in želja vseh dobrih državljanov.
To velja v splošnem. Za nas Jugoslovane pa veljajo še posebne okoliščine, namreč zlasti ta, da smo biološko še mlad slovanski narod, poln življenjskih sil in poln življenjskega hotenja, ki ga čaka še velika bodočnost, če bo pravočasno spoznal pomembnost evgenične populacijske politike, katere smisel je evgeničen prerod vsega naroda. Jugoslavija lahko postane vzorna država prav v tem pravcu, ker ima še zadostno število rojstev in ker bo umrljivost lahko še padla. Treba torej le še biološko pravilne izbire, ev-geničnega dela, da bo naša država napredovala ne le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno!
Vse in vsakogar, ki se čuti zmožnega na polju evgenike sodelovati, pa prosim, da mi pomagaj pri izgraditvi te nove rubrike, ki je — pod tem naslovom — menda prva v naši državi. Bodi tudi čim boljša! To bo mo-
goče le v skupnem delu z vsemi, ki se zanimajo za evgeniko ali aktivno sodelujejo kot evgeniki ali vsaj opazovalci človeških dogajanj. Zdravnik n. pr.— zlasti na deželi — lahko zasleduje dedne pojave v znanih mu rodbinah, poroča lahko o opazovanjih dednih bolezni i. t. d. Vse to pa spada v evgenično rubriko, ki bodi čim bolj pestra 1
Začetek bo težak; toda s skupnim delom in v želji pripomoči svoji domovini k čim lepšemu razcvitu v bodočnosti, hočemo vstrajati in delati tudi na važnih problemih evgenike.	Doc. Dr. B. Škerlj.
V Ljublani, začetkom aprila 1934.
Posledice evgenične sterilizacije.
Kakor znano, je eden od najvažnejših praktičnih ukrepov evgenike sterilizacija manjvrednih. O sterilizaciji sami bomo še večkrat govorili, nai tu podam v prevodu letak, ki ga je izdala ameriška fundacija za zboljšanje človeštva: The Human Betterment Foundation, Pasadena, California, USA. V tem letaku slišimo o posledicah evgenične sterilizacije, kakor jo izvajajo v Kaliforniji, kjer je sterilizacijski zakon v rabi že več kot 25 let in kjer imajo od vseh držav najbogatejše skušnje glede praktičnega izvajanja takega zakona, ki v principu sloni na privolitvi onega, ki bodi steriliziran.
„Posledice evgenične sterilizacije kakor se izvaja v Kaliforniji.
1)	Ima eno samo posledico: prepreči starševstvo.
2)	V nobenem oziru nima za posledico spolne nesposobnosti pacienta.
3)	Je to varnostni ukrep, ne kazen; zato ne stigmatizira, nili ne ponižuje.
4)	To potrjujejo pacienti, ki so bili sterilizirani.
5)	To potrjujejo njihove rodbine in prijatelji.
6)	To potrjujejo zdravniki, socioiogi, sodni in zdravstveni uradniki, ki «o prišli v stik z 8 506 pacienti, kateri so bili sterilizirani v zadnjih 25 letih do 1. januarja 1933.
7)	Omogočuje mnogim pacientom, ki bi bili sicer konfinirani za več let v institucijah, da se vrnejo v svoje domove. Na ta način veže domove in preprečuje razpad družin.
8)	Ščiti pred rojstvom onega otroka, ki bi ga redili duševno bolni, duševno manjvredni starši ali država.
9)	Močno razbremenjuje davkoplačevalce in usposablja državo, da lahko skrbi za veliko večje število pacientov, kakor bi bilo sicer mogoče.
10)	Sledil je znaten padec seksualnih deliktov.
11)	Usposablja marsikatere manjvredne osebe, katerim bi se brez sterilizacije ne mogel dovoliti zakon, da se poroče in imajo v največ pogledih normalno življenje.
12)	To je praktičen in potreben korak, da se prepreči rasna degeneracija.
The Human Betterment Foundation, Suite 321 Pacific Southwest Buil-ding, Pasadena, California.“
(Prevedeno z dovoljenjem te fundacije z dne 6. febr. 1934.) S.
Predavanja.
Meseca marca sta se vršili dve važni predavanji, ki morajo zanimati tudi vsakega evgenika.
Dne 10. marca je predaval pod okriljem društva „Soča“ g. dr. K. Petrič, direktor drž. Higienskega zavoda v Ljubljani o „Življenjski moči naro-
da. (Populacija in regulacija porodov.)“ Po zanimivem zgodovinskem uvodu, v katerem je g. predavatelj orisal vzroke propada starih Grkov in Rimljanov ter v dokaz, da temu ni kriva visoka kulturna stopnja, omenil življenjsko močen narod Kitajcev, je prešel na razlago biostatistike. Povedal je, kako merimo gibanje prebivalstva, omenil, da smo imeli v Slovenije 1932 na pribl. 27°/00 rojstev 17°/0o smrti, torej 10°/00 prirastka. Vedeti je pa treba, iz katerih starostnih dob je onih (pri nas) 17%„ umrlih; v Nemčiji namreč ll%o za umrljivost gotovo ni realna številka, in to radi nenormalne starostne razdelitve prebivalstva. Nadalje je pokazal g. predavatelj, kako je število rojstev v zvezi s sklepanjem zakonov ter prešel na pojav padanja rojstev. Ožigosal je zlasti pomanjkanje volje do otroka in označil današnjo dobo za dobo „brezobzirnosti onih, ki sploh nimajo otrok, ali pa samo enega do dva, do onih, ki se ne bojijo žrtev, vzgojiti zadosten naraščaj“. Prešel je na razliko števila potomstva med socialno krepkejšimi in šibkejšimi sloji ter povdaril, da „naroda ne tvori samo kvantiteta, temveč tudi kvaliteta“ l), dalje eminentni izbirni pomen mesta, ki povzroča, da vir z dežele usiha in mora usahniti.
Važno poglavje so tvorila razmotrivanja o hotnem omejevanju rojstev* socialno indikacijo za splav je g. predavatelj odklonil (kar je tudi stališče večine evgenikov), češ da mora biti geslo: vsakomur omogočiti socialno življenje. Razložil je nadalje resnico o Malthusu in pokazal zvezo med padanjem števila rojstev in zastojem v narodnem gospodarstvu. V nadaljem se je dir. dr. Petrič bavil z vprašanjem števila otrok na rodbino in raztolmačil, zakaj jih mora biti 3, 5, da ostane narod vsaj stacionaren (obstojno število potomcev). O gostoti prebivalstva raznih dežel je podal g. predavatelj zanimive številke, od katerih nas seveda posebno zanima ona za Jugoslavijo (1931): 56/km3 in za Slovenijo (1920, škoda, da nimamo novejše številke): 66/km2. Zanimiv je tudi odstavek o stališču katoliške cerkve in o nazorih Muckermanna S. J. (Mimogrede povedano je Muckermann sodeloval pri prvem nemškem zakonskem osnutku za sterilizacijo, ki je bil objavljen pred nastopom Hitlerja. Op. ref.). O diferenciranem razplojevanju je g. predavatelj navedel potrebne številke.
Najzanimivejši del predavanja pa so bile številke o gibanju prebivalstva za 4 naša mesta, ki jih tu podamo:
smrtni primeri:
iiuno/
velja samo za domačine in za 1931.
Te številke kažejo, da so 1. 1931. naša mesta (z izjemo Ljubljane) že močno nazadovala. (Zanimivo bi bilo vedeti, kako je pri padanju rojstev v Mariboru, Celju in Ptuju udeležena nemška manjšina. Rojstna številka za, Celje se mi zdi preniska. Op. ref.).
4) Prim. (udi predavanje g. priv. doc. dr. Munde!
	Rojstva:	smrtni primeri
Ljubljana	12.92°/00	10.05°/oo
Maribor	10,77 „	12.19 „
Celje	2.65 „	11.41 „
Ptuj	8.92 „	11.50 „
Kraljevski dvorski dobavitelji
najmočnejše prirodne oglj.-kisie (CO») kopelji v Jugoslaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez
Sezona se prične s 1. majem
Radenske prirodne mineralne vode
Zdravilna,
Kraljeva,
Gizela,
najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji
Gg. zdravniki imajo 50°/0 popusta na stanovanju, kopelji- brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium redno gratis Prospekti, brošure gratis!
000000000000000000000000cx>0000000000000000000000cxx30tx30000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
|	chinofeprin Domači proizvod	S
§	Vinum chinae ferratum cum |
8	etsinearseno	8
| PSBulae^HIHOFERRI^i
8	cumarseno (00-1 pro dosi).	§
§ Preizkušeni domači preparati, cenejši od sličnih tu- in inozemskih proizvodov.
8 Dobe se v vseh lekarnah. Gg. zdravnikom so vzorci brezplačno in franko 8 §	na razpolago.	§
Proizvaja: Mr. Mirko Kleščič,
SAMOBOR kraj Zagreba
ljekarnik
iooooooooooocxxxx30oooooooooocxxxxdoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxx3ooooooooooooooo«3o
„SPHINX“
Mr. P h. JOSIP BEMSKI
zastopstvo in skladišče farmacevtskih in sanitetnih potrebščin, elektromedicinskih aparatov za preskrbo bolnic in higijenskih ustanov.
Zagreb IMesnička ulica 7. dobavlja vse sanitetne potrebščine za nego bolnikov. Zahtevajte ponudbe!
ZDRAVILIŠČE TOPLICE
DOBRNA pri CELJU
Akratoterma37°C, radioakt. naravne ogljikove kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev In ženskih boleznih
Zdravilni pripomočki: naravne termalne ogljikove kisle kopeli, kopeli v vročem zraku, soinčne zračne kopeli, diatermija, višinsko solnce. Solux obsevanje, masaža, dijetetično zdravljenje. Specijaliteta: zdravljenje s kozjim mlekom, joghurtom in ležalne kure
Krasen park, divna okolica s smrekovimi in jelkovimi gozdovi, lepe številne izletniške točke.
Godba, 220 sob, prvovrstna kuhinja, dijetetična kuhinja, lov in ribolov v najbližji okolici
V spomladanski in jesenski sezoni kompletno 20-dnevno zdravljenje za znižano ceno Din 1.200’— (oziroma Din 1.380’—j)
Sezija od 15. aprila do 31. okt Prospekti na zahtevo !
Jako važne so primerjave populacij skozi več desetleiij iz raznih držav, od katerih nas seveda zanima razvoj v naši državi najbolj; tu so pa rojstva v Srbiji narasla od 31.4%0 (1922) na 38.5<>/oo (1926), v Hrvatski in Slavoniji so bila 34.18°/00 (1921) in 31.83°/0.> (1922); umrljivost pa je bila v Srbiji (v istih letih) 16.5°/00 in 16.9°/00> v Hrvatski in Slavoniji pa 23.7%,, odnosno 23.9%0. V Sloveniji je število rojstev padlo od 29.8°/00 (1922) na 27.19 (1931), umrljivost pa v istem času od 49.1 °/00 na 16.82°/00.
V zaključku je bila zanimiva zlasti primerjava življenjskih sil raznih narodov. Na splošno imajo slovanski narodi pač še največ pričakovati od bodočnosti.
Na koncu se je g. predavatelj bavil z nekaterimi praktičnimi predlogi za reformo zlasti naše socialne zakonodaje. Zaključil je svoje izredno zanimivo predavanje z 10 predlogi, ki bi po mnenju g. predavatelja izdatno pomagali pri reševanju sedanjih težkoč. (Na te točke se o priliki še povrnemo, da jih tudi kritično premotrimo, kar v tem kratkem referatu ni mogoče.)
Zaključni stavek predavanja je bil: „Najsvetejša dolžnost državnikov je : Videti bodočnost naroda vsaj za 50 let naprej. Državniki, ki nimajo lega pred očmi, nimajo pravice biti državniki“. Gotovo tehtne in pomembne besede.
G.	dr. Petrič je podal v svojem izčrpnem predavanju izvrstno sliko celega kompleksa vprašanj okoli populacijske politike, kar je z vidika evge-¡nične vzgoje .naroda posebno pomembno in razveseljivo.	S.
Drugo, nič manj važno predavanje, se je vršilo dne 15. marca pod 'okriljem delavskega kulturnega društva „Tabor“. Predaval je g. priv. doc. dr. A. Munda, namestnik višjega državnega tožilca, o „.Sterilizaciji z vidika kazenskega prava“.
Uvodoma je pojasnil razna stališča k sterilizacijskemu vprašanju in omenil, da se na tem polju srečajo interesi biologov, zdravnikov, juristov (zlasti kriminalistov), sociologov, narodnih gospodarjev in teologov. Po daljšem biološkem uvodu, v katerem je g. predavatelj utemeljeval potrebo ev-geničnih ukrepov, kakoršna sta tudi sterilizacija in kastracija, je prešel na juridična vprašanja. Gotovo je neindicirana sterilizacija kazniva kot težka telesna poškodba; na tem ne spremeni nič niti privolitev prizadetega. Med indikacijami za sterilizacijo pa je najprej omenil medicinsko, ki je pravno seveda nekazniva; tudi tu ne igra privolitev nobene vloge.
Druga — in za nas najzanimivejša — indikacija je evgenična. Osnova te indikacije je dedna prognoza. Ta je lahko takšna, da sledi generalna indikacija (n. p. za shicofrenijo, slaboumnost itd.) ali pa le indikacija od primera do primera (n. pr. za manično-depresivno blaznost). G. predavatelj se je dalje bavil z vprašanjem, ali je strerilizacija kot telesna poškodba protipravna in kazniva? Branil je stališče nekaznivosti pod temi vidiki, da občestvo nima interesa na duševno in telesno pohabljenih; število teh se pa vedno veča; stroški, ki jih plačujejo seveda evgenično zdravi,
so ogromni; zato evgenično zdravi omejujejo svoje potomstvo; dalje interes države ni le kvantitativen, temveč tudi kvalitativen. Tako je prišel do i z r e d n o važnega zaključka, da evgenično indicirana sterilizacija ne krši javnega interesa; če torej prizadeti privoli, potem ta huda telesne poškodba ni kazniva. Če pa ni privolitve, je kazniva. Ta nazor velja po mnenju g. priv. docenta že za sedaj obstoječe zakone (torej de lege lata).
G.	predavatelj je nato prešel k socialni indikaciji, ki je pa po sedaj veljavnih zakonih ni mogoče priznati — s čemer pač soglaša tudi večina evgenikov. Rasna indikacija, ki tolmači mešanje ras kot rasno sramoio in kot hud zločin, ne more vzeti dejanju značaja protipravnosti in kaznivosti. Kriminalno-politična indikacija je lahko izredno važna pri zločinih zoper nravnost; na to indikacijo se ozira danski sterilizacijski zakon (1929) in sem moramo šteti tudi določbo nekega nemškega sodišča, znano kot Lex Zwickau (1922). (Mimogreda bodi omenjeno, da smatra evgenika sterilizacijo vedno le kot varnostni ukrep in nikoli kot kazen Nem. sfer. zakon. n. pr. ne velja za nobene zločine, temveč le za bolezni. Za določene zločine pride praktično v poštev ■— tudi z evgeničnega vidika — za enkrat le kastracija. Takšna zakonska določba velja v Nemčiji od konca nevembra 1933. Prip. ref.)
Sterilizacija se lahko uzakoni, če so izpolnjeni ti pogoji: 1) Ce je človeška družba v nevarnosti zaradi propada dedne snovi, 2) če je podedo-vanje dokazano, 3) če se ohranitev naroda ne da na drug način doseči in 4) če se da doseči s sterilizacijo. G. predavatelj je prišel do zaključka, da je sterilizacija danes edino uspešno sredstvo negativne evgenike, ker je operacija razmeroma lahka in ker ne smemo čakati, da pride nevarnost propada naroda do vrhunca. Tudi je ljudstvo po mnenju g. predavatelja za tak ukrep dovolj pripravljeno. Proti sterilizaciji iz evgeničnih razlogov je edino še katoliška cerkev, vendar ni načelno proti omejevanju porodov s pomočjo naravnih sredstev (vzdržnost, periodičnost sprejemljivosti pri ženski); spolna vzdržnost kajpada praktično ni izvedljivo sredstvo v evgenične svrhe. Glede pozitivne evgenike pa so si vsi edini. Na koncu je podal g. dr. Munda še pregled o že obstoječih sterilizacijskih zakonih in nekaterih zakonskih osnutkih. V Evropi so v veljavi doslej sterilizacijski zakoni v švicarskem kantonu Waadt, na Danskem in v Nemčiji, dočim se Anglija nanj pripravlja. G. predavatelj je končal s pripombo, da je sterilizacija le negativni del evgeničnega programa in da moramo delovati tudi v pozitivnem smislu.
Hvaležni smo odličnemu sfrokovnjaku-juristu, da se je s takim razumevanjem postavil za evgenično sterilizacijo, in to že po danes obstoječih zakonih. S tem je dal evgenikom-nejuristom mnogo upanja v končni uspeh njihovega dela. G. dr. Munda je lahko prepričan, da mu bodo tudi vsi evgeniki pritrdili glede potrebe istočasnega pozitivnega evgeničnega dela.
Manjša poročila.
Število steriliziraneev v Zedinjenih državah Severne Amerike je bilo do 1. jan. 1933 16.066 oseb, in sicer 6999 moških in 9067 žensk. Največ jih je bilo steriliziranih v Kaliforniji, namreč 8504 (4423 m. in 4081 ž.), sledi Virginia s 1333 sterili-ziranci (479 m. in 854 ž.), Michigan s 1083 steriliziranci (264 m. in 819 ž.!), dalje Kansas: 976 (588 m. in 388 ž.), Oregon: 882 (296 m. in 586 ž.), Minnesota: 693 (72 m. in 621 ž. 1), Wisconsin: 492 (40 m. in 452 ž.!), Connecticut: 338 (18 m. in 320 ž. I), Delaware: 296 (181 m. in 115 ž.), Nebraska: 229 (94 m. in 135 ž.), Indiana: 217 (159 m. in 58 ž.). Nad 100 jih je bilo steriliziranih v dveh državah, do 100 pa v 13. Vsega skupaj so bile zakonito utemeljene sterilizacije izvedene v 27 državah USA. Razume se, da so številke za to tako različne, ker niso sterilizacijski zakoni v vseh navedenih državah že enako dolgo v veljavi, v nekaterih so pa le težko izvedljivi. Najdaljšo prakso ima Kalifornija. Zanimivo je, da je bilo vobče sterilizirano več žensk kot moških, dasi so si menda vsi zdravniki edini v nazoru da je sterilizacijska (kirurgična) operacija pri moškem manj nevarna in lažje izvedljiva. (Šlevilke so posnete po letaku : „Operations for Eugenic Sterilisation per-formed in Stale Institulions under State Laws up to January 1.1933“, ki ga je izdala Human Betlerment Foundation, Pasadena, California).
Na Švedskem je padlo število rojstnega preostanka (Geburtenüberschuss) od 1932 od 4'53%o na 2'69“/oo- Po Volk u. Rasse 1934/1).
Na Dunaju je bila umrljivost 1932. leta 140/o0 (narastla od 13'5°/00), število rojstev pa je le še 15-2%o! praktično to pomeni izumiranje Dunajčanov domačinov, kajti število rojstnega preostanka (l'2°/00) je v velikih mestih navadno varljivo radi večinoma nenaravne staro rine razdelitve prebivalstva.
Kot uspeh nove nemške zakonodaje (zlasti zakona za pospeševanje sklepanja zakonov [braka] beležijo vi. 1933. v 52 nemških velemestih porast porok v juliju za 15, avgustu za 30, septembru celo za 53 in v oktobru za 35°/0 napram istim mesecem 1. 1932. Sporedno opaža Burgdörfer (vodeči populacijski statistik Nemčije) slaboten porast rojstev v avgustu (3'5°/0) in septembru (7%) 1933 v omenjenih velemestih napram istim mesecem 1, 1932., misli pa, da je vzrok temu zlasti padanje splavov. Vsekakor moremo smatrati že te številke za dober omen. Mogoče bo nova nemška evgenična in populacijska zakonodaja vendar imela uspeh, kar bi bilo v zgodovini skoro nezaslišano dejstvo. Saj gre za preporod celotnega življenskega pojmovanja. Vemo, da zakonodaja starega Rima, ki se je borila proti podobnim pojavom, kakor jih opažamo danes, ni imela uspeha. Vsekakor moremo smatrati to, kar se danes dela in dogaja v Nemčiji — vkljub vsem upravičenim in neupravičenim dvomom — za izredno zanimiv in resen populacijsko političen poskus (Številčni podatki so iz V. u. R. 1934/3).
Zavedati se moramo, da smo mi vsi, kakor vsa živa bitja sploh, do izvestne mere le funkcije svojih prednikov, da prav za prav nismo nič iz sebe, temveč da so nam naše sposobnosti in razvojne .možnosti določene v hipu oplodnje.
Resume iider die Rubrik Eugenik:
EinigesiiberEugenik: Kurze Entwicklungsgeschichte der Eugenik seit Gallon. Die Aufgaben der Eugenik. Der Staat hat ein Interesse auch an der Qualität seiner Bürger. Jugoslavien hat noch genug Geburten, um bei einer rechtzeitigen und weitsichtigen Bevölkerungspolitik auf eugenischer Grundlage einer gesicherten Zukunft entgegen zu blicken. Aufforderung zur Mitarbeit. Dank an den Schriftleiter des „Zdravniški vestnik“
Ein Flugblatt der Human Betlerment Foundation, Pasadena, Cal., über die Folgen der eugenischen Unfruchtbarmachung, wie sie in Californien ausgeübt wird.
Bericht über zwei Vorträge: Dr. Petrič, Dir. d. staatl. Hygiene-Institutes sprach am 10. März über die Lebenskraft emes Volkes. Auch er betonte, dass den Staat nicht nur Quantität, sondern auch die Qualität seiner Bevölkerung ausmacht. Ueber ver-
schiedene Bevölkerungsdichte. Die Geburtenbewegung in den 4 grössten Städten. Stove niens (Drava-Banat) ist beunruhigend. Im allgemeinen ist aber der Geburtenüberschuss noch genügend. Ein weiteres Sinken wäre aber gefährlich. Die Sterblichkeitsziffer sinkt erfreulicher Weise immer noch und beträgt dzt. in Slovenien etwa 17°l0„ die Geburtenziffer etwa 27°/oo. Es folgten Vergleiche verschiedener Völker Europas, die zeigten, dass die Slawen einen guten Ausblick in die Zukunft haben, während die westeuropäischen Völker grösstenteils zu den sterbenden gerechnet werden müssen. Staatsmänner sollten die.Zukunft ihres Volkes auf mindestens 50 Jahre voraussehen.	S.
Den zweiten Vortrag hielt am 15. März Priv. Doz. Dr. Mitnd a, Vertreter des Oberstaalsanwaltes, über die Unfruchtbarmachung vom strafrechtlichen Standpunkt. Er betonle die Notwendigkeit der Unfruchtbarmachung aus eugenischen Gründen und kam zum Schluss dass eine eugenisch indizierte Unfruchtbarmachung des öffentliche Interesse nicht beeinträchtigt. Wenn also der Unfruchlbar-zu-machende einwilligt, so ist die aus eugenischer Indikation ausgeführte an und für sich schwere Kö perschädigung de lege lata nicht strafbar. Ein besonderes Sterilisiriingsgesetz wäre aber immerhin notwendig und erwünscht. Der Vortragende besprach die schon bestehenden Sterilisierungsgesetze und erwähnte auch die bekannte Lex Zwickau. Die Unfruchtbarmachung ist nach den Ansichten des Vorlregenden das einzige wirksame Mitlel der negativen Eugenik. Allerdings ist auch positive eugenische Arbeit dringend nötig. Die positive Einstellung des Vortragenden, eines namhaften Juristen, zur Eugenischen Unfruchtbarn achung muss besonders gerühmt werden.
Little notes.
About the number lists of performed operations for eugenic sterilisation in state institutions under state laws in the U. S. A. It is surprising, that Ihe number of sterilised women is larger than that of men.
The plus on births in Swedia decreased in 1932 from 4'53°/oo 1° 2'69°/0o-
The plus on births (l‘2°/00) in Vienna is now the lowest one of the world.
In the 52 greatest cities of Germany increased the number of mariagges and a slightly also the number of birlhs. This seems to be a good omen for the future.
NOVE KNJIGE
Dr. VI. Murko: Pot k gospodarski obnovi. Založila zveza jugoslov*-hranitnic v Ljubljenj. Človeku, ki zasleduje razvoj našega denarsivu v zadnjih treh letih’ mali zvezek ne more povedati Bog vć koliko novega. Morda bolj kakor kak drugi stan doživlja zdravnik na lastnem telesu propadanje gospodarske moči najširših krogov prebivalstva, in—več kot to: ravno zdravnik vidi bedo v svojih najskritejših kotičkih. Ne more biti namen teh vrstic, razprav jjti o vzrokih, ki so bili krivi, da se )e v vsesplošni evropski in svetovni krizi mogla jokazati denarna kriza v naši državi v tako posebno veliki meri, zakaj je pri nas bolj kot drugod padlo zaupanje v naše denarne zavode skoraj do ledišča. Ugotoviti pa moramo, da je dolžnost vsakega državljana, predvsem pa vsakega inteligenta, da pomaga dvigati zgubljeno zaupanje. Zdravnik ima zato prav posebno mnogo prilike. Naj zato prečita malo brošurico in naj jo položi na vidno mesto v svoji čakalnici,	R. N.
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana
Miklošičeva cesta 16 - Telefon 31-33
priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosti, kakor tudi
druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku“ navedene medicinske knjige in časopise dobavlja n a j h i t r e j e. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolje dajemo
vse infor. innasvete glede knjig. Ne naročajte pri inozem. tvrdkah in potnikih, temveč vedno le pri dom. tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti.
IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV
Diskusijski sestanki zdravnikov Dolenjske in Belokrajine.
VII.	Sestanek — dne 15. novembra 1933.
1.	Dr. Milan Žiga Cervinka, vodja jav. ženske bolnice: Fluor a Ib us, njega etiologija in terapija. Predavatelj razčleni fluor po topcgrafičnih legah njegovega nastanka. Obširneje razpravlja osobito o neuro- in psihogenem fluorju (Jaschke-Mayer), popiše tozadevne Kisseve eksperimente in referira o treh tipičnih lastnih opozovanjih. (Izide in eks-tenzo). Nadalje razpravlja o fluorju in „kolpitidah“ nastalih vsled nadraženj po vaginalnih trihomonadah. Sledi kritični pregled raznih metod zdravljenje, referent podčrta pri tem polipragmazijo, ki mnogokrat zapelje terapevta, da prezre pri mnogih slučajih fluorja hormonalne in celotne vzroke sličnih obolenj. Ob tej priliki omenja predavatelj še prav ugodne rezultate, katere so dosegli v novomeški bolnici pri zdravljenju iztokov po trihomonadah z novim preparatom D e v e g a n, ki združuje v sebi oba principa dosedanjih metod, namreč zdravljenja z borovo raztopino odnosno boreksovimi preparati ter ameriških metod (Sure in Bercey), ki uporabljajo kot specifično sredstvo kinin odnosno spirocid. Devegan sestoji namreč iz spojine arzinove kisline in borove kisline.
2.	Dr Kožuh Ludvik, sekundarij istega zavoda demonstrira narkozo z E v i p a n n a t r i j e m, ter poroča ob tej priliki o zadovoljivih uspehih s^ tem načinom narkoze. Po narkozi sledi debata, pri kateri odgovarja Dr. Ćervinka na repliko Dr. Kallayja (Zdravn. vestnik 1933. str. 306) in prizna, da je treba glede uporabljivosti tega narkotika v privatni praksi biti zelo previden. Na drugi strani pa je pokazala skušnja s to narkozo, o kateri lahko čitamo v vsakem medicinskem časopisu obsežne referate, da veljajo v splošnem kot kontraindikacije le oni momenti, katere je Cervinka navedel v svojem članku v Zdravn. vestniku 1933. str. 216. V splošnem lahko rezimiramo dosedanje izkušnje v toliko, da ima Evipanova narkoza vsekakor mnogo manjšo mortaliteto kakor vse do sedaj rabljene metode inhalacijske in intravenozne narkoze.
3.	Dr. Kožuh Ludvik, demonstrira slučaj Malum perforanvs
pedis pri noseči v osmem mesecu. Etiologija neznana.	C.
VIII.	zdravniški sestanek — dne 21. januarja 1934.
1.	Dr. Konstantin Konvalinka: Mehanizem termalne balneoterapije s posebnim ozirom na Dolenjske toplice. (Izide v Z. v )
2.	Dr. Cerček, sekundarij Javne ženske bolnice demonstrira slučaj luetične mezaortitide.
3.	Isti: Demonstracija gonoroičnih adneksalnih obolenjvs
kritičnim poročilom o zdravljenju z vakcino in Compligonom.	. C.
IX.	sestanek — dne 25. februarja 1934.
1.) Dr. Cervinka Milan Ž., vodja javne ženske bolnice : Novejše metode zdravljenja zlomenin s-praktičnimi vajami.
Predavatelj na kratko opiše razvoj tehnike mavčeve obveze, osobito
one brez vatiranja. Po popisu razvoja vodilnih idej Bohlerjeve dunajske šole sledi demonstracija tehnike mavčeve obveze brez vatiranja in ekstenzij, katere se udeleže vsi gg. udeleženci sestanka praktično na slučajih zavoda.
2.	) Dr. Čerček Viktor, sekundarij istega zavoda:	demonstrira
slučaj eks tr ako rti kalneg a (striarnega) obolenja pri 28 letni bolnici z hemiatetozo.
3.	) Dr. Kiissel— Dr. Dereani: Aktuelna stanovska vprašanja.
I.	jugoslovanski protiiuberkulozni kongres pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kraljice Marije se vrši od dne 10. do 13. maja.
Razpored: Dne 10. maja na Brestovcu proslava 25 letnice najstarejšega jugosl. zdravilišča za bolne na pljučih. Začetek letne skupščine JFD. (glej razpored spodaj).
Dne 11. maja — Ljubljana.
V	dvorani OUZD na Miklošičevi cesti: Ob 11 uri: D r. J. S t a j i č, predsednik Jugosl. Lige proti tuberkulozi: Zakonodajni ukrepi v borbi proti tuberkulozi. Dr. St. Ivanič: Koreferat k isti temi. Diskusija ter sprejetje re-zolucij e.
^Popoldne ob 15 uri v dvorani OUZD: Medicinska predavanja: prof. dr. Cepulič: Principi sodobnega zdravljenja tuberkuloze; dr. Ibler—Janovič — Sertič: Ambulantno zdravljenje pljučne tuberkuloze s pneumotoraksom; dr. P. Samadžija: Terapija v pneumotoraksu razpete kaverne; dr. J. Komlje-novič: Kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze: Dr. F. Sorič: Pomen freni-koeksajreze pri procesih v gornjih partijah pljuč; dr. T. Furlan: Pleuritične komplikacije umetnega pneumotoraksa. Diskusija. Ob 17.30 I. letnas kupščina JFD: Administrativni del.
Istočasno v dvorani Delavske zbornice — Miklošičeva cesta: Socijal-nohigijenska predavanja: dr. Z. Hahn:	Socialno zavarovanje v borbi proti
tuberkulozi; dr. J. Bohinjec: Pota in cilji v borbi proti tuberkulozi. Diskusija. Po odinoru ob 17. uri: Letna skupščina JLPT.
Dne 12. maja — Ljubljana.
V	dvorani OUZD: Ob 8.30 ura Dr. M. Sekulič: Da li je tuberkuloza ozdravljiva?; Dr. O. Haus: Težkoče in ovire pri zdravljenju pljučne tuberkuloze; Dr. Jevr. Nedeljkovič: Naši rezultati s krizoterapijo; Dr. M. Murič: Poskusi terapije pljučne tuberkuloze s holinskimi solmi; Dr. V. Kušan: Me-dikamentozna terapija haemoptoe; Dr. F. Debevec: Terapija pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na specifično zdravljenje; Dr. V. Orlič : O zdravljenju tuberkuloze na Jugoslov. Primorju; Dr. R. Neubauer: Sodobno zdravljenje tuberkuloze in sanatoriji. Diskusija.
Istočasno v dvorani Delavske zbornice: Dr. I. Matko: Šola in tuberkuloza; A. Škulj: Koreferat o isti temi; Dr. V. Savič: Koreferat o isti temi; Dr. K. Petrič: Borba proti tuberkulozi s stališča higijenika; Dr. J. Prodan: Protituberkulozni dispanzer v službi šolske higijene; Dr. M. Vručerič: Protitub. dispanzer in njegovo delovanje. Dr. J. Ferri: Socijalno profilaktično delo protituberkuloznega dispanzerja. Diskusija. Ob 12,30 uri za obe skupini skupaj v dvorani OUZD zaključitev kongresa.
Za časa odmora ob 9.30 izroči delegacija spomenico o pobijanju tuberkuloze na Kr. banski upravi ministru za socijalno politiko in narodno zdravje.
Popoldne izlet na Golnik in na Bled.
Udeleženci kongresa v Topolšici se peljejo iz Golnika v Celje. Nedelja — dne 13. maja. V Topolšici nadaljevanje kongresa JFD.
I.	godišnja skupština jngoslovenskog ftiziološkog društva.
Jugoslovensko ftiziološko drušlvo održaće svoju prvu godišnju skupštinu, ujedno i stručno — naučni kongres, 10 do 13 maja 1934 godine na Brestovcu (Zagrebu), u Ljubljani i Topolšici. Tom prilikom uzeće učešća u I. Jugoslovenskom antituberkuloznom kongresu koji priredjuje Jugoslovenska liga protiv tuberkuloze, kao i u proslavi 25 godišnjice Ieči-Jišfa Brestovac.
Rad počinje na Brestovcu u četvrtak 10 maja u 15 časova.
Dnevni red
10.	maja na Brestovcu.
1.	) I. Tema kongresa Klasifikacija plućne tuberkuloze, referent G.
Aleksandar Radosavljevič — Beograd.
2.	) Saopštenja po gornjoj temi
G. Vladimir Cepultć — Zagreb.
G. Lujo Thaller — Zagreb.
G. Todor Živanović — Sarajevo.
G. Ljubomir Vulovtć — Beograd.
3.	) Diskusija po prvoj temi.
11.	m a j a u Ljubljani,
u 17.30 časova u dvorani Okružnog ureda (Miklošičeva Broj 20)
1.	) Izveštaj Upravnog i Nadzornog odbora.
2.	) Davanje razrešnice staroj upravi.
3.	) Prijem novih i eventualno počasnih članova.
4.	) Odredjivanje mesta gde će se održati iduća godišnja skupština, i izbor tema,
referenata i koreferenata.
5.	) Izbor nove uprave.
6.	) Eventualni predloži.
1 2. m a j a u Ljubljani.
Učestvovanje u I. Jugoslovenskom antituberkuloznom kongresu.
13. maja u 9 časova u Topolšici.
1 ) Druga tema kongresa Kolapsoterapija plućne tuberkuloze, refe.
rent G. Vaša Savić. — Topolšica.
2.) Saopštenja po ovoj temi 'G. Robert Neubauer — Golnik.
G. Ivan Matko — Maribor.
G. Vjekoslav Kušan — Sarajevo.
G. Vladimir Spužić — Beograd.
G. Franz Debevec — Ljubljana.
G-ca. Mara Kučera — Topolšica.
G. M a l o j č i ć — Zagreb.
G-dja. Nela Sertič-Ibler — Zagreb.
G. Karlo Weissmann — Osijek.
G. J. F e r r i — Split.
3.) Diskusija po toj iemi.
Vreme za saopštenja povodom tema kongresa ograničeno je na 10 minuta za učeščo u diskusiji na 3 minuta.
Radove i saopštenja sa kratkim rezimeom na francuskom, nemačkom ili engleskom jeziku, otkucana mašinom, treba predati sekretaru Jugoslovenskog fliziološkog društva pre kraja kongresa.
Svaki učesnik dužan je da blagajniku pred otvaranje skupštine položi kotizaciju od 100 dinara.
Učasnicima je odobreno osustvo od strane G-na Ministra Soc. politike i narodnog zdravlja (O. br. 5119, od 8. III. 1934 g.), G-na Ministra Vojske i mornarice (Dj. br. 4033, od 11. III. 1954 g.) i G-na Ministra prosvete (P. br. 8658, od 22. III. 1934 g.).
Gospodin Ministar Saobraćaja odobrio je učasnicima povlasticu na oržavnim železnicama i parobrodima.
Upravni odbor.
Podelitev nagrade doc. dr. Iv. M a t k a za znanstveno-medic. delo vi. 1933/34.
Ocenjevalni odbor, v katerem so se nahajali : Docent dr. Ivan Matko, univ. prof. dr. Košir, predsednik Slov. zdravn. društva dr. Meršol, primariji dr. Jenko, dr. Ješe in dr. Robič, je pregledal v oceno predloženi razpravi:
1.	Dr. Mihael Kamin: asistent nevrološkega oddelka v Ljubljani. Reakcijske oblike meskalinovega opoja pri duševno nediferenciranih.
2.	Dr. Fedor Mikic, zdravnik Šole narodnega zdravja v Zagrebu,: Slovenija v luči tablice redosleda umiranja.
Člani odbora so ugotovili, da odgovarjata obe razpravi v razpisu nagrade predpisanim pogojem. Smatrajoč, da sta obe razpravi odlični, je bilo soglasno sklenjeno, da se nagrada v znesku 3000 Din razdeli v dva enaka dela in podeli tako dr. Kaminu kakor tudi dr. Mikiču po 1500 Din.
Sklep ocenjevalnega odbora je bil javljen na skupščini zdravniške zbornice dne 11. III. 1934. in nagrada malo pozneje izročena obema nagrajenima.
Slovensko zdravn. društvo se zahvaljuje poklonitelju nagraae docentu dr. I. Matku za poklonitev nagrade v svrho izpodbude in podpiranja slovenske znanstvene medicinske delavnosti in upa, da se bodo našli med premožnejšimi zdravniki številni posnemovalcih
Slov. zdravn, društvo v Ljubljani.
Razpis II. nagrade docenta dr. M a t k a za znanstveno-medicinsko delo.
V svrho poglobitve medicinske znanosti in izobrazbe zdravniškega naraščaja je dal docent dr. I. Matko Slovenskemu zdravn. društvu v Ljubljani na razpolago 1500 Din kot nagrado za najboljše delo iz medicinske vede. Slov. zdravn. društvo razpisuje nagrado pod sledečimi pogoji:
1.	Delo se lahko nanaša na vse panoge medicinske vede ter mora biti strogo znanstveno in samostojno. V slučaju, da se med poslanimi znanstvenimi deli ne najde primerno kvalificiranega, se razpis lahko raztegne tudi na najboljše popularno medicinsko delo.
2.	Obseg dela mora znašati najmanj eno tiskano polo.
3.	Tekmovanja se lahko udeleže: a) stažisti, b j volonterji, c) sekundarni zdravniki, č) asistenti, d) njim enako stoječi mlajši zdravniki v državni, banovinski in socialno-za-varovalni službi, e) pod istimi pogoji pa so pripuščeni tudi zasebni zdravniki, zlasti oni, ki delujejo v kopališčih in zdraviliščih; f) tekmovalci morajo biti zdravniki slovenskega pokolenja, odnosno zdravniki drugih narodnosti, delujoči na teritoriju Dravske banovine,
4.	Delo se mora predložiti Slov. zdravn. društvu v Ljubljani 3 tedne pred rednim občnim zborom zdrav, zbornice za dravsko banovino v 1.1933.,, kjer se nagrada tudi podeli. Delo se mora predložiti v zaprti kuverti pod lastnim geslom.
5.	Avlorji morajo odstopiti Slov. zdravn. društvu pravico, da objavi tako nagrajena kot nenagrajena dela.
6.	V slučaju, da se nahajata med predloženimi deli dve po vrednosti približno enaki, more društvo nagrado deliti.
7.	Ako bi do določenega termina ne bilo predloženo za nagrado primerno delo, se, razpis podaljša pod istimi pogoji do 1. 1936.
8.	V ocenjevalni odbor se določajo isti člani kot za prvo nagrado v 1. 1933/34.
Slov. zdravniško društvo v Ljubljani.
Razpis nagrade dr. A. S a r i ć a, šefzdravnika zdravilišča Slatina Radenci za najboljše znanstveno-medicinsko delo.
Gospod dr. A. Šarič je dal uredništvu Zdravniškega vestnika na razpolago Din 1000 kot nagrado za najboljše delo iz medicinske vede.
Uredništvo razpisuje to nagrado pod sledečimi pogoji:
1.	Delo se lahko nanaša na vse panoge medicinske vede ter mora biti samostojno, ne sme pa vsebovati reklame za kak farmacevtski preparat.
2.	Delo ne sme obsegati več kot ‘/2 tiskane pole (pribl. 10 s strojem pisanih stran pisarniškega formata).
3.	Tekmovanja se lahko udeleže vsi jugosl. zdravniki, vendar pa imajo prednost zdravniki Dravske banovine.
4.	Delo se mora predložiti uredništvu Zdravniškega Vestnika do 31. decembra 1934 Avtor ga mora predložiti v zaprti kuverti pod geslom.
5.	Uredništvo Zdrav. Vestnika si pridržuje pravico objaviti nagrajena kakor nenagrajena dela.
6.	Ocenjevalni odbor sestavljajo gospodje: Prof, dr Serko, prof. dr. Košir, pokloni-
telj nagrade dr. A. Šarič, urednik Zdrav. Vestnika ter po potrebi strokovnjak, v katerega stroko spada razprava.	Urednik.
Razpis nagrade dr. Fr. D e b e v c a, šefa odseka za pljučne bolezni v Ljubljani.
G. Dr. Debevec je dal Slov. zdravn. društvu v Ljubljani na razpolago 1500 Din kot nagrado za najboljšo razpravo o temi :Solnčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne. Slov. zdravn. društvo razpisuje nagrado pod sledečimi pogoji:
1.	Tekmovanja §e lahko udeleže vsi zdravniki.
2.	Razprava mora biti kritična in pronicava, obseg poljuben.
3.	Razprava se mora predložiti Slov. zdravn. društvu v Ljubljani do 30. seplembra 1934. v zaprti kuverti pod lastnim geslom.
4.	V slučaju, da se nahajata med predloženimi deli dve odlični, more društvo nagrado deliti.
5.	Avtorji morajo odstopiti Slov. zdravn. društvu pravico, da objavi tako nagrajena kakor tudi nenagrajena dela.
6.	Ako bi do določenega roka ne bilo predloženo za nagrado primerno delo, se razpis podaljša pod istimi pogoji do 28. februarja 1935.
7.	V ocenjevalni odbor se določajo: Univ. prof. dr. A. Serko, docent dr. Ivan Matko, predsednik Slov. zdravn. društva dr. Meršol in poklonitelj nagrade dr. Debevec.
Slov. zdravn. društvo v Ljubljani.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje: »Zdravljenje dystrophia muscul. progr. z glycogenom “?
Odgovor : Lastnih izkušenj o glikokolu (Glykokoll ali še bolje Glykokoll phosph.) pri progresivni muskularni distrofiji nimam ne iz privatne prakse in ne kot zdravnik nevrološkega oddelka. Na oddelku je zdravljenje teh primerov z glikokolom že zato nemogoče, ker uprava ne dovoli naročanja tega sredstva, dasi ga je oddelčni šef že ponovno zahteval. Naroči se sredstvo pri tvrdki Hoffmann — La Roche, Basel. Doza za odrasle osebe je trikrat dnevno po 5 gr. V kolikor sem se mogel poučiti iz literature, so pa uspehi z glikokolom pri distrofijah prav zadovoljivi. Atrofična muskulatura se zredi, pseudohipertrofije se omilijo, jakost muskulature naraste, hoja se močno izboljša. Zdravilni učinek glikokola si razlagajo kot kauzalno terapijo v smislu substitucije, vendar pa bo to komaj točno, ker se naglaša, da upliv glikokola takoj, oziroma kmalu pojenja, ko preneha zdravljenje. Literaturo sem zasledil v Miinchn. mediz. Wchschft. št. 14 in 16/1933.
Ker pa je sredstvo zelo drago, bi mogli pri ubožnejših uporabljati Ken Kurejevo terapijo z adrenalinom in pilokarpinom vsak dan po eno ampulo enega in drugega sredstva. Na oddelku smo doslej zdravili na ta način en primer muskularne distrofije in moram reči, da z zadovoljivim uspehom. Takisto sem v literaturi čital o zadosti dobrih uspehih te slednje terapije.	Dr. M. Kamin.
DROBNE NOVICE
Po poročilu Higijenske sekcije zveze narodov je malarija po celem svetu silno razširjena. Od 111 držav, ki so izpolnile tozadevne vprašalne pole je samo 16, v katerih ni malarije. Število bolnikov malaričnih računajo na 69 3 milij. Ako bi vsak od teh porabil na leto vsaj 2 gr. kinina, bi znašala potreba celega sveta 1,38 7.000 kg. kinina. Največ kinina proizvaja Holandska Indija (9/10). Vkljub ogromni produkciji pa se le mali del bolnikov dejansko lahko zdravi s tem sredstvom. Tako n. pr. dobiva od ca. 100 milij. bolnikov v Britski Indiji samo 10 milij. kinin.
V	Pragi bodo po tozadevnem sklepu ministrstva za javno zdravstvo v kratkem začeli z gradnjo nove klinične bolnice, ker so prostori starih bolnic tako tesni, da bi ob kaki epidemiji položaj lahko postal katastrofalen.
V	Italiji so v Anzio (prov. Roma) pred kraikim otvorili novi vojni institut za pobijan je tuberkuloz e.
SUBSKRIPCIJA.
Privatni docent dr. B. Š k e r I j namerava v kratkem izdati knjigo „Študije o prostituciji.“ Socialno antropološka raziriotrivanja na podlagi razmer v Ljubljani.
Knjiga bi imela ca. 120—130 strani istega formata kakor Matkova Stigmatizacija ter 5 slik, 26 diagramov in 45 tabel.
Cena knjigi v subskripciji Din 40'— za nevezan izvod.
Kdor se zanima za knjigo v kullurno-zgodovinskem kakor psihološkem oziru tako izredno zanimive vsebine, naj jo čim preje naroči pri Upravi Zdravniškega vestnika, Golnik.
ZEISS
NOVE NAPRAVE S SVETLOBO OD ZGORAJ
za opakne objekte vseh vrst
Epi-Kondenzorji
za vsestransko razsvetljenje v temnem polju:
Epi-kondenzor W (kakor slika) za menjanje razsvetljave v temnem in svetlem polju;
Epi-kondenzor D samo za razvetljavo v temnem polju; ne zahtevajo nobene omejitve velikosti objekta.
Epi-zrcalo
za objekte, ki so omejeni v svojem obsegu.
Epi-svetiljkc
za enostransko razsvetljavo (temno polje z omejenim azimutom).
»Tiskovina Mi-Epi brezplačno po
Carl Zeiss. Jena. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:

GG. ZDRAVNIKOM, BOLNICAM, SANATORIJEM
NUDI
trgovina s papirjem in pisarniš. potrebščinami
male okvirje za rontgenslike
s celuloidnim vložkom lastne izdelave, servijete, toiletni papir, Oleatne papirje, der-mograph-svinčnike, receptne bloke, trgovske knjige, mape za odlaganje, indekse, pisma in kuverte s tiskom, kartoteke itd. po nizkih cenah.
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova št. 5

GOSPOD TOVARIŠ,
tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, ko kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu.

IZ UREDNIŠTVA
Kot odgovor na naše pripombe „V lastni zadevi“ nam je poslal g. dr. Černič odgovor, ki ga s tem lojalno priobčujemo.
Maribor 21. IV. 1934.
Gosp. urednik!
Na Vaše pripombe „V lastni z a d e v i“ v št. 3 letošnjega Zdr. v. dovolite tudi menj par besed — tudi v lastni zadevi 1
1)	Slejkoprej sem mnenja, da ne spadajo v »Zdravniški vestnik, strokovno glasilo zdravništva v Dravski banovini“ nikaka osebna razračunavanja, razven morebiti onih, ki so z zdravniško stroko v direktni zvezi. Včasih je namreč treba posvetiti tudi osebi naravnost v oči, ker osebe so spočetnice in razširjevalke idej, ki jih ali odobravam eli izpopolnjujem ali pobijam.
2)	Pesnik Oton Župančič me ni pooblastil za obrambo, ker pooblaščajo se advo-Jkati, prijatelj pa plane v ogenj brez pooblastila.
Hvala Vam za prijaznost in lep pozdrav 1
Dr. Černič
Za tiskovni sklad Z. v. so prispevali:
Po 100 din.: dr. F. Puher in dr. L. ješe, Ljubljana, dr. J. Bačar, St. Ilj, dr. A, Slivnik, Radovljica, «Ir. X., Maribor; po 90 din.: dr. Okolo-Rulak, Vurberk; po 60 din.: dr. Svetina, Sv jurjj o. J. £.; po 50 din.: dr. Fr. Mis, Ljubljana, dr. M. Matjašič, Kamnik, dr. Arko, Št. Vid, dr. j. Bežek in dr. D. Demšar, Kranj, dr. Ramšak, Cerna, dr. Kuhar, Ptujf dr. Cizelj, Trbovlje, dr. Pohar, Sl. gradeč, dr.Horvat, Ormož; po 40 din.: dr. Eiajs, Celje, dr.fiCpgoj.jesneice, dr.Volbank, Kranjska gora, drJCamin,Ljubljana; po30 din.rdr.L.'Novak, dr. Stamol, dr. Lutman, dr. Černič, Maribor, dr. Rant, Ljubljana, «k. Orel, Litija, -dr. £»-šark, Bled; po 25 din.: dr. Haring, Ljutomer; po 20 din.: dr. Škof, Rajhenburg.
Prisrčna hvala !
Tovariši, pomagajte svojemu listu do nadaljnega razvoja!
Neverjetno pa res je, da je še vedno 80 kolegov, ki vkljub vsem opominom niso plačali Matkove „Stigmatizacije“ in s tem onemogočijo končni obračun v tej zadevi. Vljudno prosim prizadete gospodje, da izpolnijo eno od obeh jim poslanih položnic.
Errata:
Sprememba v tehničnem vodstvu tiskarne skupaj s pomanjkanjem Časa radi velikonočnih praznikov je bila vzrok za številne tiskovne napake, ki so jih naši čitatelji gotovo že sami popravili in za katere prosimo, da jih nam oproste!
Poleg tega sporoča dr. M. Černič da je naknadno ugotovil, da je bil pokojni dr. Jankovič prvo leto samo podpredsednik in šele od drugega leta dalje, to je izza 1922 pa do svoje smrti predsednik Zdravniškega društva v Mariboru.
Kolegi, ki hočejo kupiti ali prodati knjige, instrumente in slično naj se poslužujejo inseratnega dela Z. v. Računali jim bomo samo dejanske režijske slroške.
EUPACO MERCK
Zanesljivi s pasmo I iti ku m
pri vseh krčih gladkega mišičevja
Brzo ublaženje bolečin, radi tega varčevanje z morfinom mogoče
OBLIKE IN ZAVOJ I:
Tablete Eupako
cevčice z 10 kom.
Supozitoriji Eupako
škatlja s 5 kom.
Supozitoriji Eupako pro infantibus škatlja s 5 kom.
Ampule Sgntaverin-Atropin
škatlja s 3 komadi
ERIGON-SYRUP
Or. Wander
Syrupus hypophospho-sulfogujacolicus comp.
Indikacije* sPec'fične in kataralne bolezni dihal (Tbc. pu!m., bronchitis, bronchopneumonia) in povsod tam, kjer je indiciran gvajakol,
DoZiranie* ociras^ 3 krat na dan po 2 polni mali žlički, otroci 3 krat na dan po 1 malo žličko.
Cena za bolnike: din. 37*—
ALCOPHEN
Or. Wander
Alucol - Acetylparaphenetidin - Coffeincitraf-Dimeihyl - Aminophenyldimeihyl - Pyrazolon
Analgeticum Antipyreticum
po potrebi 3—4 krat na dan 1—2 tableti ali kašeje. Kašeje L/OZiranje* treba požreti z malo vode. Tablete se morajo preje raz-topiti v žlici vode, a potem z malo vede požreti.
Cena za bolnike:	z 20, {«»m* Din 20-—
škatlja z 6 kasejev Din 12 —
Vzorce in literaturo pošilja
Dr. A. WANDER, D. D., ZAGREB
Predpisujte domače preparate!
OKROGLI KOTIČEK
Novemu, o katerem še ne vedo, ali bo porabno, dajejo prednost pred starim, ki so ga navajeni in o katerem vedo da je koristno. Napaka zdravnikov.	(Hippokrates).
Principi is ob s ta. Neki mladi zdravnik se že dolgo nahaja ob postelji porodnice. Vse zastonj, ne gre pa ne gre naprej. Končno postaja položaj nevaren za mater in otroka. Sedaj pa hitro po znanega profesorja iz mesta. Ta pride in v najkrajšem času je vse srečno pri kraju. Družina se oddahne in vse pogleda profesorja ravno tako hvaležno kot mladega zdravnika karajoče. Tedaj pravi ta konziliariju poln skrbi za svoj ugled: „Die a liquid ad meam gloriam".	(Insel)
Vsak začetek . . . . Prof. Opitz je rad pripovedoval sledečo okroglo: Nekoč se je vrnil eden mojih mladih asistentov od prvega poroda, pri katerem me je zastopal. Prijazno ga pobaram, kako je kaj šlo. „Žalostno“ — odgovori mladi kolega — „bil je kleščni porod. Mati je mrtva, otrok je mrtev in — oče je mrtev, ubil sem ga, ko mi je spodrsnilo nazaj s kleščami v rokah“. Skušal sem ga potolažiti češ, saj s časom bo že bolje. Kmalu pride mladi mož s svojega drugega poroda. No, kako pa danes? Ali je šlo že bolje? „Hvala Bogu, gospod profesor, veliko bolje. Oče živi“.	(lil Aerztewitze).
Iz p it. Innsbruck. Na vrsti je bolgarski medicinec. .Gospod kandidat, vzemimo, da ste vojni zdravnik. Kako boste s sigurnostjo dognali, če boleha kak vojak za sladkorno boleznijo?“ — Premišljevanje, potno čelo, končno dahne kandidat: „Zuckerstich, gospod profesor“.
Tovariši, pošljite kaj zabavnega!	Uredništvo.
Tej številki so priloženi prospekti tvrdk:
„Salus“ d. d. — Ljubljana, mag. I. Hofmann — Zagreb ter ing. chem. Nik.
Lalič — Zagreb.
Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Jurij Aliheim, Kranj.
SANABO-CHINOIN
Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. b. H.
Wien, I., Johannesgasse 2 G Telefonska šiev. R 22-4-37
zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, biološko preizkušen in Izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednet po Allen Doisy-ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta Maver-ja, Berlin Indikacije
Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenoreja, metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi).
Vzorci in literatura na zahtevo.
Zaloga pri „KHŠTEL“ d. d. Zagreb, Cankarova 28.
ZA PROTEINSKO TERAPIJO JE NAJUSPEŠNEJŠI
AKTOPROTIN
„KAŠTEL“
Pri vnetjih zglobov, ulcus venlriculi, parametritis, gonoreja, adnexitis. — Škatlja z 2, 5 in 10 ampulami po 1, 2 in ccm. Daje se subkutano, intramuskularno In intravenozno.
KAŠTEL O. O. - ZAGREB
JUGOSLAVENSKO SIEMENS D. D. oddelek za šibki tok
LJUBLJANA, Tyrseva cesta Ib/Iil - Palača Ljub. kred. banke
Prenosljiva röntgen-naprava, varna proti visoki napetosti, po dr. Redecker-ju, za preiskavo pljuč, posebno pripravna za protituberkulozne dispanzerje zlasti pri serijskih preiskavah pljuč. Dermophos - novi aparat za površinsko terapijo s prigrajenim stativom za cev • nov sklop - dvoina cev (Röntgen cev in ventiina cev obenem), varen proti visoki napetosti in žarkom - pulzirajoča isto merna napetost - samostalno dr žanje kontakta sekundne doze.
ZAHTEVAJTE PONUDBE, OZIROMA BREZOB-VEZEN OBISK MEDICIN. SPECIJALISTA.
Zdravilišče Golnik
za bolne na pljučih.
Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju,
3 oskrbni razredi
Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumathorax artefi-
cialis, phrenicoexairesis, thoraeoplasfica, lakobausova operacija.
\ , ...
¥se informacije daje uprava zdravilišča Golnik.
\
Pošta — telefon — brzojav: Golnik.
v
Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.