Tečaj
XV
List
84.

i
Izhajajo rsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., eicerSfl.; za pol leta 2 fl.po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Ljubljani v sređo 21. oktobra 1857
tičom

pr. vrabec io sinkovee, nam vendar nikoli toliko škode ne prizadeneta kakor koristita.
V Brem-ovem ;,popoluem
tičolovu^, ki je
v Vajmaru v
letu 1855 na svitlo přišel, beremo, da so v eui sami tič-
.23
k
4. Ne
tis t
k
pirajmo v kletke druzih tićk
k
so iz ptujih dežel, in navadimo se
nici v kratkem čaeu 1115 cip, 5721 malih brinovk, kosov in 1243 velikih brinovk, skupaj tedaj 9ITT ticev vjeli in ob enem podavili ; po Lenc-ovem naturopisji dalje zvémo, da se samo v Elbingiški in Gdajnski okolici vsako leto okoli 60,000 malih in velikih brinovk in drozgov pokončá; na Saksonskem dostikrat en sam tičar kak večer čez 1000 škerjancov podavi, v Italii ima skorej vsak kmet ob času tičjega preseljevanja čivinka (lovnega skovinka), s kterim vse, kar ima le peruti, na limance lovi, da bi
---- -----» -- ---- " r " " J ■ " " v " v * 1 «M IJU»MU1UH' Ol/j
da bomo nedolžne pevalice raji na vertih in gajih kakor v kletkah imeli, kjer nam v prostem zraku z veliko večim veseljem prepevajo, kakor v zapertih ehrsmbicah. Učitelji po deželi imajo dovelj priložnosti, evoje učence o spreho-
dih
enakih
reči
opominjati
zato
bi
jim
bilo svetovati
»
da bi večkrat mladiuo na take kraje vodili, kjer bi ee z
naturo in pevalicami bolj soznanili, ra da bi ee podučevali kaj je prav iu kaj ne!
9
obilo pečenke pridobil, naj bo le za vžitek ali za prodaj.
Pa ce se še na
9 HI^^H
druge kraje
ozremo
?
ne
dobimo ne

Čertice iz kmetijske zgodovine naših krajev
Nabral P. Hicînger. -
2. Poljodelstvo in vinoreja o rimskem času.
Znamenito je, kar piše Horodian (Historia rom. 1. VIII.)
stoletja vedno bolj tihi, da je kriiatih pevalic vedno manj, «d; podobe, po kakoršni je bila kedaj obdelovana okolica gosenc in drugih škodljivih merčesov pa od leta do leta **are Akvileje. On pravi: „Razstavljene eo drevesa po
v južni ne v srednji Evropi tje do precej visokih severnih dežel, nobenega kraja, kjer bi ee ubogim tičkom prizana
V	^	^	M	U	« A « i
in zvémo, ee gotovo ne bomo čudili
»
salo. Ce vse to slieimo
da so naši logi, gojzdje in vertje od konca pretečeuega
vec
Tukaj pa ne bomo od nedolžaih pevalic na dalje ge
prosti zrak stvarjene, in
dalja vi,
n z ejimi eo združene v 1 zi s !: o terto; is
vorili, ki so od Stvarnika za prosti zrak stvarjene, in koliko to daje prav prijeten razgled, in tako ee vidi vea tista morajo zapeřte v kletkah žalosti prestati, ampak le korieti stran olepšana z zelenimi venci." Jasuo je iz tega, da ee omeniti, ki nam jo s tako eilo preganjane živalice veeekozi je že ob času rimskega cesarstva ondi svet tako obdeloval
dalje
po svoji moči skazujejo, in prositi, pri naslednjem pogla
se kaže še današnje čase že
>
precej v Vipavi
9
S
po
vituem vodilu ostati, ktero pravi: Kdor tiče lovi,
sen ce redi.
Tukaj hoćemo le nekoliko sredstev nasvetovati, kterih bi ee dalo neusmiljenemu pokončevanju in tičolo venju v okom priti in tičarje sčaeoma zmanjšati.
1. Ni zadosti ne, da postava prepoveduje
kakor
pa proti Tersta in Gorici.
V Teržaški okolici ee je že nekdaj přidělovalo dobro vino. Plin i (Hietor. nat. 1. III. c. 13 in 1. XVII. c. 4. 6.)
ki je bil kraj blizo Timava
zlasti hvali vino
krog Pucina
i
ali Divina ; terta je dajala prav čem ead in grojzdje se je na kamnitem griču dobro prekuhovalo, morska sapa ie verh
pevalice loviti in jajcka ali mladice iz gnjezd tega delala evoje; vina seje vendar le malo tacega pride pobirati, ker taka prepoved veljá večidel le za mesta, in lovalo, in štelo se je prav dobro za zdravilo. Pristavlja
ravoo meetjani
naj
menj
gnjezd razdénejo in pokon- Plini dalje, da je temu vinu ceearica Livia, Avgustova
............žena, priiastovala svojih 82 let, ki jih je doživela, ker
čajo. Veliko huji tičji pokončevavci od mestnih fantalinov so pa kmetiški paglovci. Spomladi zalezujejo in etikujejo vse- nikdar ni druzega vina rabila. Tudi etarim Grekom je bilo
ekoz po gnjezdicih, iz kterih poberajo jajčica ali mladice, znano vino z jadranekega zaliva; s čudno hvalo eo ga
jih po nemarnoeti pokoučujejo ali pa na prodaj v bližnje elavili, ter so ga imenovali Piktanon.
Od višjega goratega sveta piše Strabon (Geogr. 1. IV.) :
terge in meeta nóeijo, ter jih ticjim prijatlom za kake kraj car je spečajo. Ali bi ne bilo takim malopridnežem z vso Po veih planinskih hribih se nahajajo griči, ki ee dobro da
skerbjo na pete stopati, da bi se tako neusmiljeno pregan
jeio
obdelovati; večji del
»
sveta vendar, zlasti
okoli verhov
9
janje in pokončanje nedolžnih tičkov, posebno pa milih pe- je nerodoviten, in ne prinasa aikakoršnega sadu. Panonska
zemlja pa je bila celo z gojzd i pokrita, ter je přidělovala zlasti veliko želoda, kakor piše Plioi (Ilistor. nat. I. III. c. 28.). Pozneje, kakor pripoveduje Klavdian (De laud.
valic, ki so v toliko korist deželi, kadaj zmanjsalo.
2. Naj gosposka prek liče tiče streljati. Mladi

ferkolini, ki se etreljati uce 4 liajiu;] "tav	iu	J	> i	i r	--- ^-- ~
njih etreljajo, in kakošni hrup in veselje zaženó, če so	Stil. 1. II.), so se ti gojzdje izsekali, in evet ee je epre
kako senico ali šinkovca na hruški ali etari jablani usmer-	menil v njive, in terta ee je jela saditi. Kjer zemlja
1/ • . í	L	** * *	í * v » i	i i9 *	• • v	i •	a	•	m	• - * Im
i« #	m	>9 i «	•	«i •	v	■ «	«nm	#\i o I n h a f in a	i i n n A	n	c\ i n r n ti ai?a ť ni ti rv n a nrilr a i	/t n
najraji tičke zalezujejo in po
tili in ob življenje epravili.
3. Vraža, da eo tiči škodljivi, se mora ove
rati. Res je, da je uekoliko perutnine,	vi».vnu ^^ —- --------
škoduje kakor korieti ; h ti prištevamo razne jastrobe in i I*1 Esaiam c. 19.).
skoliče (razun koristne kajne), srake, vélike srakoperje;
ni dajala boljse pijace, so si stanovavci panonske in dal matioske zemlje napravljali o l iz žita; to pijaco so po
ktera člověku več 8V°j* besedi imenovali sabaium, kakor piše sv. Hieionim
eov
cvf pB y Aiviu ou maij pu^vatuuiu jii v^uujmjv ^ u«u
vrabcov ali pa šinkovcov ne vverstujemo h škodljivcom
ktere
ee
tako
pogostorna preganjajo, vran
9
Natoroznanska drobtinica

9
4 t
akoravno nam kak tursicen etorz olusijo ali kako drugo zeruo pozobljejo. ali radi v naše prosa zahajajo, kakor n. (mačića ali kraljica) leže skozi dva mesca
(Plodnost ali rodovitnost nekterih zival.)Cbela
vsaki d a n po 200
334
• V •
jajcic. iz kterih se v tréh doéh cbelice izvalé.
jWJVIV J MU	* ----------~---- ------ *	--------—	------- ------------
maha, kakoršoih imamo po naših sobah dovelj, zleže v prav lahko vidiš
Eaa sama sarske zakladnice ali magazine nosi. Ce se takej ozres
je sedanje mesto nekdaj na otok
»
da
enem poletji okoli 20 milijonov jajčic
Eoa sama osina stalo. Koper je bil od leta 525 do 1832 škofíjsk sedež
(osje gnjezdo) ima po navadi 15 do 16,000 piskercov.
zdaj je škofija za zmerom s teržasko zjediojena. V Kopra je
V vsakem funtu košenilje (žlahne rudeče barve) je bilo nekdaj već samostanov; zdaj so se Cc. Oo. Kapuci
- - - -	V #	! I	.	.	1 .	«	m •	4 • •	V B V .	«	•»	i	•	___ * 1	_ ^ _ 1 _ f
70,000 kuhanih živalic; ker se vsako leto pripelje v Evropo 6 do 700,000 fantov koseni lj c5 je potem takem za
narji io Frančiskani. Mesto ima vec kapelic ia cerkva
j
pa
toliko je same ena fara z gg. prostom in sedmimi g. korarji m
košenilje 49,000 biljonovkošeniljnih živalic potreba.
Kar p
zaleže okoli 50
• V •
de 200,000 jajcřc
»
si a nik (arenk) 20 do
30,000, polenovka (štokfiš) 2 do 3 milijone in sla- taljanska gimnazija in mnogoverstne cesarske vradnij
m	/s i	» sv	an*	• t V » V	I	___*i	•	_	I______• _ X__! * _ !______1*|__ ____1__
ima duš blizo 6800. Po mestu se govori taljanski in slo-venski. V mestu so normalne sole za možke in ženske
5. PO-
f
tovka v enem letu 8 do 10 milijonov jajcic
v
far
Ozir po domačíi
sebno znamenita je c. kr. jetuisnica, veliko poslopje kterem se, bodi Bogu potoženo, blizo 900 taljanskih, laoskih, slovenskih ia dalmatinskih jetnikov redi. Nova ka-
palicami zapletena, kakor

Potopiš po Istri od Tersta do Pazina.
péla za jetnike je vsa da bi bila v kletki. in napi, ker skorej
Tukaj, prijatel, se za potrebo najej
pet
ur
hcda od tukaj do Buj
ne
Drage
Novice, marsikaj
ste že povedale od Istre
i
pa
vendar kolikor jaz vém, več skor od pustega Krasa in
ubostva, kakor
od njene lepote in bogastva; zatorej mi ne
boš pivnice dobil, če te velika sila ne primora, da grei pit al kruha kupit nav poti v dve revne kmetiške pivnici, ktere pri poti dobiš. Cudno se ti bo zdelo, da te tvojih telésnih potřeb domislim; to ti moram zato povedati, ker
zamerite, če en del
dežele popišem , ker upam
y
da se Kopra do Pole ali Reke po eeli Istri ob cestah pivnie
bo še kdo
drug
najdel, kteri bo znal lepše in bolj povedati
in gostivnic resnično manjka za popotnika, in tako se
y
kakor jaz; saj toliko pa upati smém naprej popisal, kjer bom jest néhal.
Ko priđeš v bogati Terst, kamor te zdaj v malih urah hlapon iz bele Ljubljane pritira, se ti že na Brežini sinje jadransko morje
prikaže, in kolikor dalječ okó
nese, druzega
ne vidiš, kakor vodo na desno; na levo od Tersta proti poldnevu naprej se ti pa prikaže-deželica z niskimi, zeleními, s vasmi in cerkvami okinčanimi homci, in to je Istra.
da bo kdo od tam samo po mestih in po večjih vaseh za potrebe omikanega
cloveka kaj dobi. — Od Tersta do Kopra vidiš, da Man-
drijari, Brežaniin Istrijani so delavni ljudjé; okoli sebe vidiš
olega Krasa, iz kterega v zimi merzla, močna
se stoletni
bogato polje, samo če se nazaj proti Tersta oberneš bele rebra
y
in neusmilj
fr ©
burj
piha
Kader ta zabučí
y
hrast pomaja, brajde in oljke se nisko perpogujejo, človek

pa se z njo boj
(Belveder) priđeš. Od tod te pélje cesta
Na poldanski strani Tersta je cesta navkreber, dokler na homec „Lepovid"
do krasnega pa tudi žalostnega stanovanja naših mertvih bratov in sester, kteri v Gospodu počivajo. Na koncu po-
s telësom od mraza trepetečim
(Dalje sledi.)
kopališča te kamen s napisom domisli, da si prestopil mestno
Ozir po svetu
§
okolico, in da na dogani stojiš; od tukaj naprej stopiš na lstrijansko, akonavno ti še le na mostiču na koncu drevo-
Ljudojedeži ali psoglavci v jutro vi Indii
reda v Zavijah stara kamnita ploša nekdanji istriški mejnik
Bataz-i (tako se imenuje ono
koléno, ki ljudi
žre> v ju
kaže. Po zavljiškem drevoredu potojučemu se ti na levo trovi Indii so strašno divji Ijudje, kteri se zmiraj vojska
pokažejo lepe in velike vasi:
Boršt, Ricmanje, Boljunec,
Dolina iu visoko na pečevji cerkvica sv. Servola; na desni strani vidiš po sadašnjem močirji nekdanje zapuščene soline,
zaliva morskega pa staro mesto ribarsko ..Mile"
jejo
Cavaj
luke
■■■■■■■VHWHpiI
morskega mesta
Pinang
a je
bil
z
enim njih pagiavarjev v bližnji rodbini. „Kader sem se z
njim pogovarjal", pripoveduje nek britišk popotnik v svojem
• i • v
prek
(Muggia). Ta zaliv je ob času burje silno nevařen
5)
?
tukaj
potopisu, „stopi visok nic prav castitljiv moz v koco tega cu-vaja, ki mi ga kakor jednega nar serčnejšega lovca in nar
stojijo zdaj vojaške barke in parobrodi. Ob cesti od Tersta več lakomnega ljudijedeža popiše. Poprašam ga več stvari,
na ktere mi je prav z veseljem hitro in natanko, kakor
do Kopra ne dobis drugih vasi kakor Škofijo in Lazaret,
veliko več pa posamesuih hiš iu pivnic. Cesta gré po pri- se mi je zdélo, odgovarjal. Za resnica mi je terdil, da je jaznih homcih in ravninah med njivami z oljkovno iu braj- meso mladih móž sladko in gojno (sočno), meso moža pa, dami olépšanimi.
Pol ure pred Koprom (Capo d istria) se cesta razdeli.
>
kterega lasje so začeli že sivi prihajati, je med vsim naj
a
bolje.
Leva, ktera se tako rekoč nazaj proti izhodu oberne
Na dalje pravi ta popotnik: „Nekaj časa potiej sem se
nekdanja poštna oesta po sredi Istre; gré skoz farno vas zopet v novič znašal v deželi teh sv. Antona in se pri
hisah ,5Popetra
y
a zopet razcépi ; leva
Ijudojedežev, io sem se prav naglo prepričal. da nisem mogel resnica tistega nič
gré v Buzet (Pinguente), ravno naprej gredoča pa v več dvomiti, kar sem poprej slišal. Jeđeo poglavarjev mi
Opertljc (Portole), Montono do Karoibe. Povsod vidiš lepo obdelane njive in brajde, okó in serce se pa razžali, ako bolj na levo v sivi in pusti Kras pogledaš.
Stopimo nazaj na véliko cesto. Kakih deset minut pred Koprom, od kodar se ti mesto kaj lepo pokaže, se sopet cesta
y
da človeško glavo, ktero so nekaj dni poprej oglodali ; pokaže mi tudi šestero žéa in dvoje otrok, ktere so prihranili, jih pervi prazuik pojesti. Bataz-i se mi niso malo
čudili, ko sem jim rekel, da dvomim, da oni radi clovesko meso jedó. Vendar pristavijo, da je začela ta navada per
razdeli. Desna tikoma mostiča gré v Istro, jaz pa te peljem njih bolj in bolj redka prihajati; pa vendar pojedó tište, se teh deset minut naprej, da v mesto priđeš. Od mostiča ktere so v vojski vjeli, ne toliko zavolj dobrote mesa,
I ali
naprej proti mestu vidiš na obé strani majhne hišice, in se s tem hraniti, ampak le samo zavoljo velikega sov-pred hišicami, kakor da bi bile gredice za verte priprav- ražtva do njihovih nasprotnikov. Njih prestojnik „Naja Tana ljene; med vsako grédico saj na eni strani stoji slaua voda, Java" pa je tako tega živeža navajen, da, ako ne jé vsa-
in to so
prostori, na
kterih se nam tako neobhodno potrebna ki dan ćloveškega mesa, narstrašnejše bolečioe v trebuhu
obcuti, kterih ne more drugace potolaziti, kakor s to jedjo.
sol delà. V poletni vročini vidiš tukaj vse živo in delavno. Možki in ženske vodo s korci zajemajo in na gredice me- Ako nima nobenega vjétega več, pošlje svoje sfažue na čejo; sončna toplota vodo ogréva in kmalo se po gredicah
zacne beliti, kakor da
bila slana vse posmodila ;
na
■■■■ ■■ _	y
človeški lov, da vjamejo kakega moža v kakem bolj daljoem kraji in ga umoré, njegov život razsekajo, na bambusove
drugem kraji pa morebiti že vidiš, da se ta kupčke spravlja in sol po tem v hišice, iz teh
belina na palice nasadé in v zemljo zakopljejo, kjer čez kaj dui bolji pa v ce- in slađkeji okus dobi.a
335
Kadar Bataz-i v vojsko gredo, vzamejo vselaj vreeo stareja brata pa sta ostala to, kar sta pred bila, ker st polo o soli in citrón s seboj, da morejo meso svojih sov- se sramovala starčka resnico povedati.
raznikov mahoma frisno za živez pripraviti. Kteri naj pervi kakega sovražnika prime, ima pravico, s svojimi zobmi kos mesa z njega odgrizniti, ktero si potem v najljubšo jed pri-
Starček je bil Bog, pomagači njegovi bili so Ange
Cestnikov
Glavo ma brez odloga odrežejo, in
peslajuarji
praví.
serkajo lakomno še toplo vrelo kri, deržaje glavo za lase
nad svojimi nstmi.
Sajovec Jakob.
Slovanski popotnik


Ker
r>
v
Kratkočasno berílo

Trije sint.
(Konec.)
Sedmica" naznanuje, da pervi natis v dopisih iz Zagreba še večkrat s pohvalo omenjene narodne igre od gosp. Josipa Freudenreich-a „Graničari ili sbor (proštenje) na Uijevu" je že poprodan, in da je gosp. Stojšić voljen izdati ravno to igro s cirilskimi pismeukami, ako se oglasi 300 naročnikov, bi utegnilo biti ljubo marsikomu naših bravcov, kaj več o tej igri slišati. — Povestica te
„Kteri teh je ženio?" se je slišal glas iz ust vsih igre je: Graničar Andrija, desetnik, gre v nemirno Ita pričujočih. Ko jim je starček bedaka kot ženina kraljičine
V f
in kot prihodnega kralja pokazal. so začeli vsi mermrati. in
lijo; pridsi do Tersta umerje kompanii stari stražmešter.
,	, Zavoljo poštenosti in brihteosti postane Andrija stražmešter.
ludi kraljičina je rekla, da rajši umerje, kakor pa tega Savo Čuić, stražmešter, je bil njegov pajdaš in prijatel. norca v zakon vzame. Tudi kralju ta člověk ni bil po volji; Nepošteni Čuič ukrade svojemu kapitanu listnico, ter jo
rad bi se ga bil znébil, al to je bilo tezko, ker ni hotel potitakae Andriju, ki je sel po opravku v nek gradić zunaj
•	11« 1	fl	• j »	rv v ři •	• If i •	fl	fl	1 •	1 .	.	va V	.	. y v .	- -
svoje obljube prelomiti. Zacel je misliti, kako bi jih z le- mesta.
pol noci že Čuić caka Andrija, ter ga prosi,
pim odpravil. Napravil je kosilo za več tavžent ljudi in naj kapitanu recç, da mu je on (Andrija) posodil denarjev rekel snubačem: da, ako vse to v treh urah pojedó, dati da je zamogel pogreške poravnati, ktere so v njegovih ra-

hoče svojo hčer bedaku v zakon.
čunih zasledili: Kapitau vpraša Andrija, je li res
kar
jedel
"	vvu^wu ▼ AJMUVU,	VUIIIU /iWC à l> U111 • AA.Upii«U	U U i & f C* «> JU 11 1 V/O j AUi
Začnejo jesti; al tisti, ki mnogo jé, je tako naglo pravi Čuič? Andrija odgovori: da! Vprašaje, od kod
?
da
mu vsi kraljevi služabniki niso mogli
dosti
njemu toliko denarja? in telečak (canistrum) preiskaje naj
hitro donašati. Letel je torej sam v kuhinjo in je vse sam dejo Kapitanovo listnico
i
Andrija je tedaj tat!
de
pojedel, da nobeden njegovih šest tovaršev nič dobiti mogel gradiran in šiban. (To pripoveduje Atídrija svoji ženi Maci.) ni. Ko so tri ure přetekle, ni bilo duha ne sluha od ve- čez nekoliko let, ko je že punt pogašen bil v Itálii in likega kosila. Kralj se je čudil, kako so to vse tako hitro poik ves domá, postane ravno tisti kapitan, Branko grof
pojesti mogli. Se bolj se je pa zavzél, ko ga je bedak Sarnič polkovnik graničarskega regimenta, kjer sta bila
i V	fl V V t «	1	«i	fl	•	i	•	« fl	1 _	-	-	____y. - y	____..	..	. .
lačen kosček kruha prosit přišel, in ko mu je povedal
j
da
Andrija in Savo Cuič.
polkovnikom pride tudi nem
je vse to jeden sam pojédel, drugi pa so se vsi lacni ostali,	škuta Karolina, sobarica v granico. Popotovanje v gra-
Kralj se je prestrašil tolike požrešnosti, in želei je, da bi	nici in prenočenje pri Grgu je kaj mikavno. Nekega večera
ee svojih gostov skoro znebil. Ker je pa vedil, da jih z	ee napoti Andrija k svojemu kumu Grgu Petr o vi ću,
jedjo ne more odpraviti, je mislil, da se bodo pitja pre-	kerčmarju, da bi mu konja posodil. V kerčmi je graničar
9Ě mm ěm A	__mm. îm	mm ■m.mm	â	_ a	mm	—	mm mm mm	V	_
strašili. Pelje jih toraj v klet, kjer je bilo nad sto šter- JocoBočić in
tinjakov vina nakopičenega, in jim reče, da, ako to vino ki se
krog
kerčme se vpotavlja Savo Čuić
y
ze
v treh urah popijejo, dati hoče svojo hčer bedaku v zakon.
pred sodbo skriva, in kterega gre
tožit zavoljo goljufij.
Govor Andrija in
9
ravno Joco Čuić a. —
Zacnejo piti; al tisti, ki zeló pije, je tako na debelo ser- Cuić odlazi, Andrija gre v kerčmo, pusti pa svojo puško
kal, da preden je ura
pretekla, ni
bilo kapljice vina vec v
v veži.
sodih. Ko je to kralj zvédel, se je jako prestrašil

in mislil
Čuić mu jo skrivši razbaše in gre čakat Joca.
si }e
9
da mu bodo ti nemili gosti vse pojedli in popili
Andrija spremlja Joca skoz gojzd
Čuić ju pričaka
9
ce
jih skoro ne odpravi. Yridil je, da jih z jedjo in pijaco ne pride ter zgrabi Andrija — puška je prazna in samo en bode mogel odpraviti, reče jim tedaj: „Sto milj od tod, v 8trel se je slišal. Andrija, poprej že v Terstu nedolžno
^	1	w	^	v	-	+
in ustreli svojega sovražnika Joca. Čuić beži; straža pride ter zgrabi Andrija
deveti dezeli, je studenec, ki ima posebno dobro vodo. Ako kaznovan zavoljo tatvine, je zapert in obsojen na visilnice. mi v eni uri iz onega studenca vodo přinesete, dal bodem po prošnjah mnogo graničarjev in polkovnikove sopruge svojo hčer bedaku v zakon. Pogledajo eden
Ti
cek pa, k jednemu obernivsi se, rece:
stopi
dva
9
9
55
9
drugega, star-ki dalječ stopiš
9
Miljeve, posebno male hčerke Danice, zadobi pomilostenje
v tem hipu se mu pa pamet zmeša. Savo Cuić, pre-
9
stopi!" — Ta se ne dá dolgo prositi, ampak stopi	ganjan in obropan v ptoji deželi, pride na pokopališče
trikrat. in zgine izpred oči vsih pričujočih. Tri četert	kamor so Joca zagrebli in kamor hodi tudi Andrija
ure je preteklo, ali onega, ki dalječ stopi, še le ni bilo	Joco v grob venčat. Čuić, zagledati poljudenega An-
z vodo nazaj. Starček obernivši se k tistemu, ki dalječ	drija, gre k njemu in pové, kaj hoče storiti, namreč
vidi, reče; „Ti, ki dalječ vidiš, poglej poglej, kaj uni pri	zročiti se —
— potem pa (čudo!) Andrija koj pamet zadobi, studencu delà!" Ta pogleda in zapazi unega pri studeno« in vsi Boga hvalijo, da je Andrija ozdravěl. — To je basna spijočega. Starček zopet obernivši se k tistemu. ki dalječ igre s petjem in plesom.
Gotovo ne pričakuje nihče, da bi imenovano igro stavili med klasične delà ali starih ali novejih dramatikarjev ;
verze, rece
55
Ti, ki dalječ verzes, verzi verzi, da
unega
zaspanca zbudiš!" Ta pobere precej velik kamen, ga verže
proti studencu, in zadene zaspanega tovarša tako jako v in verli pisatelj gotovo tudi ni mislil, več storiti, kakor
plece
9
da se naglo zbudí in na pot odpravi. Preden je ura gledovavcom iu bravcom
mično
pretekla
9
bila je voda pred kraljem. Sedaj je kralj vidil
9
podati.
in zanimivo kratkocasnico Po vsi pravici moremo reći, da ima gosp. F r e u
da mora spolniti obljubo. Pokliče tedaj svojo hčer in na- denreich mnogo teatraličue vednosti
9
in
zato je
9
v
ce
pravi veliko gostijo. Vse se je veselilo, samo nevesta je nam je pripuščeno izraziti se tako, tudi delo kaj prak-bila žalostna, ker ji ženin ni bil po volji. Da bi pa veselje tično, če ravno brez pogreškov ni. Razun tega, da An-popolnoma bilo, je starček blagoslovil ženina in oevesto. drija tako nenadoma spet pamet zadobi, — da Maca,
Ko bi trenul, se je gerdi in bedasti mladeneč spremenil v
njegova zena
9
v 2. činu 3. prizoru v najveći žalosti govori
»
lepega pametnega, starček pa je zginul, in tudi onih pet kakor bi bila pošten pridigar (žalost ima malo besedi, možev, ki so tolike čudeže dělali, ni bilo daha ue sluha, ogenj tužno sti potok solz posuši) — tudi Savo
Tako je bedasti in zaaičevani sin očeta treh sinov kra- Čuića povratba ni motivirana, ker samo zato, kakor sam
Ijev zet ia potem kralj cele deržave postal, njegova dva pravi: „porobiše me i odtjeraše me
ptuji deželi), se ne
336
v	/
verne potepúh kakoršen je Coié v evojo domovino (iz Iju-	tro çradu se néki zastran avstriansko-rusovske kupčijske
bezni do nje!) Tja da ga přesune pogled poijudenega An-	pogodbe pomenkvajo. — Pruski kralj je pred nékimi
dri ja, al to ni določilo Cuiča, da bi bil pot kesa nastopil.	dnévi hudo zbolel. Bali so se močno za njegovo življenje
ves
Dalje : akoravno občuduje Hamletov: „to be, or not to be"
9
svet izverstni samogovor
pa
tudi se zdaj, ko mu je žé zlo odleglo

• » LI
mcar"
je vendar v igri „Gra- za-nj. Star je 62 lét.
niso brez skerbi Rusovs ka _vlada je 6 mili-
8 ali 9 samogovorov nekoliko preveč
Kerčmar jonov srebra reparjev odločila za to, da se razstreljeno in
Grga s Karolíno sobarico vred zadostuje med mnogimi	razderto mesto Sebastopol sopet sozida. — Rusovski
drugimi mičoimi prizori po vsi pravici in lahko se pozabijo	minister notranjih opravil je dal razpis, s kterim poziva,
vsi pogreški našteti, kteri manj motijo v teatru kakor če	révnim Krimljanom in prebivavcorn južnih dežel pomagati,
bereš igro.	Razun Sebastopola, Kerča in Balaklave je 100 vasi poru-
_;__šenih. Cesar sam je daroval že čez 3 milijone gold, v pod-
Novičar iz avstrijanskih krajev
poro ubozih ljudi;
drugi dobrotniki so tudi
9
Iz Tersta 15. t. m.
9
to je
9
blago po železnici voziti, se je 12,000 centov blagá na 34 vozovih. lili v Terstu ob 1 uri po poldán majhen potres.
veliko podarili
pa révsina je se vedno velika. — Moldavčane in YTa-lahe so vendar toliko obdělali9 da so šli po naših mislih pervi dan, ko so začeli v precčp. Odpravili so namreč odbrane poslaoee v Pariz

9
odpravilo iz našega mesta	kteri se imajo princu M o rat a kakor prihodojemu vladarja
19. t. m. smo cu-	zedinjenih knezij pokloniti. Ali niso sli ti mozjé se
Iz ita-	prevréle kaše pihat, se mora skoro pokazati, zlasti ker
lijanskih dežel nam pišejo, da oljka prav obilo eadú obéta;	je bilo v parižkem zboru izgovorjeno, da ostanete Moldava
t I i •	V • •	V	_	__. . ..	...	_	__
po zidi pa ne poprasujejo prevec
Iz Ljubljane. Asecuracija v Gradcu
kakor je znano, si morejo le Staj arci
9
pri
kteri
in Valahija turškemu cesarstvu podredjene deželi. Upati je
9
tudi
9
da bo princ Murat
odbornike dobro gostoval
9
pa
9
Krajnci in Ko- jih tudi zabernil na to, kar se bo še v zadévah njih do
rošci svoje poslopja zavarovati, bi rada od vec strani movine eklenilo. Nekteri časniki
razglašajo
dopise iz Bu
razodetim zeljam vstregla in vprihodnje ne le zoper škodo karesta, iz kterih se vidi, da volitve niso bile vse tako ognja asekurirala pohistva, temuc tudi. m nog o d r u g o
brez madeža, kakor bi marsikdo misliti utégnil. Ljudstvu blago, ki ga ima gospodar v hiši, kakor žito, živinsko se nič ne priležejo in to ljudstvo mnozih krajev se pritožuje
pfsmeno pri knézu, da so bile volitve, kakor so se godile,
je
klajo, živino i. t. d. Kako pa bi se dalo to upeljati
treba dobro in natanko prevdariti; zatega voljo bo vodstvo zgolj komédije. Sčasoma se mora resnica pokazati, te asekuracije
An
prave bratovsine med Stajarci, Krajnci in napravilo 16. dan prihodnjega mesca v Gradcu vélik zbor in je poklicalo iz vseh teh dežel može, v ktere
Korošci
glezki časniki pisejo iz Indije: „Povsod gré vstaja h koncu. Zdaj je přišel naš čas: povsod stojimo nepremak-Ijivi, serčnost in svestost nam navdaja serca, po sukem in
zaupanje stavi, da bi utegnili svetovati, kako bi se ta rec
po morji nam dohaja pomoc. Res je sicer to in da se ob-osnovala, da bi bila na vse straní prav. Kakor slišimo, so iz našajo, kakor junaki; pa pomoč jim dohaja počasi, mesta
Krajnskega povabljeni v ta zbor predstojnik naše kmetijske še niso ne enega vzeli, terdnjave morajo še obsédati in
želeti
9
da bi
V če
družbe, častiti gospod F. Terpinc. Živo je
graški zbor prav modro doveršil to važno nalogo. tertem tečaji „priobčenj iz štatistike" najdemo, da
gorí v Ljubljani vsaki večer 2000 gaz nih luč. Ali je to
poslednjic se morajo se z elementi boriti, ker jih povodnji
ovérajo v napredovanji.
Iz S pani je dobivajo časni
pomota ali je podrega za pripravljajo gazno svečavo
Ljubljančane, ki napraviti, ne vémo!
karji dopise, po kterih se je novih prekucij v tej deželi
bati. — Omenili smo v poslednjem listu naklepa zoper ee že tako dolgo kneza Serbi je. Danes povemo v posnetku, kar časnik!
Novičar iz raznih krajev
o tem pišejo, in pristavimo, da mora kaj na tém biti, ker so vdeleženci z imenom našteti. 9. t. m. eo namreč dežei-
bivšega ministra Damjanoviča na ulicah
Semendrii so
nega etarostnika in

C. kr. zdolnje avetrianeko poglavarstvo je dunajsko zbornico na tozabernilo, da v meetu Majnc néki tergovec
nenadoma přijeli in v kaearno zaperli; v druzega etarostnika in tudi bivšega ministra vjéli in v Beli
pripeljali ; zadnjič so še v mnozih krajih Serbije vec
grad
kteri ljudstvu kaj velj
z imenom Jožef Scholz papir za muhe prodaja.
Ta
moz přijeli, vendar se ne more reči, kaj še pride
V dezeli je mir
9
pa
papir so spoznali kot človéškemu zdravju zavoljo tega silno škodljiv, ker je z mišico ustrojen. Omenjeno c. kr. poglavarstvo je zavoljo tega zaukazalo, da naj ee taki papir

poveod odjema
in
zatéra. Ta papir je rudéčkaet
9
ima
štempelj z némškim napisom „Fliegentod
u
(to
je smert
muham) ; nad štempeljnom je mertvaška glava in pod njo
so trije križi! Še drug tak papir, sivkaeto-rumen
9
s šti
rimi mertvaskimi glavami in enako v misici ustrojen, je omenjeno el. c. kr. deželno poglavaretvo z razpisom od 22.
Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana
Spisal Andrej Likar.
HeKi <paj>ioiirrep co eHO He^ejto TaKO .ieiio iipi-4ira.ii. ce je nce joKa.io no íjepKBi, ca>io e^eH we. \7jiio ce je to 3#eao .ii»y#eji, 3ato ra aannpauiajo,
septembra 1857 prepovédalo.
Nekaj časa sem ee nahaja
Kano ^a oh hí ói.i híh riHjeH „Jaa Hiceji i3 Te <i>ape jím KpaTKo o^roBopi
/ / M
več ponarejenih bankovcov, zlasti po 2 goldinarja. Tako lično so ponarejeni, da jih zamore samo zvédenec epoznati.
Popravek. V poslédnj
listu so bile v gosp. Hitzing
Dvojui so ti ponarejenci. Na enih so očí na obéh glavah jevem sostavku, str. 330 Vir g
klasične verstice
h
skazene ; ti so z O o 5 zaznamovani. Na drugih je lice lève glave nepopolnoma izdélano, ker je izčertano, pa ne izpikčano; njih znamba je J 10. Papir obojih ee malo raz-
po versti postavlj
in bi utegnile při marsikomu kaj ízvime lepote
zgubiti. Postavimo jih tukaj sopet, kakor jim gre
Zimski pogóstni vihár
tako ne dere po morji
loči od pravih.
ka
— Po vsih Svetih bodo mogle kvarte, koršne koli, štempelj za 8 kr. iméti, toda tište ne, ktere
Kakor pa kužnih bolezen oblast med živínico dála
v
Z leg ne popáda živál le po samem; vsa
letenská céda
9
..Staro in mlado, mini kar ob enem. vse pleme do konca
wj	'	-	- -	_ MU	«	—	• * •
eo bile že pred veemi Svétimi po poetavi štempljane.
Néka c. k.
• v •
visja sodnija je, ko je zvedla, da néki advokst zakotne pisaće podpira, tega advokata obsodila, da ee eno celo léto ne emé več z advokaturo pečati. — V Pé-
99
99
Vedi. ko človek ozrè se do zračnih P
V
k
d
grad
i n
in po gricih píški svét o
T
m
Zdaj ko minulo je let že obilno, &o se zapuscene Trate pastirske, in
prazni
so lógi široko in dolg
Odgovorni vrednik: Dr. JáQCS Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik