361
Kmetijstvo.
Shod in rasztava avstrijskih čebelarjev.
Prve dni t. m. bil je na Dunaju shod avstrijskih in nemških čebelarjev. Predsedovala sta na znamenitem shodu sekcijski svetnik Karol Beck in pa Vogel. Vkupe se je bilo sešlo kacih 300 članov, mej drugim slavni čebelar župnik dr. Dzierzon, kateri je izumil panjeve s premakljivimi satovi in s tem jako povzdignil čebelarstvo. Poljedelsko ministerstvo je zastopal dr. vit. Herzmanowsky.
Shod je odobril pravila avstrijskega potovalnega čebelarskega društva in izvolil predsednika dunajskemu čebelarskemu društvu sekcijskega svetnika dr. vit. Becka za dosmrtnega predsednika temu društvu. Podpredsednikom
v
je voljen župnik Benda iz Slezije, v odbor pa Celestin Scha-chinger za Dolenje Avstrijsko,   Schusser za Češko, Janez
v
Huena za Gorenje Avstrijsko in Mayer za Stajarsko.
Župnik Dzierzon je potem imel zanimiv govor o tem, kaj koristijo taki shodi in ž njimi združene razstave. Spominjal se je shoda 1853. leta, na katerem se je govorilo o njegovem čebelnem panji. Govornik je potem govoril o nastanjenji trotovskih celic, starosti čebel in druzem, kar je on opazil v teku let, kar se bavi s čebelarstvom.
*
362
Karol Gattner je govoril o slamnatih panjevih. Po njegovih mislih ne gre teh panjev, kjer so v navadi, za-metavati, ker imajo marsikako dobro stran in se bi dali še zboljšati s tem, da se jim pridene medovnjak.
Ogerski čebelar Bela Ambrozy je govoril o napredku čebelarstva sploh, zlasti pa na Ogerskem. Lekarničar Metzger iz Nitre je pa imel jako zanimivo predavanje o anatomiji čebel in pojasnoval z risarijami. Guntler je pa govoril o rojih.
Več druzih čebelarjev je pa obravnavalo druge zanimive strani čebelarstva. Izrazila so se o raznih stvareh različna mnenja, čebelarji raznih dežel so sporočili tukaj svoje skušnje drug drugemu, da se dalje proučavajo in pripomorejo k daljnemu napredku. Mej zborovalci raznih narodnostij se je kazala od prvega do zadnjega najlepša sloga.
S čebelarskim shodom na Dunaji je pa bila združena tudi razstava za čebelarstvo, na kateri se je jasno videlo stanje in napredek čebelarstva. Od kar se je izumil panj s premakljivimi satovi, se je čebelarstvo močno povzdignilo ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriki in Avstraliji. Poslednjih deset let se je dokazalo, da čebela ne koristi le z nabiranjem medu in voska, temveč tudi pospešuje rast rastlin in tudi zaradi tega zaslužuje, da se goji. čebela jako pospešuje oplojenje. O tem so se prepričali zlasti na Novi Seelandiji, kjer evropska detelja ni rodila semena, dokler niso vpeljali čebel.
Čebelarstvo je pa tudi samo na sebi velikega gospodarskega pomena. V Avstriji je 186.000 čebelarjev, ki imajo nad milijon panjev in na leto pridobe medu in voska v vrednosti nad 5 milijonov goldinarjev.
V razstavi je bilo 130 panjev živih čebel, ki so letale in šumele okrog. Tukaj so bile razstavljene najrazličnejše čebele, nemške, italijanske, kranjske, banatske, ci-perske in egiptske. Zanimiv je bil panj brez vseh sten, katerega je razstavila tvrdka Schulz in Prokop. Na njem lahko opažaš delovanje čebel. Nič manj zanimivi niso šolski panjevi s steklenimi stenami, v katerih tudi lahko opažaš delovanje teh pridnih živalic.
Zanimiv je bil oddelek za čebelna stanovanja. Tu so bili razstavljeni najrazličnejši panjevi od izdolbenega drevesa do najpopolnejšega novodobnega panja. Ta oddelek je imel pokazati nekako zgodovino čebelarstva in pa njega stanje v raznih krajih. Najrazličnejši leseni, slamnati in probkovinasti panjevi so bili tukaj. Tukaj se posebno vidi prednost novih panjev, kjer se lahko lepo odjemljejo satovi in iz njih s posebnim strojem odpravi med ter zopet porabijo. Novejše čebelarstvo gleda v prvi vrsti na pridobivanje medu, ne toliko na pridobivanje voska in skuša z umetnimi satovi olajšati čebelam delo. Tacih umetnih satov je obilno razstavljenih.
Razstavljeno je mnogo medu in voska. Tu je videti brezbarven lipov med, črnikasti ajdov in vsakovrstni drugi. Tudi medica je bila razstavljena, ta nekdaj priljubljena ali sedaj pozabljena pijača. Razstavljeni so pa bili tudi razni izdelki, katere izdelujejo medičarji iz moke
in medu. Kar čuditi se je, kaj se vse sedaj iz medu izdeluje. Medeno vino, medeni kis, medena esenca, vse to in še več druzega je bilo brati na napisih.
Zanimiv je bil oddelek učil, za strokovnjake je pa bil jeden najzanimivejših gotovo literarni oddelek, ki je kazal, kako napreduje tudi slovstvo v tem važnem pa tudi zanimivem stroku narodnega gospodarstva. Prepričani smemo biti, da bode ta razstava jako povzdignila čebelarstvo v Avstriji.