Oglasi 2 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Tretja stran Vsebina Občina Ljubno Na kateri prečki lestvice sreče trenutno stojite? 12 Največje prekoračitve hitrosti ob koncu tedna v nočnem času .................... 7 Radmirje Gradnja krožišča v glavnem zaključena .......... 10 ŠS Šteklfest v Gornjem Gradu Bachova glasba v kitarski izvedbi vrhunskega Maka Grgića ...................... 12 16 Nazarje Zgornjesavinjsko gasilstvo okrepljeno z novimi močmi ................. 15 Modna revija VDC SAŠA Uporabniki so se prelevili v manekenke in manekene ..................... 16 Župnije Zgornje Savinjske doline 17 Z avgustom kar nekaj duhovniških premestitev ........................ 17 Lepa Njiva Kosili tako kot nekoč njihovi očetje in stari očetje ........... 17 Gibaj in zmagaj v Kokarjah Zdravi obroki, gibanje in spodbujanje pozitivne samopodobe ...................... 18 22 Jernej Presečnik Po enoletnem premoru znova med elito smučarskih skakalcev ............................ 21 Tilen Finkšt S tretjim mestom na Veliki nagradi Kranja najboljši Slovenec ............................. 21 Raduha 23 Volk poklal že več kot 40 ovac, bo ministrstvo odobrilo odstrel? ............... 22 Logarska Dolina V tokratni temi tedna smo se posvetili analizi gospodarjenja v Zgornji Savinjski dolini in ugotovili, da so naša podjetja in podjetniki dosegli daleč najboljše rezultate po izbruhu finančne in ekonomske krize leta 2008: največ zaposlenih, najmanj brezposelnih, največ dobička, najvišje plače ... Če bi pogledali nekoliko širše, bi lahko ugotovili, da se je v minulem letu izboljšala tudi prometna infrastruktura, investicije na tem področju pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Stabilizirajo se razmere v zdravstvu, kjer je bilo stanje v preteklih letih res kritično, gradijo se dodatne kapacitete v šolstvu in otroškem varstvu ... Bilo bi zelo zanimivo narediti raziskavo med občani in jih vprašati, če so srečni. Končni cilj vsakega posameznika, vsak od nas pa tvori družbo, namreč ni imeti toliko in toliko evrov plače, takšno in takšno hišo, takšen in takšen avto, da ne naštevam naprej, končni cilj je - biti srečen. Slovenija ima v svoji viziji zapisano, da bo do leta 2050 srečna država. Svetovno poročilo o sreči pod okriljem Združenih narodov od leta 2012 meri srečo v 146 državah. V zadnjem poročilu, objavljenem marca, je Slovenija zasedla 22. mesto. Vprašanje, na podlagi katerega se razvrščajo države, se glasi nekako takole: zamislite si lestev z desetimi prečkami, na kateri spodnja prečka pomeni najslabše in zgornja najboljše možno življenje. Na kateri prečki čutite, da trenutno stojite? V zadnji raziskavi je povprečen anketiranec v Sloveniji izjavil, da je na prečki 6,6, medtem ko so najsrečnejši Finci v povprečju na prečki 7,8. Na vrhu lestvice najdemo predvsem države severne Evrope, na dnu pa večinoma afriške države. Najnižje je z oceno 2,4 Afganistan. V začetku objavljanja svetovnega poročila o sreči ni bilo govora o tem, kateri dejavniki ključno vplivajo na občutek sreče prebivalcev posamezne države, pri pripravi poročila za leto 2017 pa so njegovi avtorji naredili statistično raziskavo, s katero so večji del percepcije sreče pojasnili s šestimi dejavniki: bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca, leta pričakovanega zdravega življenja, socialna opora, svoboda sprejemanja odločitev, radodarnost in percepcija korupcije. Že res, da denar ne more kupiti sreče, a življenjski standard, merjen z BDP na prebivalca, je v skoraj vseh državah najpomembnejši posamezni element percepcije sreče. Brez dovolj visokega BDP se država ne uvršča visoko na lestvici sreče. Slovenija je glede na BDP na 34. mestu in nobena od držav, uvrščenih po sreči nižje, nima boljšega BDP od Slovenije. Zato potrebujemo čim več uspešnih podjetij, kot je KLS Ljubno, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in prispevajo k višjemu BDP. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Zgorela lovska koča na Zaberložnici .................. 23 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 31, 5. avgust 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 3 Tema tedna POSLOVANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETU 2021 Več zaposlenih, več dobička, višje plače Gospodarski subjekti – gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge – so v Sloveniji lani poslovali v povprečju bistveno bolje kot leto prej. Zmanjšal se je obseg neporavnanih obveznosti kakor tudi število brezposelnih. Enako lahko ugotovimo tudi za gospodarske subjekte v SAŠA regiji in Zgornji Savinjski dolini. V nadaljevanju je zbranih nekaj najbolj karakterističnih podatkov o poslovanju zgornjesavinjskih podjetij in podjetnikov, ki jih je na podlagi oddanih letnih poročil objavila velenjska izpostava Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB V letu 2021 so na območju Zgornje Savinjske doline poslovale skupno 304 gospodarske družbe. V primerjavi z letom 2020 se je njihovo število povečalo za 25 oziroma za devet odstotkov. Po občinah je bilo število gospodarskih družb naslednje: Gornji Grad 25, Ljubno 40, Neto dodana vrednost na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji je bila lani 17.148 evrov, kar pomeni, da so bili zgornjesavinjski podjetniki (z izjemo mozirskih) uspešnejši od republiškega povprečja. Luče 29, Mozirje 89, Nazarje 69, Rečica ob Savinji 43 in Solčava 10. Največ novih družb je bilo lani registriranih v Nazarjah, in sicer devet. 4 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Gibanje števila zaposlenih v gospodarskih družbah v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih desetih letih (vir: AJPES) ŠTEVILO ZAPOSLENIH Gospodarske družbe v Zgornji Savinjski dolini so lani zaposlovale skupno 3649 delavcev, kar je bilo 415 oziroma 13 odstotkov več kot leto prej. Po občinah je bilo število zaposlenih naslednje: Gornji Grad 79, Ljubno 828, Luče 139, Mozirje 335, Nazarje 1981, Rečica ob Savinji 224 in Solčava 63. 305 novih zaposlitev oziroma skoraj tri četrtine vseh je bilo realiziranih v gospodarskih družbah s sedežem v občini Nazarje. PRIHODKI IN ODHODKI Zgornjesavinjske gospodarske družbe so v letu 2021 ustvarile 847.721 tisoč evrov prihodkov, kar je bilo 28 odstotkov več kot leto prej. Čisti prihodki od prodaje so znašali 811.164 tisoč evrov, kar je bilo za četrtino več kot leta 2020. Povečali so se tudi čisti prihodki od prodaje na tujih trgih, ki so znašali 564.522 tisoč evrov oziroma 26 odstotkov več kot predlani. Odhodki gospodarskih družb so lani dosegli 788.298 tisoč evrov in so za 24 odstotkov presegli odhodke v letu prej. DODANA VREDNOST Dodana vrednost, ki so jo lani ustvarile zgornjesavinjske gospodarske družbe, je znašala 189.804 tisoč evrov in je bila za 21 odstotkov višja od predlanske. Neto dodana vrednost je znašala 189.618 tisoč evrov in je presegla predlansko prav tako za 21 odstotkov. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 51.964 evrov, kar je bilo sedem odstotkov več kot leto pred tem, vendar še vedno dva odstotka pod republiškim povprečjem. Po občinah je neto dodana vrednost na zaposlenega znašala (v evrih): Gornji Grad 37.852, Ljubno 65.205, Luče 58.586, Mozirje 37.182, Nazarje 50.628, Rečica ob Savinji 41.294 in Solčava 39.536. DOBIČEK 229 gospodarskih družb v Zgornji Savinjski dolini je v letu 2021 ustvarilo skupaj 55.485 tisoč evrov čistega dobička (dvakrat več kot leta 2020), 69 družb pa skupaj 1199 tisoč evrov čiste izgube (dve tretjini manj kot leta 2020). Neto čisti dobiček je tako znašal 54.286 tisoč evrov. Neto čisti dobiček na zaposlenega po občinah je bil (v evrih): Gornji Grad Tema tedna, Gospodarstvo 6627, Ljubno 41.984, Luče 11.763, Mozirje 3059, Nazarje 7416, Rečica ob Savinji 6805 in Solčava 2046. Neto čisti dobiček na zaposlenega v gospodarskih družbah v Sloveniji je lani znašal 10.910 evrov. PLAČE V letu 2021 je povprečna bruto plača zaposlenega v gospodarskih družbah v Sloveniji znašala 1901 evro (sedem odstotkov več kot leta 2020), v SAŠA regiji 1778 evrov (pet odstotkov več), po posameznih zgornjesavinjskih občinah pa (v evrih): Gornji Grad 1410, Ljubno 1833, Luče 1446, Mozirje 1613, Nazarje 2023, Rečica ob Savinji 1371 in Solčava 1521. Kot kažejo podatki, je povprečna plača v vseh občinah, razen nazarski, zaostajala za povprečno plačo v Sloveniji, medtem ko so regijsko povprečje poleg nazarskih presegale še ljubenske gospodarske družbe. pol. Čisti prihodki od prodaje so znašali 85.606 tisoč evrov in so bili prav tako za 13 odstotkov in pol višji od predlanskih. Odhodki so znašali 83.715 tisoč evrov, kar je bilo 12 odstotkov in pol več kot leta 2020. DODANA VREDNOST Dodano vrednost v skupnem znesku 23.742 tisoč evrov (tri odstotke in pol več kot leto prej) je v lanskem letu ustvarilo 555 samostojnih podjetnikov (15 več kot leta 2020). Neto dodana vrednost, ki so jo ustvarili samostojni podjetniki, je znašala 23.652 tisoč evrov in je bila je bila lani 17.148 evrov, kar pomeni, da so bili zgornjesavinjski podjetniki (z izjemo mozirskih) uspešnejši od republiškega povprečja. PODJETNIKOV DOHODEK Podjetnikov dohodek, ki ga lahko primerjamo z dobičkom v gospodarskih družbah, v skupnem znesku 6468 tisoč evrov (četrtino več kot leto pred tem) je lani ugotovilo 535 zgornjesavinjskih samostojnih podjetnikov (37 več kot leto prej). Neto podjetnikov dohodek je znašal 6139 tisoč evrov in je bil za 29 odstotkov višji od predlanskega. Po občinah REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Pri predstavitvi rezultatov poslovanja samostojnih podjetnikov je treba povedati, da se iz leta v leto povečuje število tistih podjetnikov, ki so po lastni odločitvi obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ti podjetniki niso zavezani k predložitvi letnih poročil, zato njihovi rezultati v analizi poslovanja niso zajeti. Na nivoju SAŠA regije je bilo takih podjetnikov lani 1121 oziroma 132 več kot leta 2020. ŠTEVILO SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V sedmih zgornjesavinjskih občinah je lani poslovalo 591 samostojnih podjetnikov, ki so agenciji AJPES predložili letna poročila. V primerjavi z letom 2020 to pomeni povečanje za 11 oziroma slaPovprečna plača v gospodarskih družbah v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, razen v nazarski, je lani zaostajala za povprečno plačo v Sloveniji. ba dva odstotka. V občini Gornji Grad je bilo 78 samostojnih podjetnikov, v občini Ljubno 112, Luče 63, Mozirje 143, Nazarje 75, Rečica ob Savinji 84 in Solčava 36. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Samostojni podjetniki so imeli v letu 2021 skupno 632 zaposlenih, kar je bilo v primerjavi z letom prej 45 oziroma šest odstotkov in pol manj. Po občinah je bilo število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih naslednje: Gornji Grad 70, Ljubno 109, Luče 77, Mozirje 129, Nazarje 127, Rečica ob Savinji 101 in Solčava 20. PRIHODKI IN ODHODKI Zgornjesavinjski samostojni podjetniki so lani ustvarili skupno 89.855 tisoč evrov prihodkov, s čimer so predlanski rezultat izboljšali za 13 odstotkov in Bruto plače v gospodarskih družbah v letu 2021 po občinah v primerjavi z republiškim in regijskim povprečjem (vir: AJPES) za tri odstotke in pol višja od predlanske. Neto dodana vrednost na zaposlenega, pri čemer so upoštevani tudi nosilci dejavnosti, je po občinah znašala (v evrih): Gornji Grad 21.053, Ljubno 17.257, Luče 19.791, Mozirje 16.611, Nazarje 20.401, Rečica ob Savinji 22.404 in Solčava 21.263. Neto dodana vrednost na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji je bil neto podjetnikov dohodek na zaposlenega, pri čemer so upoštevani tudi nosilci dejavnosti, naslednji (v evrih): Gornji Grad 6955, Ljubno 3982, Luče 4828, Mozirje 5247, Nazarje 4373, Rečica ob Savinji 4611 in Solčava 7073. Neto podjetnikov dohodek na zaposlenega v Sloveniji je lani znašal 4783 evrov. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Bankomat po novem na trgu V zadnjih dneh julija so na Ljubnem ob Savinji iz nekdanjih prostorov NLB odstranili bankomat in ga prestavili v trgovino KEA na Placu. Bankomat stoji ob vhodu v trgovino. Bankomat je po zaprtju bančne poslovalnice ostal v njihovih prostorih, po izteku najemne pogodbe pa se je NLB odločila za prestavitev. Bankomat bodo odslej lažje našli tudi turisti, ki jih je na Ljubnem ob Savinji v letošnji sezoni precej. Štefka Sem Bankomat NLB na Ljubnem ob Savinji je sedaj ob vhodu v trgovino KEA. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 5 Intervju BARBARA STRAŠEK MIRNIK, IZVRŠNA DIREKTORICA KLS LJUBNO Poslovna kultura se odraža tudi v odnosu do sodelavcev V podjetju KLS Ljubno poudarjajo, da je temelj uspešnega dela medsebojno spoštovanje, zato cenijo vsako delo in vsakega sodelavca. »Vsako, tudi najbolj enostavno delo, je pomembno za naš uspeh, našo konkurenčnost in napredek,« pravi Barbara Strašek Mirnik, izvršna direktorica za prodajo, nabavo, razvoj, kontrolo in kadre, s katero smo se ob 50-letnici podjetja pogovarjali o njihovi poslovni kulturi. • Kako imate v KLS organizirano delo, da je tudi v praksi zagotovljeno medsebojno spoštovanje sodelavcev? Celoten potek vodenja in dela smo razporedili na procese, ki jih opravljajo večje in manjše skupine sodelavk in sodelavcev. Vsak proces sodelu»Ko delaš in se trudiš, lahko narediš napako. To ni prekršek. Prekršek pa je, če napake ne razkriješ takoj ali če škodo povzročiš zaradi malomarnosti.« je pri načrtovanju in ima v okviru ciljev KLS postavljene svoje cilje. Redno ugotavljamo uspešnost doseganja ciljev. Te obravnavamo po procesih oziroma skupinah. Uspeh skupine ali ekipe ima prednost pred uspehom posameznika. • Delavec lahko dobro dela in dosega zastavljene cilje, če je v optimalnem psihofizičnem stanju, če je torej duševno in telesno zdrav. Kako v KLS Ljubno skrbite za to področje? Vršimo stalno promocija zdravja, pri čemer dajemo poudarek zdravemu načinu življenja, zdravi prehrani, gibanju v naravi in gibanju na sploh, poleg tega 6 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 pa skrbimo za zdravstveno preventivo. Imamo športno društvo KLS, v katerega je včlanjenih 60 odstotkov zaposlenih. V njem deluje šest sekcij, s katerimi pokrivamo pohodništvo, tek, odbojko, smučanje, kolesarjenje in nogomet. Sekcije organizirajo deset do petnajst dogodkov letno. Vsaj enega dogodka se udeleži vsak član društva. Ker pa občasne športne aktivnosti niso dovolj, izvajamo tudi organizirano telovadbo in razgibavanje med delom, vsak dan. S kratkimi telovadnimi premori neposredno ob delovnem mestu poskrbimo za ustrezne vaje za hrbtenico, vrat, oči … odvisno od delovnega mesta. • Pomemben sestavni del odnosa med delodajalcem in zaposlenim je nagrajevanje. Kakšne plače imajo zaposleni v KLS Ljubno? V KLS imamo dobre plače. Te so že več let četrtino nad državnim povprečjem. V letu 2021 je bila poprečna mesečna plača 2470 evrov, v letu 2022 bo več kot 2600 evrov. • Imate poleg plač še kakšno obliko nagrajevanja vaših sodelavcev? Imamo. Naj na tem mestu poudarim, da je stalen napredek in razvoj kadrov pomemben element poslovne politike KLS. Napredek sodelavcev spremljamo skozi vso leto: mesečno ocenjujemo delo ali izvršitev plana dela in napredka. Sodelavci, ki presegajo zastavljene cilje in so odgovorni, gospodarni, učinkoviti pri delu, proaktivni, inovativni ter upoštevajo etični kodeks KLS, so za nas ključni kadri, ki jih za njihov prispevek k dodani vrednosti posebej nagradimo z letno nagrado, ki za najboljše sodelavce v proizvodnji preseže mesečno plačo. • Kdaj podeljujete letne nagrade? Letne nagrade za delo v preteklem letu podeljujemo vsako leto v januarju zelo dobrim in dobrim sodelavcem. Najvišje letne nagrade dobijo zelo dobri kadri. Podelimo jih na svečani prireditvi, na kateri predstavimo najboljše dosežke. Že nekaj let pa vsako četrtletje izpostavimo in pohvalimo tudi sodelavce, ki so v zadnjem trimesečju dosegli napredek ali poseben dosežek. S tem še dodatno spodbujamo sodelavce, da dobro in učinkovito delajo in jim pokažemo, da spremljamo njihovo delo in vidimo napredek. Tudi te pohvale opravimo javno in na slovesen način. • So nagrade in pohvale povezane tudi z napredovanjem? Sodelavci, ki so ocenjeni zelo dobro, ki so fleksibilni, zmožni opravljati več del v podjetju, pripravljeni sprejeti večjo mero odgovornosti, zanesljivi, uslužni, timsko in pozitivno naravnani ter pripadni podjetju in vodstvu, so ključni sodelavci, ki jim v podjetju zagotavljamo napredovanje. Za uspešno poslovanje podjetja, spopadanje z vse bolj negotovimi tržnimi razmerami in izjemno ostrim konkurenčnim bojem KLS potrebuje kadre, ki naredijo potreben napredek, ki vodi k zastavljenim ciljem. • Povedali ste že, kakšna je v vašem podjetju povprečna plača. Koliko znaša najnižja plača? Najnižja izplačana plača v KLS Ljubno za polni učinek in polni delovni čas znaša več kot 1500 evrov. Plača samostojnega operaterja obdelovalnih linij za polni učinek in polni delovni čas znaša 2000 do 2600 evrov. Naši sodelavci pa prejmejo konec leta še dve »V usposabljanje naših sodelavcev vlagamo veliko sredstev in časa. Tako vsako leto izvedemo 60 do 70 ur usposabljanja na zaposlenega. S tem dvigamo njihovo znanje in samozavest.« plači: božičnico, ki je lani znašala 1800 evrov neto, in letno nagrado dobremu sodelavcu v proizvodnji, ki je za leto 2021 znašala 800 do 1500 evrov neto. Regres za letni dopust smo izplačali v višini 1500 evrov. • Na kakšen način skrbite za strokovno usposobljenost in razvoj zaposlenih? V usposabljanje naših sodelavcev vlagamo veliko sredstev in časa. Tako vsako leto izvedemo 60 do 70 ur usposabljanja na zaposlenega. S tem dvigamo njihovo znanje in samozavest. Usposobljenost in zanesljivost ter strokovni napredek so potrebni za izboljšanje kakovosti, produktivnosti in uvajanje novih tehnologij in orodij kakovosti ter novih zahtev avtomobilske industrije. • Kako je poskrbljeno za obveščenost sodelavcev o dogajanju v podjetju? Že od leta 2004 izdajamo interni časopis KLS Novice s ciljem, da sodelavce in vse, ki sodelujejo z nami, informiramo o pomembnih spremembah, ukrepih in novicah. KLS Novice izdajamo enkrat mesečno. V času zmanjšanih naročil in zaradi sprejemanja kovidnih ukrepov, ko je bilo več sodelavcev doma na čakanju, smo KLS Novice izdajali dvakrat Intervju, Iz občin mesečno, da smo zagotovili sprotno obveščanje. Glede na rezultate zadnje ankete vsi sodelavci vsaj občasno preberejo KLS Novice, več kot 70 odstotkov pa je takšnih, ki jih redno in v celoti preberejo. To nas zelo veseli in potrjuje, da je zasnova internega časopisa pravilna. Drugi pomembni načini informiranja in komuniciranja s sodelavci so redne tedenske koordinacije, mesečni sestanki in razgovori delovnih skupin. • Ali so vaši sodelavci na kak način vključeni tudi v upravljanje podjetja? So. V ta namen imamo ustanovljen svet delavcev, ki deluje na rednih sejah, ki so najmanj vsaka dva meseca. Vodstvo svetu poroča o tekočih poslovnih in vseh pomembnih organizacijskih, razvojnih ter planskih zadevah. Svet delavcev v tej zvezi poda svoje mnenje oziroma soglasje ter svoje predloge. Redna točka na teh sejah so tudi vprašanja in pobude sodelavcev. • Se pri komuniciranju poslužujete tudi kakšnih digitalnih orodij? Za ustrezen in hiter pretok informacij in ažurno reševanje problematike smo razvili v podjetju informacijsko orodje Redmine, ki omogoča hitro medsebojno komuniciranje in informiranost ter odzivnost in fleksibilnost. Slednja je še posebno pomembna pri zagotavljanju zadovoljstva naših odjemalcev, ki glede na nenehne spremembe trga dnevno spreminjajo naročila. • Kako uspevate kljub neprestanim spremembam v vaši branži ohranjati stabilen organizacijski okvir, ki omogoča sodelavcem, da si lahko planirajo aktivnosti v času, ko niso v službi? Delovni koledar določimo vsako leto na začetku leta in ga razdelimo vsem sodelavcem. Ker pa naše podjetje dela v avtomobilski industriji, kjer se vsako leto dogajajo velike spremembe in nihanja naročil, se moramo tem nihanjem prilagajati tedensko. Kljub velikim mesečnim nihanjem naročil držimo dokaj stabilen tempo dela, ki ga napovemo v naprej. Sodelavkam in sodelavcem dajemo jasna navodila za razporede dela vsak četrtek za naslednji teden. • Kaj pa takrat, ko gre kaj narobe? Ko delaš in se trudiš, lahko narediš napako. To ni prekršek. Prekršek pa je, če napake ne razkriješ takoj ali če škodo povzročiš zaradi malomarnosti. Pogovarjal se je Franci Kotnik PRIKAZOVALNIKI HITROSTI V OBČINI LJUBNO Največje prekoračitve hitrosti ob koncu tedna v nočnem času Prikazovalniki hitrosti ob cestah obveščajo voznike, ali je njihova hitrost v okvirih predpisane. Z rdečim palcem, obrnjenim navzdol, voznike opozarjajo, da so prehitri, z zelenim smeškom pa, da je njihova hitrost v okviru omejitev. Na območju Občine Ljubno so postavljeni štirje merilniki hitrosti, in sicer v Okonini, Radmirju, na Ljubnem na Produ in od junija ob vhodu v center Ljubnega iz smeri Luč. Razen merilnika v Okonini so preostali trije pametni prikazovalniki, ki beležijo podatke in jih posredujejo nadzornemu strežniku. NA PRODU NAJVIŠJA PREKORAČITEV 68 KILOMETROV NA URO Po dobri polovici leta je Občina Ljubno objavila podatke o izmerjenih hitrostih na omenjenih lokacijah. Merilnik na Produ, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro, je zabeležil povprečno hitrost vozil 34 km/h, najvišja izmerjena je bila 98 km/h. V celotnem obdobju meritev je 85 odstotkov vozil vozilo do hitrosti 43 km/h, 50 odstotkov do hitrosti 34 km/h in 30 odstotkov do hitrosti 29 km/h. V času merjenja od 1. januarja do 13. julija je bilo zabeleženih 190.553 vozil v smeri merjenja hitrosti, zato na Od junija dalje je merilnik hitrosti postavljen tudi ob vstopu v center Ljubnega iz smeri Luč. (Foto: arhiv Občine Ljubno) občini ocenjujejo, da je število vseh vozil na tem območju okrog 381 tisoč, kar je veliko glede na to, da gre za občinsko cesto, ki jo je mogoče zamenjati z uporabo obvoznice. V RADMIRJU KONEC TEDNA VEČJE PRKORAČITVE Povprečna izmerjena hitrost na regionalni cesti pri večstanovanjski in poslovni stavbi »pošta« v Radmirju, kjer je merilnik postavljen v smeri iz Gornjega Grada, je bila 48 km/h, omejitev je 50. V času od novega leta je v obe smeri peljalo 560 tisoč vozil. Po podatkih iz merilnika so opazili razliko v povprečni hitrosti ob koncu tedna, saj se le-ta ob nedeljah zviša na 51 km/h. Največja zabeležena hitrost je bila 137 km/h, kar je za 87 km/h prekoračena hitrost v naselju. Največje in najbolj nevarne prekoračitve hitrosti se dogajajo ob koncu tedna v nočnem času, ugotavljajo na občini, kjer so merilnik za Radmirje dobili preko razpisa v brezplačen najem za eno leto. OD JUNIJA MERILNIK TUDI NA PLACU Letos je Občina Ljubno pridobila še en merilnik na razpisu za sofinanciranje pametnih prikazovalnikov hitrosti v prometu. Od 7. junija, ko je bil postavljen na Placu, do 13. julija je bilo na tej lokaciji zabeleženih 98.493 vozil iz Luč proti Ljubnemu, zato ocenjujejo, da se je na tej relaciji peljalo okoli 196 tisoč vozil. Največja zabeležena hitrost je bila 118 km/h, omejitev je 50. Povprečna izmerjena hitrost na tem delu je 54 km/h. Štefka Sem Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 7 Voščila, Oglasi 8 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Intervju CIRIL ROSC, ŽUPAN OBČINE LUČE Izgradnja obvoznice pridobitev tudi za prireditve V prvi polovici avgusta tradicionalno potekajo Lučki dnevi s prikazi starih kmečkih opravil in običajev, ki jih pospremijo razstave ter glasbeni in športni dogodki. Ob tej priložnosti smo župana Občine Luče Cirila Rosca povprašali o pripravah na največji dogodek v kraju, pa tudi o razvojnih projektih, ki Luče, gnezdo sredi gora, kot so ga poimenovali, dela prijetno za bivanje domačinov in privlačno za obiskovalce. • Lučki dnevi bodo letos potekali od 5. do 14. avgusta. Se poleg utečenega programa obeta kakšna novost? Tudi letos ohranjamo prepoznavno smer prireditve občinskega in farnega praznovanja, kot že vrsto minulih let. V koraku s tradicijo in našo bogato dediščino bomo ob zares pestrem programu na 30 različnih prizoriščih izvedli okrog 40 različnih dogodkov ter z njimi podoživljali tako stare čase kot tudi nekoliko sodobnejše pristope na številnih področjih življenja in utripa kraja. Tudi kar nekaj novosti se letos obeta. Želim si le, da bi zagnanost domačinov, vedoželjnost obiskovalcev in sreča z vremenom hodili vštric. Velik korak naprej in možnost povsem drugačne dimenzije naših prireditev v centru kraja bo v prihodnje gotovo prinesla izgradnja obvoznice. Potem bomo lahko za promet zaprli del vasi in tam nemoteno od cestnega prometa izvajati prireditve. Sedaj te možnosti žal še nimamo. • V Etno vasi, kjer so predstavljene rokodelske obrti, boste v sklopu letošnjih Lučkih dni osmim hišicam dodali vaško gostilno. Člani Društva upokojencev Luče bodo ob tej priložnosti poskrbeli za zgodovinski pregled gostiln. Upokojenci bodo v sklopu odprtja vaške gostilne predstavili bogato zgodovino gostiln v Lučah. Res pa je tudi, da smo poleg vaške gostilne Etno vasi dodali tudi novo kapelo, ki je edina v Sloveniji posvečena sv. Koroni, zavetnici proti kužnim boleznim in epidemijam in bo blagoslovljena na Lučki dan. Oba objekta sta pomembna atributa vsake vasi in ji bosta zato nedvomno dajala poseben pečat. • Luče se ponašajo z nazivom prva samooskrbna energetska skupnost v Sloveniji, za kar ste prejeli nagrado Zlati kamen 2021. Kaj za kraj v času energetske draginje pomeni energetska samooskrba? Preko mednarodnega pilotnega projekta se je del Krnice povezal v samooskrbno energetsko skupnost, ki je, preko sončnih elektrarn na strehah objektov in večjega hranilnika električne energije, večino časa neodvisna od zunanjih energetskih razmer in dejavnikov, tako od dosedanjega nestabilnega energetskega omrežja kot tudi od cenovnih nihanj. Nedvomno je projekt odlično izhodišče za širitev podobnih sistemov v druga okolja. Še posebej v energetsko negotovi prihodnosti, ki nas čaka. • Z izgradnjo športnega centra Luče so dobili šolarji, pa tudi ostali občani, več možnosti rekreacije, fitnesu na prostem se je pridružil fitnes v prostorih športnega centra. Pogled nazaj nam da vedeti, da smo največjo investicijo v občini - izgradnjo športnega centra, izvedli in dokončali še v času stabilnih razmer. Večji obisk dvorane je kratkoročno omejila korona, kljub temu pa smo v njej gostili že številne, ne samo športne prireditve. Konec koncev v njej po zaslugi domačega kluba NTK Savinja lahko redno gledamo najboljše predstave, kar jih trenutno ponuja slovenski namizni tenis. Domačinom in obiskovalcem Luč smo z izgradnjo zunanjega fitnes centra na idiličnem sotočju Savinje in Lučnice ter notranjih fitnes naprav na galeriji športnega centra še razširili možnost aktivnega preživljanja prostega časa, kar je danes vse bolj iskano, da ne omenjam nabave električnih koles, obnove pešpoti ... • Stekla bo obnova poti do Erjavčeve jame, gradnja koče na Korošici pa bo za občino in lokalno planinsko društvo velik projekt. Kdaj pričnete? Po dopustih pričenjamo s temeljito obnovo zgodovinske pešpoti proti Solčavi skozi Erjavčevo jamo, vključno z razglednimi točkami. Glede gradnje koče na Korošici pa bomo po podpisu pogodbe poskušali preko javne razprave z zainteresirano javnostjo priti do čim širšega konsenza na ključna vprašanja: kakšen objekt potrebujemo, kakšne kapacitete, za kakšen namen, s kakšnimi dostopom ... Šele na osnovi teh odgovorov bo stekla usklajena akcija od projektiranja do izvedbe. Upam, da v čim širši zasedbi, kjer bo vsak dobrodošel. • Katerim razvojnim projektov boste v prihodnje še namenili pozornost? Izgradnja osnovne občinske infrastrukture se z letošnjim asfaltiranjem še zadnjih odsekov v nekatere zaselke in zaključkom izgradnje nove čistilne naprave počasi zaključuje. Po pred kratkim pridobljenem lastništvu Tajčmanove hiše želimo obnoviti ta spomeniško zaščiten objekt kulturne dediščine v starem vaškem jedru, kjer želimo urediti muzej hiše spominov z zbirkami o planinstvu, ljudskem petju, izseljenstvu in Lučanih, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti kraja. Že nekaj časa tudi iščemo variante, kako zagotoviti potrebna zazidljiva zemljišča za novogradnje, predvsem za mlade družine, da bi ostale v domačem kraju. Je pa tudi res, da so nekatere možne rešitve te problematike posredno povezane z gradnjo obvoznice in ureditvijo območja ob njej, kjer vedno trčimo na podobne ovire. • Dvakrat ste že omenili lučko obvoznico. Kakšni so obeti? Izgradnja lučke obvoznice poleg razbremenitve prometa skozi kraj in povečanja poplavne varnosti naselja Luče nedvomno prinaša veliko priložnosti za razvoj kraja v prihodnje. Nekatere sem že omenil. Žal ta državni projekt iz znanih razlogov poteka precej počasneje, kot bi si, ne samo v Lučah, velika večina želela. Gre pa projekt kljub vsemu v smeri izvedbe, kot jo je že leta 2010 določil na vladi sprejet državni prostorski načrt, ki smo ga konec koncev občani s plebiscitarno večino tudi potrdili na referendumu in ne predvideva nobenih rušitev objektov ob trasi. Trenutno potekajo razlastitve tistih parcel, ki jih nekateri lastniki niso želeli prodati ali zamenjati za enakovredne parcele. Potem sledi pridobitev gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca in upajmo, da čim prej tudi pričetek del. • Letošnje volilno leto bomo zaokrožili z lokalnimi volitvami. Se boste potegovali za še en mandat na mestu župana? Moje županske aktivnosti tečejo po planu, ki ga določa predvsem sprejeti proračun letošnjih občinskih investicij, ne glede na to, da bodo lokalne volitve 20. novembra. Roki za volilna opravila pričnejo teči 5. septembra, tako da je časa za objavo odločitve o kandidaturi še kakšen mesec. Dvajset let mojega županovanja v petih zaporednih županskih mandatih, dobljenih vedno v prvem krogu volitev, pa je dovolj pomenljivo dejstvo samo po sebi … Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 9 Iz občin, Ljudje in dogodki Julija Pred 50 leti GASILSTVO IMA DOLGO TRADICIJO Gasilske organizacije so prav gotovo pomemben činitelj v naši občinski skupnosti. Če imamo v operativnih desetinah društev dobro in pri pionirskih kadrih zadovoljivo stanje, ne moremo tega trditi za ženske desetine. Verjetno je zastarala miselnost, da žena, posebno poročena, ne sodi več med gasilce. Zlasti za vzgojo mladih gasilcev bi bila žena - mati najbolj primerna. Še ena ugotovitev je izstopala v razpravah na občnih zborih, da je v društvih namreč premalo članov intelektualcev. Le eno gasilsko društvo v občini oziroma občinski gasilski zvezi ima člana s fakultetno izobrazbo. RADMIRJE Gradnja krožišča v glavnem zaključena Po nekajdnevnem zaprtju cest na lokaciji gradnje novega krožnega križišča v Radmirju so z asfaltiranjem zaključili večja gradbena dela. Najdlje je trajala ureditev mostu in pločnika v smeri proti Mozirju, medtem ko je bilo samo krožišče narejeno precej hitreje. Izvajalci morajo dokončati še zaključna dela, postaviti javno razsvetljavo, narisati talne oznake, postaviti prometne znake, namestiti zaščitne ograje in še par detajlov. Občina bo poskrbela za ureditev notranjosti krožišča in postavitev avtobusnih postajališč. Štefka Sem Pred 40 leti TURISTIČNE KMETIJE, NE DIVJE GOSTILNE! Ob sodelovanju Zadružne zveze SRS je bil v Mozirju posvet o kmečkem turizmu na sploh. Posebno dolgo so se zadržali pri ugotavljanju primernosti neke kmetije za turistično dejavnost. Tu so enoglasno pritrdili načelu, da gre v to lahko edino preusmerjena kmetija. Ob tem so z vso resnostjo opozorili na izrodke v kmečkem turizmu. Namreč na tako imenovane »divje« gostilne. Te ne samo da škodujejo ugledu dobro vodenih kmečkih turističnih zmogljivosti, kvarijo splošno turistično ponudbo, v kateri trdimo za počitnice na kmetiji, da so mirne, brez hrupa, v svežem zraku itd. Dobro je treba ločiti pleve od zrna! Pred 30 leti BEGUNCI, BEGUNCI ... Vsak posameznik je svet zase. ln tudi begunci so le - ljudje. Ljudje, ki so se po muhasti igri usode znašli na napačni strani črte, ki loči vojno od miru in je za nas tako daleč ... Begunci oziroma begunke, kajti v glavnem so k nam prišle ženske z otroki, (133 jih je) v zbirnem centru na Brdcah niso nič drugačni. V naši dolini je 138 beguncev še v zbirnem centru RTC Golte, 127 pa pri družinah. Približno 50 jih je neregistriranih in živijo pri svojcih. Za centre skrbi republika, Rdeči križ pa beguncem priskrbi tretji obrok hrane in jih zalaga s paketi. Pomoč zdaj rahlo upada, ker je situacija kritična tudi za mnoge naše družine v dolini. Pripravila Tatiana Angioi 10 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Krožišče v Radmirju je v zadovoljstvo udeležencev v prometu sedaj odprto. (Foto: Štefka Sem) REČICA OB SAVINJI Županjino povabilo v domači kraj Konec šolskega leta je rečiška županja Ana Rebernik pripravila sprejem za devetošolce Osnovne šole Rečica ob Savinji, ki so skozi leta šolanja dosegli najboljše uspehe. Sprejema se je udeležilo šest učencev, ki so se z županjo, ravnateljem Petrom Podgorškom in razredničarko Katjo Atelšek zapletli v sproščen pogovor o načrtih za prihodnost. Županja je učencem svetovala, naj bodo v prvih mesecih šolanja na srednjih šolah še posebej prizadevni, ter jih povabila, naj se vedno radi vračajo v svoj rojstni kraj. US Županja je učencem podarila sadike češenj za spomin na šolska leta v rečiški šoli. (Foto: US) Organizacije 27. SREČANJE ODBOROV SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V BOVCU Druženje ljudi s Slovenijo v srcu Slovenska demokratska stranka (SDS) je zadnjo soboto v juliju v Bovcu pripravila 27. tradicionalno srečanje občinskih in mestnih odborov ter 21. športne igre. Dogodka so se udeležili tudi člani občinskih odborov iz Zgornje Savinjske doline, ki so se na bovškem letališču predstavili z zgornjesavinjskim želodcem. LOKALNE VOLITVE ENAKO POMEMBNE KOT DRŽAVNOZBORSKE V osrednjem delu srečanja, ki ga je Člani občinskih odborov SDS iz Zgornje Savinjske doline s predsednikom stranke Janezom Janšo (Foto: arhiv Jožefa Jelena) zaznamoval bogat kulturni program, je predsednik SDS Janez Janša v svojem govoru poudaril, da sta neokrnjena narava in lokalna kulinarika odlična temelja za druženje ljudi s Slovenijo v srcu. Dotaknil se je tudi jesenskih lokalnih volitev. »Doslej smo zmagali na štirih lokalnih volitvah zaporedoma. In jeseni bo treba dodati še peto zmago. Vendar pa se bo potrebno potruditi, ker so razmere težje, kot so bile pred štirimi leti. Več bo treba narediti in mislim, da velika udeležba na srečanju kaže, da smo na to pripravljeni,« je med drugim dejal Janša ter poudaril, da so lokalne volitve enako pomembne kot državnozborske. SKUPNA ZMAGA OSTALA V BOVCU Na športnih igrah so se udeleženci srečanja pomerili v malem nogometu, odbojki na mivki, košarki, šahu, tenisu, namiznem tenisu, teku in golfu. Zgornjesavinjski občinski odbori svojih ekip niso imeli, so pa bučno navijali za svoje favorite. Skupna zmaga in pokal sta letos pripadla bovškemu odboru SDS. RŠ RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO Prepoved ribolova in omejitev ostalih aktivnosti na Savinji Upravni odbor Ribiške družine Ljubno je sprejel sklep, da je zaradi izredno nizkega vodostaja in pregrevanja vodotokov do preklica prepovedan ribolov za člane ribiške družine kot tudi za ribiške goste. Prodaja ribolovnih dovolilnic v zgornjesavinjskem ribiškem okolišu, ki zajema reko Savinjo z vsemi pritoki, mrtvicami in ostalimi vodnimi telesi od Grušovelj gorvodno do izvira, je začasno ustavljena. V dogovoru z ribiško družino so tudi ponudniki kajak in rafting storitev na območju občin Ljubno, Luče in Solčava začasno prekinili z vodnimi aktivnostmi. VODNI ORGANIZMI SE BORIJO ZA PREŽIVETJE Ob nizkem vodostaju in visokih temperaturah zraka sta temperatura in nivo kisika v vodi na stopnji, ko se vodni organizmi borijo za preživetje, vsako dodatno vznemirjanje pa je lahko zanje pogubno. Vodotoki v takšnih razmerah izgubijo naravno zmožnost prečiščevanja, zato lahko že manjše onesnaženje povzroči okoljsko tveganje, so sporočili iz Ribiške družine Ljubno. OBČANI LAHKO Z ODGOVORNIM RAVNANJEM PRISPEVAMO SVOJ DEL Zaradi nizkega vodostaja in visokih temperatur se vodni organizmi trenutno borijo za preživetje. (Foto: Barbara Rozoničnik) Poziv k omejitvi aktivnosti (kopanje, kampiranje na mestih, ki za to niso predvidena) velja tudi za občane, ki lahko z odgovornim ravnanjem prispevamo svoj del k ohranitvi vodotokov in življenja v in ob njih. Odločitvi Ribiške družine Ljubno sta sledili Ribiški družini Mozirje in Šempeter, kjer so razmere zaradi pregrevanja vodotokov še bolj alarmantne. Za poostren nadzor v obvodnem pasu bodo do normalizacije razmer skrbeli medobčinsko redarstvo, Policijska postaja Mozirje in ribiška čuvajska služba. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 11 Kultura, Organizacije ŠTEKLFEST V GORNJEM GRADU Bachova glasba v kitarski izvedbi vrhunskega Maka Grgića Priznani kitarist Mak Grgić, nominiranec za nagrado grammy, je v ponedeljek, 18. julija, nastopil v gornjegrajski katedrali. Kot posebna gostja se mu je pri nekaterih skladbah pridružila mezzosopranistka Meagan Martin, sicer njegova soproga. Z dobro temperirano kitaro je izvajal dela Johanna Sebastiana Bacha. DVA ODLIČNA GLASBENA DOGODKA ZA ZAČETEK SODELOVANJA Koncert je organizirala Občina Gornji Grad v sodelovanju z Imago Sloveniae – Podobe Slovenije. To je bil drugi koncert v okviru 1. Šteklfesta. Gostujočega glasbenika je predstavila Sara Bastl Grazer in izpostavila, da je sodelovanje z omenjeno ustanovo v gornjegrajsko katedralo pripeljalo dva vrhunska glasbena dogodka, sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. NAŠ PRVI KITARIST Z DOKTORSKIM NAZIVOM V LOS ANGELESU Mak Grgić se je leta 1997 vpisal v Glasbeno šolo Franca Šturma v Ljubljani. Študiral je v Zagrebu, nato na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Podiplomski študij je nadaljeval na USC Thornton School of Music, doktoriral pa na Univerzi v Los Angelesu pod mentorstvom Scotta Tennanta. Tam je po študiju postal prvi slovenski kitarist z doktorskim nazivom. Na isti ustanovi je dobil mesto asistenta predavatelja. NOMINIRAN ZA AMERIŠKO GLASBENO NAGRADO GRAMMY Grgić sodeluje s številnimi znanimi EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb raste iz tedna v teden Kljub visokim poletnim temperaturam epidemija covida-19 ne pojenja. Število potrjenih primerov se dviguje iz tedna v teden. Preteklo nedeljo je bilo v Zgornji Savinjski dolini 118 okužb, to nedeljo jih je bilo 129. Število potrjenih okužb po občinah: Mozirje 37, Gornji Grad 32, Nazarje 18, Ljubno 17, Rečica ob Savinji 10, Solčava 9 in Luče 6. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 glasbeniki in zasedbami in nastopa na številnih priznanih prizoriščih po vsem svetu. Za svoje nastope prejema odlične kritike. Je tudi umetniški vodja več kitarskih festivalov in drugih glasbenih ter humanitarnih projektov. Novembra 2021 je bil nominiran za ameriško glasbeno nagrado grammy. Pozornost žirije je pritegnil s projektom, ki je posvečen baročnemu skladatelju Johannu Sebastianu Bachu. Štefka Sem Maku Grgiću se je pri izvedbi nekaterih skladb pridružila mezzosopranistka Meagan Martin. (Foto: Štefka Sem) SMREKOVEC S proslavo počastili praznik 151. helikopterske eskadrilje Pred domom planincev na Smrekovcu so ob obletnici prestopa posadke helikopterja JLA v Slovensko vojsko pripravili slovesnost v počastitev praznika 151. helikopterske eskadrilje. Pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar sta se drugi dan vojne odzvala klicu domovine in iz JLA prestopila na stran takratne Teritorialne obrambe. JOŽE KALAN IN BOGOMIR ŠUŠTAR SI ZASLUŽITA ČAST IN SLAVO Na proslavi je udeležence nagovorilo več govorcev, med njimi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj Leon Stropnik, ki je poudaril, da so pot od začetkov osamosvajanja do razglasitve samostojnosti Slovenije tlakovali številni dogodki. »Čast in slavo sta si nedvomno zaslužila pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar, ki sta se odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne iz JLA prebegnila na stran naše Teritorialne obrambe. Letos mineva 31 let od tega pogumnega dejanja. Ob obeležitvi 10. obletnice leta 2001 smo se dogovorili, da se vsi, ki smo povezani s prevzemom, maskiranjem in varovanjem helikopterja gazela SA 341, prvega helikopterja Slovenske vojske, vsako leto srečamo v spomin na to obletnico. Poveljstvo Slovenske vojske je leta 2004 sprejelo tudi odločitev, da je 28. junij dan 151. helikopterske eskadrilje.« ODLOČITEV ZA GOLTE-SMREKOVEC JE BILA PRAVILNA Prisotne so nagovorili še major Miha Vencelj (v imenu 151. helikopterske eskadrilje), predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič in pilot Jože Kalan, ki je po enaintridesetih letih še vedno prepričan, da sta se s Šuštarjem odločila pravilno, ko sta za pristanek izbrala lokacijo Golte-Smrekovec, kamor se še danes rada vračata. Vesna Petkovšek Zgodovina in narodopisje Velik gozdni požar na Mozirski planini julija 1950 (2) PETER WEISS Ponovno prebiramo objavo v Celjskem tedniku s 15. julija 1950, v kateri je opisan gozdni požar, ki je deset dni prej izbruhnil na kraškem področju Mozirske planine. Prizadeti in opazovalci so hitro spoznali, da ne bo zamrl sam od sebe, zato so s takratnimi pripravami, ki so jih imeli na razpolago, začeli gasiti. Naporno je bilo še posebej zato, ker so vodo večinoma iz spodnje ležečih predelov komajda zagotavljali za gasilce, ki so morali gasiti na roke in brez druge pomoči. V primerjavi z današnjimi razmerami je bilo za gašenje vse večinoma zelo uborno: cest, kakršne so danes, takrat ni bilo, manjkala je oprema, od uniform in druge zaščite naprej, organizacijskih izkušenj gasilci niso imeli, sploh pa ne z gozdnimi požari. Gasilska tradicija je bila v mnogih središčih po Zgornji Savinjski dolini takrat že dolgoletna, vendar je bila usmerjena predvsem v gašenje stavb, ne pa v spopad s katastrofo takih razsežnosti, kot je takrat divjala na Golteh. Požar besni in uničuje dragoceni les. Niti veliko število ljudi ognja ne more zadušiti. Prodira vse globlje v gozd. Žrtev ognja je postala celo planinska koča na Mozirski planini. Vse je pogorelo. Komaj so rešili tri otroke, ki jih je upravnik dóma pustil brez nadzora. Niti najmanjše stvari niso rešili, največ po krivdi izletnikov, ki so bili tam na izletu. Ti so gledali samo na svojo prtljago, jo rešili iz koče in odšli v dolino, ne da bi se menili za požar. Iz Mozirja so z največjo težavo vozili ljudi na planino, izletniki pa so brezskrbno odšli v Mozirje. Niti trohice čuta odgovornosti niso pokazali do ljudske lastnine. Plamen liže čedalje več iglavcev. Okrog 80 hektarjev gozda je že pogorelo. Ogroženih je 200 hektarjev proti Smrekovcu, zaradi vetra pa grozi nevarnost še Šmihelu in Mozirju. V Šmihelu so pri posestniku Kebru izpraznili stanovanje in gospodarsko poslopje. Prebivalstvo, vojska in gasilci se brez počitka borijo s požarom. Niti široke preseke ne pomagajo. Ogenj jih preskakuje in širi požar na vse strani. Kamenje se vali po hribu skozi ogenj in vsakokrat potegne za seboj kopico gorečega igličevja. Reševalci so v stalni nevarnosti, da jih ogenj obkoli. Štirideset gasilcev se je v četrtek prebijalo skozi 300-metrski pas gorečega gozda. Po težkem boju so naposled ušli ognju. Požrtvovalnost nekaterih je velika, saj jim je obleka že skoraj dobesedno zgorela. Sanitetna ekipa je stalno na mestu in nudi vsakemu ponesrečencu takojšnjo pomoč. Tudi prehrano imajo dobro organizirano. Kuhinja stalno obratuje. Ni majhna stvar nasititi nad 3000 ljudi. Za vodo skrbijo mladinci iz gozdarske šole Nazarje in tečajniki fizkulturne šole Mozirje. Gasilce komaj sproti oskrbujejo vsako spremembo, od tod pa dalje, kamor je potrebno. Od časa do časa požar izbruhne z vso silo zdaj tu, zdaj tam. Ljudje se še vedno borijo z njim, uspelo jim je, da so ga s presekami že zelo omejili oziroma obkolili. Največ dela jim dajejo žareči panji in debla. Pogasiti je treba posamezno vsak panj in ga okopati z zemljo. To je zelo naporno delo. Površnost lahko povzroči ponoven požar. Mozirska planina leta 2022 (foto: Peter Weiss) z vodo. Za stalno zvezo z Mozirjem jim služi radijska oddajna postaja. Do požarišča je treba hoditi eno uro. Zato po radijskem oddajniku javljajo v Mozirje Dobro zastraženo pogorišče nemo kriči v svet: Neprevidnost in lahkomiselnost konjača Poličnika je povzročila to opustošenje in velikansko škodo. Za pogasitev tako obsežnega ognja so bili potrebni nečloveški napori vseh udeleženih, od gasilcev do prostovoljcev iz širše okolice prizadetega območja. Domačine sta najedala strah in prizadetost, saj so na Mozirski planini izgubljali gozd kot lastnino in planino kot vir za boljše preživetje, ki je že tako bilo dovolj naporno. Ogenj in voda nimata duše, pravi slovenski pregovor, ki smo ga obudili v zavedanje in v premislek ob nedavnih požarih na Krasu. Človek si kljub vsemu, kar mu povzroči narava, prizadeva za kar se da znosno sožitje z njo. Ko po katastrofalnih poplavah voda odteče, se loti obnove vsega uničenega in poškodovanega, saj se taki dogodki (še) ne ponavljajo iz leta v leto. Po žledu preselitev nikakor ne pride v poštev. Kake reči se da preprečiti: današnji mostovi so trdnejši, kot so bili tisti v preteklosti – naučili smo se, da se naravo vendarle da prelisičiti z večjo trajnostjo objektov. Proti ognju se da postoriti marsikaj, od osveščanja širokih množic in preprečevanja nevarnih ravnanj, tako da do njega sploh ne pride, do odpravljanja škode. Če že izbruhne, pa se mu najsposobnejši in najbolj srčni znajo upreti, in sicer z znanjem, tehniko in sredstvi, in vsega tega je med nami toliko kot še nikoli doslej. Po gozdnem požaru se da tudi kaj naučiti, recimo o pogozdovanju in vrstah rastja, ki bi bile na določenih področjih lahko morda bolj odporne in kako na gosto je lahko posajeno drevje. Ali da lastniki na Krasu recimo požganih ostankov drevja nikakor ne smejo zbirati ob hišah za drva pozimi, ker lahko ponovni požar začne upepeljevati domove. Marsikaj lahko postorimo v svojem lokalnem okolju. Po požaru pred sedmimi desetletji je bila pokrajina na Mozirski planini kamnita, kot na luni, in zlepa si nismo predstavljali, da bo na tistem kamenju kdaj spet rastel gozd. Pa zaradi pogozdovanja in zaradi samoobnovitvene moči raste, čeprav malo samosvoj, saj rastline in grmovje pod drevjem tu niso tako bujni, kot smo jih vajeni od drugod. Da ne bi bilo pogubnih katastrof svetovnih razsežnosti, pa bomo morali kot posamezniki sodelovati v boju proti kapitalizmu, ki zahteva nepovratno izrabo tistega, kar je nujno za golo preživetje – voda, zrak in ohranjanje znosnih temperatur za življenje. To bo veliko veliko težja naloga kot pogasiti vse požare v naravi. Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 13 Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM SVETUJE Kdaj obiščemo dežurno ambulanto V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu (ZD) Nazarje od julija ponovno omogočamo preglede odraslih pacientov v dežurni ambulanti tudi ob delovnikih med 7. in 19. uro. KAJ ČE NE VEM, ALI JE MOJE STANJE NUJNO? Če ste negotovi glede prihoda v dežurno ambulanto, se predhodno telefonsko posvetujte z dežurnim zdravnikom. Ob vikendih in praznikih obratuje dežurna ambulanta v Zdravstveni postaji (ZP) Mozirje med 7. in 21. uro, v nočnih urah pa dežurna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje. IN ČE VSEENO ŽELIM PREGLED V DEŽURNI AMBULANTI? Če zahtevate pregled v dežurni ambulanti za zdravstveno stanje, za katerega zdravnik presodi, da ni potrebno takojšnje zdravljenje, se taka storitev obravnava kot samoplačniška in se zaračuna. Tudi zdravila, ki jih dežurni zdravnik v takem primeru predpiše, se izdajajo na samoplačniški recept in jih plačate sami. Dežurstvo v navedenih terminih izvajajo vse naše splošne ambulante v svojem rednem ordinacijskem času, glede na obremenjenost pa svetujemo izbiro ene izmed dveh naših ambulant v ZP Mozirje. Pacienti dežurne ambulante namreč nimajo prednosti pri obravnavi pred rednimi pacienti (razen če ne gre za stanje, ki bi zahtevalo takojšnjo obravnavo). KOMU JE DEŽURNA AMBULANTA NAMENJENA - če je Vaš osebni izbrani zdravnik odsoten (bolezen, letni dopust), nadomestni zdravnik pa prav tako ni dosegljiv oziroma je preobremenjen; - izven ordinacijskega časa vašega osebnega zdravnika oziroma nadomestnega zdravnika; - pacientom, stanujočim na območju našega ZD, z osebnim zdravnikom v drugem/oddaljenem ZD; - turistom in tujcem, ki se začasno nahajajo na območju našega ZD-ja. KAKŠNA STANJA OBRAVNAVAMO V DEŽURNI AMBULANTI - novonastale poškodbe, - tujek v očesu, - akutna bolečina v križu, sklepih in mišicah, - prehladna obolenja, ki trajajo več kot tri dni, bolečina v ušesu, - bolečina v trebuhu, - retenca urina, pogosto in pekoče uriniranje, - arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak), - vrtoglavica, - glavobol, - poslabšanja kronične bolezni ... KDAJ NE OBIŠČEMO DEŽURNE AMBULANTE - izolirane bolečine vratnih in ramenskih mišic zaradi, ki se ob premikanju glave/vratu/ramena poostrijo, brez glavobola ali podatka o poškodbi; - kronična bolečina v križu; - odstranjevanje klopa in izpiranje ušesa (sluhovoda); - predpis kontracepcije po nezaščitenem spolnem odnosu (v lekarnah brez recepta); - cepljenje; - stare poškodbe brez zapletov; - blage udarnine, kožne spremembe in manjše površinske rane; - vraščen noht, glivična okužba stopal in obnohtja, žulji, otiščanci in podobno; - predpisovanje redne terapije in kontrolnih napotnic ... Ob vseh opisanih nenujnih stanjih se je treba obrniti na osebnega zdravnika ali zdravnika, ki ga nadomešča. Osebni zdravnik vas najbolje pozna, ima vpogled v vašo zdravstveno dokumentacijo in pristojnosti, da vas zdravi in usmerja pri zdravljenju. Dežurne ambulante ne obremenjujemo po nepotrebnem in tako omogočamo hudo obolelim in poškodovanim, da so hitro in kvalitetno oskrbljeni. 14 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 KAJ PA, ČE RABIM ANTIBIOTIK PO LASTNI PRESOJI? Najbolj pogosti povzročitelji prehlada, nahoda, gripe, vnetja žrela in vnetja ušes so virusi, težave v nekaj dneh praktično same izzvenijo. Na začetku zdravljenja teh običajnih obolenj praviloma NE IZDAJAMO ANTIBIOTIKOV. Lahko si pa sami pomagate z zdravili po nasvetu farmacevta. Zagotovite zadostno uživanje tekočin in nekajdnevni počitek. Kadar se po nekaj dnevih znaki obolenja ne izboljšujejo ali celo poslabšujejo, se posvetujte z zdravnikom. STAROSTNIKI IN KRONIČNI BOLNIKI Pri sebi imejte vedno celoten seznam zdravil, ki jih redno jemljete in odmerke le-teh, ter zadnje izvide pregledov. Navedite, na kaj ste alergični. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja vam bo zdravnik tako najhitreje pomagal. POČUTIM SE SLABO, ZBOLEL-A SEM, KAKO NAJ SE RAVNAM? Nekdo je življenjsko ogrožen: Pokličite na 112. Zdravstveno stanje se je nenadoma hudo poslabšalo: Pokličite dežurno ambulanto. Ob zelo hudem poslabšanju ali ogrožajočem stanju: Pokličite na 112, še posebej v primerih hude bolečine v prsih, težkega dihanja, hude poškodbe, hude alergijske reakcije s prizadetostjo dihal, prebavil, hud nenadoma nastal glavobol, možganska kap, akutno spremenjeno psihično stanje pacienta, akutna psihoza. Zboleli ste in niste življenjsko ogroženi: Obiščite osebnega zdravnika ali zdravnika, ki ga nadomešča v rednem delovnem času. Kontaktni podatki in ordinacijski čas DEŽURNE AMBULANTE: SA Mozirje 1 T: 03 837 08 16 E: sa6@zszd.si ponedeljek: torek: sreda: četrtek: petek: 7.00–14.00 13.00–19.00 7.00–14.00 7.00–14.00 7.00–14.00 SA Mozirje 2 T: 03 837 08 11 E: sa7@zszd.si ponedeljek: torek: sreda: četrtek: petek: 13.00–19.00 7.00–14.00 7.00–14.00 7.00–14.00 7.00–14.00 Popoldanski termini (13.00-19.00) (kontaktni podatki enaki kot za redno ambulanto) pon: SA Mozirje 2, SA Ljubno tor: SA Mozirje 1 sre: SA 3 Nazarje, SA Luče čet: SA 2 Nazarje pet: po razporedu (na spletni strani ZD, Facebook …) Organizacije ZAKLJUČEK TEČAJA OPERATIVNI GASILEC V NAZARJAH Zgornjesavinjsko gasilstvo okrepljeno z novimi močmi Drugi petek v juliju je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje potekala podelitev priznanj udeležencem tečaja operativni gasilec, ki ga je opravilo 72 gasilk in gasilcev. Tečaj je organizirala Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, ki povezuje vseh 15 gasilskih društev v dolini in skrbi za organizacijo ter izvedbo izobraževanj. OPERATIVCI USPOSOBLJENI ZA IZVAJANJE INTERVENCIJ Z izvajanjem tečaja so po prehodnem soglasju Gasilske zveze Slovenije (GZS) začeli lani novembra, tečajniki pa so usposabljanje končali z zaključnimi izpiti v mesecu maju. Tečaj operativni gasilec vsebuje 149 izobraževalnih ur, od tega 57 ur predavanj in 92 ur praktičnih vaj. Vsa teoretična in praktična usposabljanja so predpisana in določena s strani GZS. Vseh 72 udeležencev je izobraževanje uspešno zaključilo in prejelo naziv operativni gasilec. Izvedeno izobraževanje je zagotovilo, da so operativni gasilci usposobljeni in sposobni opravljati najrazličnejše intervencije, ki naraščajo iz leta v leto in so tehnično vse bolj zahtevne. ČESTITKE TEČAJNIKOM ZA PRIDOBLJENO ZNANJE Na podelitvi priznanj je poveljnik Zgornjesavinjsko gasilstvo je bogatejše za 72 novih operativnih gasilcev. (Foto: arhiv gasilske zveze) Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Mirko Brezovnik poudaril, da je dolina pridobila »nove, usposobljene gasilce, ki bodo v bodoče obvladovali naravne in druge nesreče in bodo služili ljudem v pomoč. Zahvala velja vsem predavateljem in inštruktorjem za njihov trud in čas, ker so svoje znanje in izkušnje prenesli na tečajnike. Vsem tečajnikom pa želim, da bodo pridobljeno znanje obnavljali, nadgrajevali in ga tudi posredovali ostalim operativnim članom v društvih.« Ob zaključku sta vse navzoče pozdravila še župan Občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednik zveze Janko Žuntar ter jim namenila spodbudne besede za njihovo prihodnje delovanje na področju zaščite in reševanja. Tatiana Angioi CINKARNA CELJE Zahvala gasilcem, ki so pomagali gasiti na Krasu Gašenja obsežnega požara na Krasu so se udeležili tudi gasilci, zaposleni v podjetju Cinkarna Celje. Čeprav so bili nekateri na požarišču ves teden, podjetje prostovoljno gasilstvo spodbuja in sodelavcem za nesebično pomoč izreka spoštovanje in zahvalo. »NE BI MOGEL OD DALEČ SAMO GLEDATI, KAKO GORI …« V Cinkarni Celje deluje poklicna enota gasilcev 24/7, številni zaposleni pa so prostovoljni gasilci. Tako zaposleni v Celju kot zaposleni v poslovni enoti Kemija Mozirje so se gašenja udeležili preko svojih matičnih gasilskih društev. »V treh dneh sem spal štiri ure. Prvo noč sem bil pokonci zaradi adrenalina pred odhodom, kajti treba je bilo zbrati opremo, pripraviti vozila … Gašenje je bilo zelo zahtevno, a enostavno ne bi mogel od daleč samo gledati, kako gori, jaz pa ne bi pomagal. K sreči delodajalec razume naše delo in lahko vedno zapustimo delovno mesto, če pride do izrednih razmer,« je povedal prostovoljni gasilec Jure Hictaler. ODTEHTALA HVALEŽNOST, KI SO JO IZKAZOVALI DOMAČINI »Pomagali smo, kamor so nas razporedili. Ves čas so nas strokovnjaki opozarjali, naj pazimo, kje hodimo, saj je teren poln neeksplodiranih ubojnih sredstev, nekajkrat je okoli nas res eksplodiralo. Na najbolj odročna mesta smo na hrbtih nosili po dvajset litrov vode in gasili manjše požare, ki jih z avtomobili nismo dosegli, a je odtehtala velika hvaležnost, ki so nam jo izkazovali domačini,« je povedal poklicni gasilec Dejan Kolšek. LJUDJE, KI SO VEDNO PRIPRAVLJENI NESEBIČNO POMAGATI V Cinkarni Celje gasilci delujejo vse od leta 1938, ko je bilo vzpostavljeno delovanje prvih gasilskih trojk: »Našim gasilcem se želimo zahvaliti za opravljeno delo na terenu v težkih razmerah. To so ljudje, ki so vedno pripravljeni nesebično pomagati, delujejo odgovorno in so predani timu. V vsaki situaciji se znajo prisebno odzvati, sodelujejo lahko pri Gasilci, zaposleni v poslovni enoti Kemija Mozirje (Foto: arhiv podjetja) zagotavljanju požarne varnosti v podjetju, zato je prav, da svoje poslanstvo opravljajo tudi, ko jih potrebujejo drugi,« je povedal predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Franci Kotnik Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 15 Organizacije, Za razvedrilo MODNA REVIJA VDC SAŠA Uporabniki so se prelevili v manekenke in manekene V Varstveno delovnem centru SAŠA letos obeležujejo 30 let delovanja organizacijske enote Ježek Velenje. V sklopu aktivnosti so pripravili modno revijo pred Centrom Nova v Velenju in jo poimenovali Upam si sanjati. Manekenke in manekeni na reviji so bili uporabniki in uporabnice storitev VDC. SODELOVALI UPORABNIKI IN ZAPOSLENI IZ VSEH ENOT Pri pripravi in izvedbi revije so sodelovali uporabniki in zaposleni iz vseh organizacijskih enot: Ježek Velenje, Maksi Žalec, Vrba Mozirje in bivalne enote Mozirje. Vodja projekta je bila Natalija Brunšek Lenart, ki je pripravila tudi vse spremljevalno dogajanje – petje in predstavitev dela v slikah, ki je bilo na prizorišču. Navzoče je pozdravila tudi direktorica VDC SAŠA Darja Fišer. IZDELKI UPORABNIKOV VDC Na modni reviji so predstavili nakit po materialih, in sicer iz filca, lesa, gline in blaga. Na ogled so bili tudi tekstilni izdelki, med njimi predpasniki, torbice za mobilne telefone in moderne torbe. Stara oblačila iz jeansa so 16 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 ponovno uporabili, tako da so ga razrezali na manjše kose in iz njih oblikovali nove izdelke. Tako so nastale unikatne torbe, copati, nakit … Vse, kar so manekenke in manekeni predstavili, so bili izdelki, narejeni s strani varovancev VDC SAŠA. Štefka Sem Sprehod po rdeči preprogi je bil za uporabnike storitev VDC zanimiva in prijetna izkušnja. (Foto: arhiv VDC SAŠA) Organizacije, Ljudje in dogodki ŽUPNIJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z avgustom kar nekaj duhovniških premestitev Kot običajno so z avgustom nekateri duhovniki nastopili službe v novih župnijah. Do precejšnega števila premestitev je letos prišlo v celjski škofiji, znotraj katere se bodo spremembe zgodile tudi v župnijah Zgornje Savinjske doline. V Nazarje prihajata patra dr. Andraž Arko in Marjan Čuk, v Mozirju in v župnijah v soupravi se bo župniku Sandiju Korenu pridružil Luka Mihevc, Ivana Šumljaka pa bo v Gornjem Gradu nadomestil Ivan Hrastnik. NAMESTO PINTERJA ARKO, ČUK BO EKONOM IN VODJA DOMA NAZARET Pater Tomaž Pinter je bil s 1. avgustom razrešen službe upravitelja župnije Nazarje, ostaja pa kot hišni duhovnik sester klaris. Za župnika je bil s tem datumom imenovan pater dr. Andraž Arko, pater Marjan Čuk pa je prevzel mesto ekonoma v skupnosti in vodstvo doma Nazaret, ki je namenjen duhovnim vajam. Pater Čuk bo deloval tudi na področju zakonske in družinske terapije. V NAZARJE PRIHAJATA TUDI SESTRI V Nazarje iz skupnosti manjših sester sv. Frančiška prihajata tudi sestri Mateja Kraševec in Tatjana Lukner. Sestra Mateja je terapevtka zakonske in družinske terapije, sestra Tatjana pa je zdravnica in bo z oktobrom nastopila službo v Velenju. KORENU SE BO PRIDRUŽIL MIHEVC Sandi Koren je s 1. septembrom imenovan za župnika moderatorja župnij Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti, Luka Mihevc pa za župnika sodelavca v vseh navedenih župnijah. GORNJI GRAD IN BOČNO PREVZEMA HRASTNIK Ivan Hrastnik je razrešen službe župnijskega kaplana v župniji Mozirje in župnijah v soupravi ter imenovan za župnijskega upravitelja župnije Gornji Grad in župnijskega soupravitelja župnije Bočna. Dosedanji župnik Ivan Šumljak je premeščen v Brežice. Barbara Rozoničnik LEPA NJIVA Kosili tako kot nekoč njihovi očetje in stari očetje Poslanstvo Kulturnega društva Lepa Njiva je tudi ohranjanje starih običajev in njihovo obujanje. V ta namen so na kmetiji Mrzlak v zaselku Zavarše pripravili košnjo po starem. Fantje so kosili tako kot njihovi očetje in stari očetje – z ročno koso, dekleta in otroci pa so nato pokošeno travo zgrabili ter jo naložili na voz. NAJPREJ DELO, POTEM PA JELO Že navsezgodaj so se leponjivski fantje zbrali pri Mrzlakovih, kjer jih je pričakal gospodar Ivan in njegova žena Nežka. Nato so se odpravili do bližnjega travnika, nabrusili kose in pričeli s košnjo. Dobro uro za njimi so se z vozom Poslanstvo Kulturnega društva Lepa Njiva je tudi ohranjanje starih običajev, kot je ročna košnja trave. Otroci in dekleta so pokošeno travo zgrabili in jo nato naložili na voz. pripeljali otroci in dekleta, ki so pokošeno travo zgrabili ter jo naložili na voz. Ko je bilo delo končano, je vse čakalo zasluženo okrepčilo v obliki pristne domače hrane in pijače. DELO IN DRUŽENJE SPREMLJALA DOMAČA GLASBA Že med košnjo so se pri Mrzlaku zbrali člani kvarteta Štirje prijatelji, ki so sobotno dopoldne popestrili z ljudsko pesmijo. Kasneje so zapeli še skupaj s člani moškega pevskega zbora KD Lepa Njiva, za nameček pa je harmoniko raztegnil domačin Gašper Laznik. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 17 Ljudje in dogodki, Oglasi TABOR ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE GIBAJ IN ZMAGAJ V KOKARJAH Zdravi obroki, gibanje in spodbujanje pozitivne samopodobe Julija je na tabornem prostoru v Kokarjah potekal šesti vseslovenski tabor Gibaj in zmagaj, namenjen celostnemu učenju zdravega življenjskega sloga otrok in njihovih družin, ki ga organizira Marko Janko iz Mozirja. Tabor je letos prvič potekal v Zgornji Savinjski dolini. SESTAVNI DEL ZDRAVJA TUDI POZITIVNA SAMOPODOBA Tabora, ki spodbuja zdrav življenjski slog, gibanje in zabavo, se je udeležilo 75 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. Posebnost tabora je inkluzija, torej prizadevanje za sprejemanje različnosti, saj se tabora udeležujejo tako tisti, ki imajo določene primanjkljaje v razvoju, kot zdravi posamezniki. Poleg tega, da so za otroke in mladostnike pripravili zdrave obroke in organizirali vrsto športnih oziroma gibalnih aktivnosti, so velik poudarek namenjali sproščeni zabavi, spodbujanju pozitivne samopodobe in strpnosti v družbi. Na taboru Gibaj in zmagaj se je zdravih navad učilo 75 otrok in mladostnikov. (Foto: arhiv zavoda) VKLJUČENI STROKOVNJAKI Z RAZLIČNIH PODROČIJ Tekom tedna se zvrstile številne delavnice in aktivnosti, ki so jih izvedli sodelavci s področja zdravstva, trenerji, športni pedagogi, vedenjski terapevti, nutricionisti, specialni in socialni pedagogi, psihoterapevti ter ostali člani ekipe. »Aktivnosti predstavimo na takšen način, da otroci v njih uživajo, določenih pa se še posebej veselijo. Letos je to jahanje konj, taborniška delavnica preživetja in kopanje v reki,« je povedal Marko Janko, ustanovitelj Zavoda Gibaj in zmagaj. Pri kritju organizacijskih stroškov tabora jim je ponovno pomagalo podjetje Hofer, ki je omogočilo tudi brezplačno udeležbo za socialno ogrožene otroke. SPREMENITI SE MORA DRUŽINA KOT CELOTA Posebnost tega tabora je vključevanje otrok s posebnimi potrebami, ki prinaša prednosti za vse sodelujoče. »Inkluzijo in vključevanje 18 otrok s primanjkljaji v razvoju vidim kot zelo pomembno, saj z učenjem sprejemanja Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 drugačnosti mlade izobražujemo v srčne odrasle,« je povedal Janko, ki je prepričan, da če družina kot celota ne spremeni določenih navad, je otrok obsojen na nezdrav življenjski slog. GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK VSE SLABŠE V Zavodu Gibaj in zmagaj opažajo, da se gibalne sposobnosti otrok slabšajo, k čemur je še dodatno pripomogla epidemija. Opozarjajo, da je tej problematiki potrebno nameniti več pozornosti, program poletnega tabora pa so zasnovali skupaj s Fakulteto za šport, Pediatrično kliniko Ljubljana, Pedagoško fakulteto Ljubljana, Društvom specialna olimpijada Slovenije in drugimi strokovnjaki. Naslednje leto bodo ponovno pričeli z brezplačnimi predavanji za starše, ki so jih bili med epidemijo primorani prekiniti. Vsebine, povezane z zdravim življenjem, objavljajo na spletni strani in družbenih omrežjih. Vesna Petkovšek Ljudje in dogodki 14. MEDNARODNO SREČANJE LJUBITELJEV »OLDTIMERJEV« Lepota zloščene pločevina v sozvočju z lepoto cvetja Po dveh letih premora je Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki spet organiziralo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil, ki je tradicionalno prva prireditev v koledarju Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji. 14. srečanje se ni pričelo, kot običajno, na prireditvenem prostoru v ljubenskem Vrbju, ampak je bilo zaradi asfaltiranja radmirskega krožišča in cestnih zapor prestavljeno na nogometno igrišče v Gornjem Gradu. UDELEŽENCI IZ SLOVENIJE, HRVAŠKE, AVSTRIJE IN NEMČIJE Srečanja se je udeležilo 220 udeležencev, od katerih je bilo 95 članov Zgornjesavinjskih starodobnikov, ostali pa so bili gostje iz 27 društev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Pred panoramsko Simon Štrigl in ljubenski župan Franjo Naraločnik. POSTANEK V RADEGUNDI PRAVA PAŠA ZA OČI V poletni pripeki so se udeleženci na poti iz Gornjega Grada ustavili pri okrepčevalnici Rop na Homcu, kjer jih je čakalo okrepčilo v obliki domačih suhomesnatih dobrot in osvežilnih pijač. Naslednji postanek v Radegundi je bil prava paša za oči, saj je bila tam na ogled bogata zbirka starodobnih vozil v lasti Franca Firšta, člana Zgornjesavinjskih starodobnikov. Med razstavljenimi lepotci je bil največ pozornosti deležen »stoletnik« ford T iz leta 1922. MOZIRSKI GAJ OZALJŠAN Z ZGORNJESAVINJSKIMI STARODOBNIKI Končno prizorišče letošnjega srečanja je bil Mozirski gaj, tokrat ozaljšan z razsta- Firštov »stoletnik« ford T iz leta 1922 Najstarejši med aktivnimi udeleženci je bil ford phaeton iz leta 1928. Najstarejša starodobna vozila iz zbirke Franca Firšta v Radegundi vožnjo po Zgornji Savinjski dolini sta udeležence pozdravila predsednik društva Zgornjesavinjski starodobniki vo starodobnih vozil iz voznega parka članov društva Zgornjesavinjski starodobniki. V šotoru na koncu parka je Vse v stilu: vozilo in potniki bilo poskrbljeno za družabno srečanje udeležencev, ki so prejeli priznanja za »naj« dosežke v različnih kategorijah vozil (starost, izgled …). Pozdravne besede je udeležencem namenil mozirski župan Ivo Suhoveršnik. SODELOVALO 91 VOZIL, POVPREČNA STAROST 54 LET Za konec še nekaj statistike. Na srečanju je sodelovalo 91 vozil, od tega 50 avtomobilov, 28 motorjev, 10 traktorjev in 3 tovorna vozila. Najstarejše vozilo je bil ford phaeton iz leta 1928, najstarejše motorno kolo harley davidson deiwagen iz leta 1939, najstarejši traktor pa je bil steyr 180 letnik 1949. Povprečna starost vseh vozil je bila 54, motorjev 57, avtomobilov 50, traktorjev 66 in tovornih vozil 56 let. Tekst in foto: Franjo Atelšek Tehnična kulturna dediščina je dva dni bogatila ponudbo Mozirskega gaja. Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 19 Za razvedrilo, Oglasi 20 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Šport DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI Maja Marolt z Živo Javornik do naslova državne prvakinje V Kranju je potekalo državno prvenstvo v odbojki na mivki, na katerem sta se v ženski konkurenci naslova prvakinj veselili Mozirjanka Maja Marolt in Živa Javornik. V paru s Saro Valenčič je na prvenstvu nastopila še ena Mozirjanka Katja Mihalinec. PO SLABŠEM ZAČETKU SANJSKI ZAKLJUČEK Maja Marolt je članica Ženskega odbojkarskega kluba Braslovče. Lani je pri 17 letih osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu, letos pa je v paru z leto mlajšo igralko Calcit Volleya stopila na najvišjo stopničko. Maroltova in Javornikova sta sicer prvenstvo začeli s porazom proti dvojici Mihalinec/Valenčič, nato pa sta se zbrali in začeli nizati zmage. Najprej sta premagali dvojico Hribar/Kocjan, nato par Morgan/Žnidar, za uvrstitev v polfinale sta bili boljši od dvojice Kregar/Žužek. V polfinalu sta z 2:1 premagali dvojico Marušič/Marušič, v velikem finalu pa sta z 2:1 premagali bolj izkušeni Nino Lovšin in Asjo Šen, ki sta bili prvi nosilki turnirja. KATJA MIHALINEC NA PETEM MESTU Katja Mihalinec je s Saro Valenčič prvenstvo začela odlično. Na prvi tekmi sta izločili dvojico Zupan/ Meglič in se tako uvrstili na glavni del turnirja, kjer sta uvodoma premagali dvojico Marolt/Javornik, sledila pa sta dva poraza, ki sta pomenila končno peto mesto v državi. Benjamin Kanjir VELIKA NAGRADA KRANJA V CESTNEM KOLESARSTVU Tilen Finkšt s tretjim mestom najboljši Slovenec Maja Marolt (levo) in Živa Javornik po osvojitvi naslova državnih prvakinj nista skrivali navdušenja. (Foto: arhiv OKS) SMUČARSKI SKAKALEC JERNEJ PRESEČNIK Po enoletnem premoru znova med svetovno elito Jernej Presečnik se je po poškodbi vrnil v slovensko reprezentanco. (Foto: arhiv SSK Ljubno BTC) Predzadnji julijski vikend se je v poljski Wisli začela letošnja poletna velika nagrada v smučarskih skokih. Prvič v zgodovini so sezono skupaj začeli skakalci in skakalke. Med šesterico slovenskih skakalcev je bil tudi član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Jernej Presečnik, ki je zaradi poškodbe izpustil celo preteklo zimsko sezono. Presečnik je kvalifikacije končal na 46. mestu in se uvrstil na sobotno in nedeljsko tekmo. Na prvi tekmi je osvojil 46., na drugi tekmi pa 42. mesto. Poletna velika nagrada se bo nadaljevala v Courchevelu v Franciji. Štefka Sem Na 54. Veliki nagradi Kranja – memorialu Filipa Majcna se je pomerilo 126 kolesarjev iz 21 ekip, ki so v 13 krogih prevozili skoraj 160 kilometrov. Dirka je bila zelo napeta, saj so se neprestano vrstili poskusi pobegov. Na koncu je ciljno črto prvi prečkal Italijan Andrea Peron, član ameriške ekipe Team Novo Nordisk, drugo mesto je zasedel Čeh Tomaš Barta iz ekipe ATT Investments, tretji pa je bil Mozirjan Tilen Finkšt iz ekipe Adria Mobil. »Bili smo zdesetkani, samo pet nas je bilo v ekipi. Zaradi vročine je bila letos dirka še bolj zahtevna. V prvi polovici se je dogajalo to, kar smo pričakovali. Skok za skokom, veliko jih je iskalo možnost za pravi pobeg. V drugi polovici dirke so ušli štirje kolesarji, ki smo jih še pravočasno ujeli. V zaključku so fantje iz naše ekipe odlično opravili svoje delo, pod Jelenov klanec so me pripeljali v zelo dober položaj. V sprintu sem dal vse od sebe, kar je zadostovalo za tretje mesto in nove stopničke. Zadovoljen sem in menim, da je to lep rezultat,« je po dirki povedal Tilen. Vesna Petkovšek Tilen Finkšt je v sprintu dal vse od sebe, kar je zadostovalo za tretje mesto. Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 21 Ljudje in dogodki, Oglasi RADUHA Volk poklal že več kot 40 ovac, bo ministrstvo odobrilo odstrel? Na širšem območju Raduhe se zadržuje volk, ki je v zadnjem času poklal že okrog 40 odraslih ovc, poleg njih pa še precej jagnjet. Številke niso dokončne, saj pogrešajo še okoli 20 glav živali. Občina Luče je v dogovoru s pašno skupnostjo Raduha-Javorje na ministrstvo za okolje in prostor naslovila vlogo za dovoljenje za odvzem volka iz narave. Na občini upajo, da bodo pristojni vlogo čim prej obravnavali in s pozitivno rešitvijo preprečili nadaljnjo škodo. VOLK NAPADEL VSAJ OSEMKRAT Na Raduhi na območju Občine Luče s pašniki upravljata pašni skupnosti Vodole in Raduha–Javorje. Slednja tam pase oziroma je pasla okrog 150 ovc avtohtone jezersko-solčavske pasme. Prvi napad 150 ovac so maja prignali na planinsko pašo; jagnjet, ki so se skotila na planini, sedaj preprosto ni. volka so evidentirali 20. junija, do konca julija pa je volk napadel vsaj še sedemkrat. Da gre za napad volka, so prepoznali po ugrizu v vrat, po velikosti rane in razmiku med zobmi, kasneje ga je ujela tudi kamera. JAGNJET, KI SO SE SKOTILA NA PLANINI, NI Konec maja so rejci prignali na planinsko pašo 150 ovc, med njimi tudi ovce z jagnjeti in breje ovce. Jagnjet, ki so se skotila na planini, sedaj preprosto ni. Ovce, ki so ostale, so se razbežale, tako da jih je bilo zelo težko najti. Kot je povedal Matej Šumah, predsednik pašne skupnosti Raduha–Javorje, so si rejci pri iskanju pomagali tudi z dronom, kljub temu pa še vedno pogrešajo okrog 20 ovc in več jagnjet. DOLGOROČNA ŠKODA Kot pravijo ovčerejci, je nastalo škodo težko oceniti, 22 Junija in julija so na območju Raduhe evidentirali več napadov volka na drobnico, škoda je velika. (Foto: arhiv pašne skupnosti) saj ne gre le za izgubo ovc, se bo v tem primeru zaraslo, izgubljena so jagnjeta, ki so izginil bo življenjski prosse skotila na pašniku, zaradi tor več živalskih in rastlinstresa se zmanjša plodnost, skih vrst. VOLK LAHKO DROBNICI zato se bo izpad jagnjet poznal še v naslednjem letu. SLEDI V DOLINO Večina rejcev je vključenih v gensko banko avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce. S subvencijami so zavezani k vzdrževanju števila živali, česar sedaj ne bodo mogli zagotoviti, zato so pod vprašajem tudi subvencije. OGRADE IN STAJE NE PRIDEJO V POŠTEV Pašniki na nadmorski višini od 1400 do 2000 metrov so zelo razgibani, na velikih površinah in oddaljeni od naselij. Na nižje ležečih se pase govedo, ovce pa se pogosto zadržujejo pod samim vrhom Raduhe, kjer jih na način, kot ga predlagajo državne inštitucije, pred volkom ni moč zavarovati. Ograd, ki bi preprečile volku vstop, ni mogoče postaviti, staj pa tudi ne, ker zaradi velikosti planine ovce prehodijo velike razdalje in vhlevljanje preko noči ni možno. Na planini je sicer ves čas prisoten pastir, ki pa ovc pred volkom ne more zaščititi. V primeru, da odstrel volka ne bo odobren, paša drobnice na tem območju ne bo več mogoča. Območje Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Po mnenju Mateja Šumaha volk ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Po odgonu drobnice v dolino bo verjetno šel za živalmi v dolino ali pa se bo prestavil na območje sosednje pašne skupnosti. Druga možnost je, da začne napadati manjša teleta. V danih razmerah so rejci, kljub pomanjkanju paše in krme za zimo zaradi suše, ovce odpeljali nazaj v dolino na kmetije. LANI ODOBREN ODSTREL VOLKULJE V preteklosti je na območju Luč in sosednjih občin škodo povzročala volkulja, ki se je parila z domačim psom. Zaradi povzročene škode pri rejcih drobnice in divjih živalih so na ministrstvu za okolje in prostor izdali odločbo za odstrel, ki je bila realizirana. Barbara Rozoničnik Kronika IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZGORELA LOVSKA KOČA Logarska Dolina: 25. julija ob 14.41 je na Zaberložnici na težko dostopnem terenu zagorela lovska koča, last Lovske družine Solčava. Požar so pogasili gasilci PGD Solčava in Luče. Pri gašenju požara je gasilcem pomagal policijski helikopter. Vzrok požara še ni znan. • POŽAR V GOZDU Nazarje: 29. julija ob 16.13 je zagorelo v gozdu v Žlaboru. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti in požar lokalizirali, pogasili ter pregledali požarišče. Obveščene so bile pristojne službe. (foto:LPE) (foto: PGD Nazarje) • ZAGORELA PODRAST • IZ VOZILA IZTEKLO OLJE Loke pri Mozirju: 26. julija ob 20.48 sta v gozdu zagoreli podrast in suha trava. Gasilci PGD Mozirje so požar na površini okoli 20 kvadratnih metrov pogasili in pregledali okolico. Mozirje: 28. julija ob 18.12 so gasilci PGD Mozirje na trgu z absorbentom posuli iztekle motorne tekočine iz vozila v okvari. Nato so nudili pomoč vlečni službi pri nalaganju vozila. • IZGUBIL OBLAST NAD DELOVNIM STROJEM Lepa Njiva: 29. julija ob 12.48 se je zgodila delovna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan 42-letni moški. Slednji je pri vožnji po klancu navzdol izgubil oblast nad delovnim strojem in se z njim prevrnil pod cestišče. Pri tem ga je stroj pod sabo ukleščil. Gasilci PGD Nazarje in Velenje so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom izvlekli ukleščenega voznika, z vpojnim sredstvom posuli razlite tekočine, delovni stroj postavili nazaj na kolesa in nudili pomoč reševalcem NMP Mozirje. Slednji so poškodovanca oskrbeli, helikopter Slovenske vojske pa ga je v spremstvu dežurne ekipe HNMP Maribor prepeljal v bolnišnico. • S HELIKOPTERJEM V BOLNIŠNICO • ZARADI STRELE ZAGORELA SMREKA • DREVO PADLO NA STREHO • TATVINA REGISTRSKE TABLICE • POGIN RIB V DRETI • POMOČ POŠKODOVANEMU PLANINCU • ZAGORELO V NARAVI Mozirje: 29. julija ob 16.44 je helikopter Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP Maribor iz Mozirja prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali mesto pristanka helikopterja in nudili pomoč pri prenosu osebe iz reševalnega vozila do helikopterja. Gornji Grad: 29. julija ob 20.19 je na Kašni planini zaradi udara strele zagorela smreka. Gasilci PGD Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna so zavarovali kraj, podrli smreko in pogasili požar. Radmirje: 29. julija se je ob 21.05 na streho stanovanjske hiše podrlo drevo. Gasilci PGD Radmirje so zavarovali kraj dogodka, razžagali in odstranili podrto drevo ter poškodovan del strehe prekrili s folijo. Mozirje: V noči na 31. julij je neznani storilec s parkiranega osebnega avtomobila ukradel registrsko tablico. Policisti še zbirajo obvestila. Nazarje: 31. julija ob 9.42 je občan v reki Dreti opazil poginule ribe in kalno vodo. Gasilci PGD Nazarje so na kraju ugotovili, da je voda kalna zaradi nočnega deževja, vzrok za pogin rib pa je bilo pomanjkanje kisika v vodi. Na kraju je bil tudi predstavnik Ribiške družine Mozirje. Ljubno ob Savinji: 31. julija ob 15.16 so na koči na Travniku reševalci GRS Celje prevzeli planinca s poškodovano ramo in ga prepeljali v dolino, kjer so ga v oskrbo prevzeli reševalci NMP Mozirje. (foto: PGD Nazarje) Mozirje: 31. julija je ob 18.39 v Lokah pri Mozirju zagorelo v naravi. Požar so pogasili gasilci PGD Mozirje. Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 23 Za razvedrilo KULTURA IN FIZKULTURA Z ROKO V ROKI Splošno znano je, da je branje najboljša telovadba za možgane, možje na fotografiji, prijazni prostovoljci, pa so dali fizkulturi nov pomen. Dodobra so namreč izkusili, da so knjige lahko tudi pravi fitnes pripomoček. Knjige so jim mozirski knjižničarji zložili v škatle in jih usmerili v galerijo, kjer bo zaradi gradnje prizidka začasno mladinski oddelek. TA KLOBUK DOL, PREDSEDNIK! Ko je v Mozirju »taborila« eminentna družba ljubiteljev zloščene pločevine, je k skoraj novemu predsedniku ljubenskih starodobnikov Simonu Štriglu (levo) pristopil Janez Bider, Puški Janko z Rečice ob Savinji, ki je v tujini videl že marsikaj, in dejal: »Predsednik, glej me v oči in poslušaj na lastna ušesa! Čestitam za imenitno uverturo v tvoje predsedovanje. V svojem imenu in v imenu ostalih: klobuk dol!« JM KO TUDI REDKOBESEDNI SPREGOVORIJO Po navadi redkobesedni Franjo Atelšek raje fotografira kot piše. Kot dopisnik Savinjskih novic je sledil starodobnike na njihovem potovanju po Zgornji Savinjski dolini in v Mozirskem gaju naletel na prav poseben »eksponat«, pri katerem se ni mogel vzdržati besed: »Gospodična, kaj vas tako privlači, da vztrajate v tej vročini med razbeljenim plehom?« Veronika Steiner pa: »Uživam obdana z ljudmi, ujeta v objektiv in svobodna kot ptica … Tukaj je vsega tega obilo.« JM 24 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Za razvedrilo, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Norman Ohler: Harro in Libertas : Zgodba o ljubezni in odporništvu Harro Schulze-Boysen in njegova žena Libertas Hass-Heye sta bila premožna berlinska zakonca, ki bi se zaradi družinskega prijateljevanja s Hermannom Göringom lahko odlično znašla v času nacistične diktature, pa jima vest in prepričanja tega niso dopustila. Iz odločitve, da se upreta širjenju nacizma, je zraslo odporniško omrežje, ki je podpiralo preganjane Jude in širilo odporniško miselnost. Svojo odločnost je svobodomiseln par plačal z življenjem. Pri nastajanju te dokumentarne biografije berlinskih upornikov je bil avtorju Normanu Ohlerju v pomoč dostop do arhivskega gradiva, ki ga zgodovinarji še niso obravnavali. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 5. avgust ob 18.00. Kongresni center KLS na Ljubnem ob Savinji Svečana proslava ob prazniku Občine Ljubno ob 20.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Srečanje z ljudskimi godci ob 21.00. Restavracija Grad ob sotočju Nazarje Filmski večer pod zvezdami ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Poletni utrip s poezijo Kulturnega društva Slap ob 9.00. Ribiški dom na Ljubnem ob Savinji Binetov memorial ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ob 9.00. Športni park Foršt Ljubno ob Savinji Nogometni turnir za pokal flosarja Sobota, 6. avgust ob 10.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih (m/ž) ob 10.00. Športni park Foršt Ljubno ob Savinji Turnir v košarki - 3 na 3 ob 19.00. Luče Prireditev Petje po vasi ob 21.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Flosarski večer z Mladimi Gamsi ob 10.00. Športni park Foršt Ljubno ob Savinji Nogometna tekma Ljubno : Radmirje ob 14.00. Ljubno ob Savinji Povorka Nedelja, 7. avgust ob 15.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Tekmovanje v kiparstvu z motorno žago ob 16.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Udiranje, spust flosa po Savinji in flosarski krst ob 18.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Banovšek Sreda, 10. avgust ob 19.30. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Orgelski koncert Ane Strmčnik ob 17.00. Park ob Savinji v Lučah Voden ogled zbirke Vas starih poklicev Četrtek, 11. avgust ob 18.00. Kulturni dom Luče Proslava ob prazniku Občine Luče s podelitvijo priznanj ob 20.30. Luče Koncert Nuške Drašček ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam telico simentalko, pašno, za pripust ali zakol; gsm 031 885 608. Prodam telico l/s, staro 17 mesecev; gsm 041 754 808. Prodamo par kamerunskih ovc, nista v sorodu; gsm 041 216 481. Prodam teličko limuzin, stara 7 dni; gsm 041 226 251. Prodam teličko staro 14 dni, rjava; gsm 041 269 878. Prodam bikca sivorjav star teden dni; gsm 031 780 074. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. 26 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 Prodam telico simentalko staro 17 mesecev, pašna, mlečni tip; gsm 041 754 808. ŽIVALI – PODARIM Oddamo mlade muce; gsm 041 216 481. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodamo zgodnji krompir, gajba 20 eur (cca 30 kg); gsm 031 815 238. Prodam domače ocvirke; gsm 031 316 822. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam dve klaftri suhih bukovo – jesenovih drv; gsm 041 519 507. Prodam suha metrska drva; gsm 041 226 251. VOZILA – PRODAM VW passat, 2,0 tdi, 4x4, karavan, l. 2011 prodam za 7700 eur; gsm 051 626 627. Oglasi Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2022 27