EKOREMEDIACIJE ZA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV V SLOVENIJI Ana Vovk Korže Dr., profesorica geografije in zgodovine, redna profesorica Mednarodni center za ekoremediacije Filozofska fakulteta Maribor Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija e-mail: ana.vovk@uni-mb.si Danijel Vrhovšek Dr., diplomirani biolog, izredni profesor Limnos, Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o., Podlimbarskega 31 Ljubljana e-mail: dani@limnos.si UDK: 504.06 COBISS: 1.01 Izvleček Ekoremediacije za doseganje okoljskih ciljev v Sloveniji Okoljski cilji so zapisani v operativnih programih in direktivah ter v drugih strateških dokumentih EU oziroma v mednarodnih pogodbah. Potreba po varovanju voda je zapisana tudi v Okvirni vodni direktivi in v Zakonu o vodah. Najdemo jih tudi v Nacionalnem programu varstva okolja. Usmerjeni so v doseganje dobrega ekološkega stanja in so definirani tako vsebinsko kot časovno. V prispevku želimo pokazati načine s katerimi lahko z ekoremedicijami pomagamo k doseganju okoljskih ciljev. Izhajali smo iz nabora okoljskih ciljev na primeru voda. Ključne besede ekoremediacije, okoljski cilji, sonaravni razvoj, Slovenija Abstract Ekoremediation for implementation of environmental object The environmental aims are published in the operative programmes, directives and other EU strategic documents and international agreements. They could be found in National programme of environmental protection as well. They are directed to achieving well environmental conditions and the due time for each environmental goal is set as well. In the paper we want to show the positive influence of ecoremediation to achieving the environmental aims. As an example we started from the list of environmental goals for waters. The need of water protection is mentioned in the Water framework directive and in the Waters act. Key words ecoremediation, environmental objects, sustainable development, Slovenia Uredništvo je članek prejelo 5.5.2008 1. Uvod V Sloveniji so zaradi specifičnih naravnih pogojev (prepletanje klimatskih tipov, hitri prehodi med naravnimi enotami, biotska pestrost in še ohranjeno naravno okolje) ekoremediacije zanesljiva trajnostna metoda za varovanje okolja in narave (Ekoremediacije v Sloveniji 2008). Kot ugotavlja Eurobarometer v Poročilu o stanju okolja v Evropi 2005 (Evropsko okolje 2005) ima Evropa ima vse možnosti, da prevzame vodilno vlogo z oblikovanjem ustreznejše, bolj konkurenčne in varnejše evropske družbe. Za okolje bi lahko naredili več, kar velja za vlade in za državljane, da bi gospodarski razvoj uskladili z nosilnimi zmogljivostmi Zemlje. Tovrstni napredek bi spodbudil izboljšave v okoljski učinkovitosti, ki je temelj kakovosti življenja (Evropsko okolje 2005). Slovenija ima izjemno priložnost, da prispeva z ekoremediacijami inovativni pristop k varovanju okolja in s tem okrepi skrb za ohranjanje pokrajine, obvarovanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti in količine sveže vode, kar omogoča varno in zdravo življenje. To izhodišče podpira tudi Zakon o vodah v svojem 2. členu (Zakon o vodah 2002), kjer piše, da je cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Za varovanje narave in okolja ter reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov. Rešitve, ki vključujejo visoko tehnologijo, so lahko učinkovite, vendar zahtevajo ogromen vložek energije, so dostopne ozkemu krogu ljudi in so odvisne od sprememb tehnologij. Z naraščajočim razvojem in znanjem o naravnih procesih, ekologiji in odnosih v ekosistemih smo odkrili neraziskane potenciale v naravi. Ti so zelo učinkoviti za varovanje in obnovo že degradiranih in ogroženih območij (Ekoremediacije v Sloveniji 2008). Koncept ekoremediacij (ERM) se nanaša na uporabo trajnostnih sistemov in procesov za sanacijo okolja in njegovo zaščito. Ekoremediacijske tehnologije vključujejo principe puferskih sposobnosti narave, fitoremediacije (fitostabilizacijo, fitoekstrakcijo, fitostimulacijo, fitodegradacijo, fitotransformacijo, fitovolatizacijo) in bioremediacijo za sanacijo onesnaženja v okolju. Sonaravni (zeleni) pristopi večajo biodiverziteto in s tem vračajo ekosistem v ravnotežje. Ekoremediacijske metode imajo potencial za zmanjševanje, preprečevanje in odpravo naravnih katastrof (poplav, suš, plazov), netočkovnih virov onesnaženja (kmetijstvo, transport) in točkovnih virov onesnaženja (komunalne in industrijske odplake). Visoko učinkovitost lahko dosežemo z varovanjem življenjskega prostora, posebej vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Z ERM odstranjujemo tudi čezmerne vsebnosti hranil in čistimo odpadne vode. 2. Stanje okolja v Sloveniji Podatki o stanju okolja v Sloveniji niso najbolj vzpodbudni. Evidentirane okoljske probleme lahko rešujemo le v sonaravno usklajenem (trajnostnem) razvoju, z novimi dosežki v gospodarstvu in storitvenih dejavnostih ter v regionalnih in lokalnih okvirih, kjer se uresničujejo bistvene naloge. V ta namen so ERM tehnologije idealna priložnost za Slovenijo. Evropska okoljska komisija opozarja na podnebne spremembe, varovanje naravnih virov, na demografske spremembe in skrb za zdravje ljudi ter med drugim na obvladovanje transporta. V ospredje postavlja štiri cilje: razvojne programe prilagoditi varovanju narave in urejanju prostora, ustaviti slabitev biotske raznovrstnosti do leta 2010, uskladiti razvoj prometa z rastjo BDP ter odpravljati tveganja zaradi nevarnih kemikalij. Te usmeritve so v naših dokumentih, ugotavljamo pa, da je njihovo uresničevanje skromno. Zato lahko z ERM takoj prispevamo k boljši implementaciji okoljskih ciljev. Skrb za ohranjanje naravnih virov je NPVO s podporo z vseh strani določil kot prednostno razvojno nalogo. Vendar se je izvajanje začelo z zamudo in s podaljševanjem izvedbenih rokov, kar je posledica sektorskih pristopov, ki nujno prinašajo le parcialne in enostranske rešitve. V proračun se stekajo sredstva, ki jih plačujejo zavezanci za plačilo povračil in taks na temelju obračunov porabe in emisij: ta bi morala biti dosledno usmerjena v reševanje teh bremen. Da bi se izognili velikim zamudam, bi morali ERM celovito in medsektorsko vključi v izvajanje na vseh ravneh. Strategija gospodarskega razvoja utemeljuje blaginjo, katere osnove gradijo ekonomski, socialni in okoljski nosilci. S spremembo demografske politike in politike zaposlovanja lahko ustavimo negativna gibanja in okrepimo ustvarjalne moči družbe, seveda pa le na sonaravno zasnovanih gospodarskih pristopih. Za usklajevanje reševanja problemov okolja je smotrno podpirati sodelovanje občin v okviru regij, še posebej pri izvajanju Agende 21. Pomembno je povezovanje občin v okviru zveze občin za skupno reševanje problemov, ki pogosto niso omejeni na občinske meje (npr. kakovost podtalne vode). 2.1 Pesticidi v podtalnici Možnost kopičenja v tleh in spiranja v podtalnico imajo predvsem sredstva, ki se počasi razgrajujejo in jih označujemo z izrazom »persistentna sredstva«. Njihova koncentracija v tleh se zmanjšuje zaradi postopne razgradnje s pomočjo talnih mikroorganizmov, z izpiranjem v nižje plasti (podtalnico) in z izhlapevanjem. V vodi se pesticidi večinoma razgrajujejo s hidrolizo, na razgradnjo pa vplivajo temperatura, pH, mikrobna aktivnost ter v površinskih vodah sončna svetloba. Pri razgradnji nastajajo metaboliti, ki so običajno manj toksični kot originalni pripravki, pri nekaterih pesticidih pa nastanejo celo bolj toksični metaboliti. S tem ko pesticidi potujejo stran od površine tal, se odmikajo tudi od dejavnikov, ki povzročajo njihovo razgradnjo, kot so sončna svetloba in bakterije. Ko prehajajo v globlje plasti tal, je njihova razgradnja počasnejša, možnost, da preidejo v podtalnico pa večja. Veliko organoklornih pesticidov je persistentnih in se razgrajujejo počasi, vendar je tudi njihova topnost v vodi slaba, zato se večinoma ne spirajo v podtalnico. G. zemljišča Slika 1: Obdelovalna zemljišča in polja podtalnice. Vir: www.geopedia.si, narisal Marko Gomboc. Razporeditev onesnaženja pitne vode s pesticidi kaže na onesnaženje predvsem na SV Slovenije, kjer se izvaja intenzivno kmetijstvo. Potencialno je ogrožena tudi osrednja Slovenija, saj se tudi tu podtalnica nahaja pod obdelovalnimi zemljišči. V letu 2005 se v preseženih mejnih vrednostih pojavljajo nekateri pesticidi, ki se v preteklih letih niso. Razloge za to lahko iščemo v spremembah kmetijske prakse ali izvedbi monitoringa pitne vode. Vsako leto se namreč določi nabor pesticidov, ki se spremljajo. Pri tem se upošteva rezultate drugih monitoringov v Sloveniji (ARSO, strokovni nadzor, Urad RS za kemikalije), evidenca prodaje fitofarmacevtskih sredstev, zahteve Pravilnika o pitni vodi, priporočila avstrijskega pravilnika o pitni vodi, smernice Svetovne zdravstvene organizacije in Agencije za varstvo okolja ZDA (EPA) ter omejenost finančnih sredstev (Program monitoringa pitne vode 2005). Na onesnaževanje površinskih in podtalnih voda s pesticidi in njihovimi ostanki imajo velik vpliv tudi melioracijski jarki. Slednji predstavljajo neposreden stik med vodo, ki se izceja iz kmetijskih površin ter podtalnico in površinskimi vodami. Območja melioracij v Sloveniji so prikazana na Sliki 2. Slika 2: Območja melioracij v Sloveniji (bela polja) in območja podtalnic. Vir: www.geopedia.si, narisal Marko Gomboc. 3. Možnosti uporabe ekoremediacij v praksi Določena tveganja, ki se pojavljajo zaradi uporabe pesticidov lahko zmanjšamo ali omilimo z uporabo ekoremediacij. Predvsem lahko vplivamo na zmanjševanje onesnaževanja površinskih in podtalnih voda: z ustreznimi ERM pristopi lahko omejimo prehajanje onesnaženega iztoka iz kmetijskih površin. Z ERM lahko omejimo tudi širjenje pesticidov po zraku, kar je predvsem pomembno pri zaščiti neciljnih površin (npr. da se ob škropljenju ne kontaminirajo sosedne njivske površine ali neobdelana zemljišča). Ustrezna ERM ureditev melioracijskih jarkov bi omogočala zmanjšan vnos pesticidov neposredno v podtalnico in površinske vode. Preglednica 1: ERM tehnologije. BLAZILNE CONE RCN • protivetrne bariere • za komunalne odpadne vode: individualne RČN, • protismradne bariere, za manjša naselja, zaselke, turistične objekte, • protiprašne bariere, ekološke kmetije, terciarno čiščenje • protihrupne bariere, • za kmetijske odpadne vode: iz prehrambene in • krajinske bariere, predelovalne industrije, za živinorejo, • bariere za vzdrževanje vlažnosti, netočkovne vire onesnaževanja • mejice, • za izcedne vode: iz komunalnih, industrijskih, • zelenice, rudniških deponij, cestišč, onesnaženih zemljin • parki, in sedimentov; • umetna močvirja, • vegetacijski pasovi, • vegetacijski pokrovi, • obrežni pasovi, • ustrezen izbor rastlin za preprečevanje plazov, • ERM za obnovitev manjvrednih zemljišč • za pitne vode: za kondicioniranje onesnaženih izvirov, predčiščenje, terciarno čiščenje • za industrijske odpadne vode: nizek/visok pH, obarvanost, • za kopalne vode REVITALIZACIJE • kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mlinščic • močvirij, mokrišč, • gramoznic, glinokopov, • kalov • kopenskih degradiranih območij, LIMNOTOP • za čiščenje zemljin (fitoremediacija), • za komunalne deponije, • za industrijske deponije, • za rudniške deponije, • blato iz ČN, • za onesnažene sedimente, ERM V JARKIH • ERM v obcestnih jarkih, • ERM melioracijski jarki ERM NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH • ERM za ohranjanje biotske pestrosti IZOBRAŽEVANJE Z ERM • Vgraditev ERM vsebin v učne načrte osnovne in srednje šole (prenova učnih načrtov) • Oblikovanje poklicnih kvalifikacij z modulom za ERM • Priprava samostojnih študijskih programov in ERM modulov • Opremljanje učnih poti kot del izobraževanja učiteljev • Seminarji za različne ciljne skupine DISEMINACIJA, IMPLEMENTACIJA ERM • OPVO, CPVO, Operativni programi odvajanja in čiščenja odpadnih voda • Priprava in vodenje projektov, • Izdaja publikacij, • Seminarji, promocijske aktivnosti, organizacija konferenc, organizacija in vodenje terenskih del Vir: Projekt Ekoremediacije v Sloveniji, 2008. 3.1 Vrste ERM metod za zmanjšanje vpliva pesticidov Vegetacijski pas je pas drevesne in grmovne vegetacije. Vegetacijski pasovi sodijo v širši sklop ekoremediacijskih blažilnih območij (ang. buffer zones) in imajo mnogo funkcij, ki omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zaščitijo zrak in tla ter povečajo biološko pestrost, saj izboljšajo prehrambene in nastanitvene lastnosti obvodnega habitata ter omogočajo optimalnejše svetlobne, kisikove in temperaturne razmere za vodne živali in rastline. Ena od pomembnejših iskanih lastnosti je sposobnost čiščenja onesnažene vode in zemljin. Vegetacijski pasovi so namreč sposobni zadržati velike količine hranil - dušika in fosforja, pa tudi drugih snovi kot so npr. pesticidi. Z njimi zato lahko ščitimo površinske vode in zajetja pitne vode pred razpršenimi vir onesnaženja, npr. iz kmetijstva. Primerni pa so tudi za preprečevanje onesnaženja iz točkovnih onesnaževalcev kot so posamezne kmetije, farme, predelovalni obrati za FFS itd. Optimalna sestava vegetacije in najbolj efektivna širina vegetacijskega pasu variirajo od primera do primera in so odvisne predvsem od tega kaj in v kakšnem obsegu ščitijo (obremenitev, sestava, dinamika ipd.), količine padavin ter pogojev rasti in uspevanja rastlin. Melioracijski jarki za izsuševanje kmetijske zemlje so razširjeni po več sto tisoč hektarjev zemlje zahodne in vzhodne Evrope, v Sloveniji pa predvsem v Prekmurju. Omogočajo osuševanje kmetijske zemlje v predelih, kjer je talna voda visoka. Klasični melioracijski jarki so goli kanali, v katere se steka voda iz kmetijskega zemljišča, običajno onesnažena s pesticidi in gnojili. Taki jarki nimajo sposobnosti zadrževanja in čiščenja vode, prav tako imajo zelo nizko vrstno pestrost. Pesticidi in ostanki gnojil od tu lahko neposredno prehajajo v vodotoke in podtalnico in povzročajo resne okoljske probleme in vplivajo na zdravje ljudi in živali. S sonaravno ureditvijo - zasaditvijo melioracijskih jarkov lahko omenjene težave odpravimo ali vsaj omilimo. Obstoječi jarek razdelimo na štiri odseke, kjer ima vsak odsek specifično funkcijo: • Prvi del je oblikovan tako, da omogoča maksimalno zadrževanje vode. • Drugi del je iz substrata in zemlje, v njega posadimo rastline, ki s koreninskim sistemom črpajo višek hranil iz zemlje. • Tretji del je namenjen povečevanju biodiverzitete, zato so tu posajene različne vodne in močvirske rastline, ki predstavljajo življenjski prostor različnim živalim. • Četrti del pa združuje vse tri funkcije prejšnjih delov in zagotavlja ravnovesje med njimi. Tako oblikovani melioracijski jarek ščiti podtalnico in vodotoke pred kmetijskim onesnaženjem, zmanjšuje vplive suš, zmanjšuje vplive vetra, vodo, ki se v njem zadržuje, pa lahko uporabimo za namakanje. Zaradi teh funkcij melioracijski jarek posredno vpliva tudi na povečanje kmetijskega pridelka, pripomore k varovanju zdravja in estetskemu izgledu kmetijske pokrajine. 1. Retention 2. Purification 3. Habitat creation 4. BMP Slika 3: Shema ekoremediacijskega melioracijskega jarka. Vir: Arhiv Limnos, 2006. Tveganja zaradi uporabe pesticidov lahko zmanjšamo tudi s postavitvijo rastlinskih čistilnih naprav (RČN) na območjih, kjer nastajajo večje količine iztočnih voda iz kmetijskih površin, kjer nastajajo odpadne vode, ki vsebujejo FFS (npr. ob pranju opreme za nanašanje FFS) ipd. Čiščenje odpadnih vod na RČN je učinkovito, enostavno, stroškovno nezahtevno ter okolju prijazno. RČN posnemajo samočistilno sposobnost močvirskih sistemov s fizikalnimi in biokemijskimi procesi kot so aerobna in anaerobna razgradnja, filtracija, sedimentacija in adsorbcija ter zagotavljajo učinkovito čiščenje organskih, dušikovih, fosforjevih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih strupenih snovi, ki nastajajo v kmetijski dejavnosti. Praviloma delujejo gravitacijsko, brez strojne in električne opreme, tako da se voda pretaka preko dveh zaporednih bazenov izoliranih s folijo, napolnjenih s substratom in zasajenih z različnimi vlagoljubnimi rastlinami. Voda najprej priteče v zadrževalnik, kjer se zadržijo grobi delci, od tu naprej pa v prvo gredo rastlinske čistilne naprave, ki jo imenujemo tudi filtrirna greda. Tu se odstranijo še vsi ostali suspendirani delci. Voda teče naprej v čistilno gredo, kjer poteka največji del čiščenja in se dokončno očisti. Prečiščena voda iz rastlinske čistilne naprave dosega predpisane normative in se jo lahko odvaja v okolje, lahko pa jo zbiramo in uporabimo za zalivanje zelenic, pranje avtomobilov, sanitarno vodo, za gašenje požarov ali jo zbiramo v okrasnem bajerju. o°oo o •V" °oo ..... • o o .o ) O -..- m&m o O fpPP o # o o odpadne vode RČN za izcedne vode iz odlagališča RČN za industrijske odpadne vode RČN za izcedne vode iz cestišč Slika 4: ERM po Sloveniji za čiščenje voda. Vir: Arhiv Limnos, 2006. 4. Doseganje okoljskih ciljev z ERM Okoljski cilji so povzeti po Navodilih ministrstva za pripravo občinskih programov varstva okolja (Navodila ministrstva... 2006). Okoljski cilji so del doktrine trajnostnega razvoja, le ta pa ima več dimenzij, predvsem ekonomsko, socialno, tehnično, prostorsko in časovno. Slika 5. Dimenzije trajnostnega razvoja. Vir: Hans-Dietrich Hass, Dieter Matthew Schlesinge, 2007. Razvili smo naslednje programe ERM za doseganje okoljskih ciljev v Sloveniji: 1. Podprogram: Prilaganje klimatskim spremembam in zmanjševanje njihovega učinka z uporabo ERM. 2. Podprogram: Povečanje oz. ohranjanje biotske raznovrstnosti z ERM ukrepi v urbanem in ruralnem okolju. 3. Podprogram: Ekoremediacije kot sistemi za čiščenje onesnaženih zemljin (blato iz čistilnih naprav, sedimenti in prestrukturiranje rabe tal. 4. Podprogram: Varstvo voda 4.1 Podprogram za zmanjševanje onesnaženosti pred nitrati iz kmetijske proizvodnje 4.2 Podprogram za zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov 4.3 Podprogram za čiščenje komunalnih voda 4.4 Podprogram za zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi (živo srebro, nevarni klorirani ogljikovodiki iz razpršenih virov) 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih območjih 4.6 Varstvo območij kopalnih voda 4.7 Varstvo voda, določenih za zahtevano kakovost voda, da se omogoči življenje rib 4.8 Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe 4.9 Izboljšanje prilagajanja ekstremnim hidrološkim pojavom (suše in poplave) na ogroženih območjih ter plazenja tal in zmanjševanje vetroloma 5. Podprogram: Izboljšanje kakovosti zunanjega zraka z ERM. 6. Podprogram: Zmanjševanje širjenja hrupa z ERM. 7. Podprogram: Izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih z oživitvami mest (obnova in izpostava ekosistemov). 8. Podprogram: Sanacija odlagališč in starih bremen z ERM. 9. Podprogram: Ravnanje z opuščenimi nahajališči surovin in okolju neškodljivim gradbenim odpadom (nahajališča surovin kot so kamnolomi, glinokopi, rudniki itd. so pogosto vidni kot velike »rane« v naravnem okolju in so potencialna mesta razvoja širših sprememb okolja. Potrebno jih je ali sonaravno konzervirati za bodočo izrabo ali pa jih vrniti v naravno stanje s pomočjo ERM). 10. Podprogram: Dvig deleža obnovljivih virov energije: vzpostavitev ERM sistemov za pridobivanje obnovljivih virov energije - lesne biomase za energetske namene. 11. Podprogram: Turizem - povečati prepoznavnost Slovenije, ohranjati naravna območja, povečati pestrost ponudbe turističnih kmetij. 12. Podprogram: Podpora kmetijstvu z ERM za pridelavo zdrave hrane, zaščito zdravja ljudi in povečanja razvojnih možnosti na podeželju. 13. Podprogram: Promet - zagotavljanje čistega okolja z uporabo ERM. 14. Podprogram: Civilna družba. 14.1 Podprogram: Upravljanje in vzdrževanje ERM sistemov (npr. rastlinskih čistilnih naprav, v območjih Natura 2000, revitalizacije vodotokov, mokrišča). 14.2 Podprogram: Izdelava dolgoročne strategije, ki je razvojni dokument sonaravnega pristopa varovanja okolja in sestavni del upravnih dokumentov kot način ravnanja z okoljem. 14.3 Podprogram: Vključenost okoljskih vsebin v vse izobraževalne programe s poudarkom na celostnem odnosu do okolja, kar pomeni nadgradnjo sedanjim okoljskim programom. Nujno je razviti sonaravni način razmišljanja, ki bo neposredno vplival na socialni in ekonomski razvoj Slovenije. 14.4 Podprogram: Promocija varstva okolja v Sloveniji - ohranjeno in zdravo okolje je izraženo v ekonomski vrednosti, zato se moramo takoj zavedati pomena ohranjanja okoljskih sestavin, kajti le sanacija storjenih škod v okolju ne pomeni razvoja. ERM način razmišljanja je treba vgraditi v vse generacije (tudi z vseživljenjskim učenjem, e-izobraževanjem, mobilnimi sistemi promocije in medijsko podporo). Na ta način bomo povečali zavedanje pomena zdravega okolja, s tem pa prispevali k skupnemu varovanju okolja (pristop od spodaj navzgor). 14.5 Podprogram: Raziskave in razvoj novih ekosistemskih tehnologij - ustanovitev ERM mednarodnega raziskovalnega centra, ki vključuje tudi pedagoško delo. 14.6 Podprogram: Izdelava trajnostnega koncepta razvoja območij na osnovi ekonomskega potenciala ohranjene in obnovljene pokrajine (pilotni projekti za nekatere občine). 5. Vrednotenje vseh programov in podprogramov ERM za dosego okoljskih ciljev Najmočnejša vloga ERM je pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, zato bi morali v zavarovanih območjih Slovenije (različnih tipih zavarovanih območjih, od Nature 2000 do krajinskih parkov) povečati uporabo ERM. Prav tako imajo ERM veliko težo na vodovarstvenih območjih. Zato je potrebno ta področja sistematično urediti, saj imamo precej različnih tovrstnih območjih, kjer pa žal razvoj ni skladen z možnostmi, mnogokje se ne vključijo v razvoj razpoložljive danosti prostora in so tako zelo slabo regulirane aktivnosti na zavarovanih območjih. Ta bi morala biti glede na biotsko pestrost Slovenije zgled Evropi, zato je nujno potrebno na vseh zavarovanih območjih opraviti evidentiranje stanja in uporabiti ERM za varovanje in sanacijo teh območij. Druga pomembna področja, kjer imajo ERM veliko težo so varstvo voda in sicer predvsem zmanjševanje onesnaženosti z nitrati in čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE, varstvo stoječih celinskih voda in jezer, varovanje območij kopalniških voda, vodnih virov lastne samooskrbe, pri sušah in poplavah, pri izboljšanju kakovosti življenja v mestih, sanaciji starih bremen in kot podpora kmetijstvu. Preglednica 2: Deleži ERM metod (revitalizacij, RČN z Limnotopom, blažilnih con in ostalih ERM metod) pri doseganju okoljskih ciljev glede na učinek ostalih metod. Programi za doseganje okoljskih ciljev Učinki ERM metod Učinki ostalih metod Učinki skupaj 4.1 Zmanjševanje onesnaženosti z nitrati 90 % 10 % 100 % 4.7 Varovanje stoječih celinskih voda in jezer 90 % 10 % 100 % 4.6 Varstvo območij kopalnih voda 90 % 10 % 100 % 2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti 90 % 10 % 100 % 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih 86 % 14 % 100 % 4. Varstvo voda 80 % 20 % 100 % 4.8 Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe 76 % 24 % 100 % 4.9.1 Suše in poplave 76 % 24 % 100 % 12. Podporo kmetijstvu 72 % 28 % 100 % 7. Izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih 72 % 28 % 100 % 4.3 Čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE 72 % 28 % 100 % 4.2 Zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov 72 % 28% 100 % 1. Prilaganje klimatskim spremembam 70 % 30% 100 % 4.4 Zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi 66 % 34% 100 % 3. Čiščenje onesnaženih zemljin 66 % 34% 100 % 8. Sanacijo odlagališč in starih bremen 66 % 34% 100 % 5. Izboljšanje kakovosti zunanjega zraka 52 % 48% 100 % 4.9 Izboljšanje prilagajanja ekstremnim hidrološkim pojavom 50 % 50% 100 % 11. Podpora turizmu 50 % 50% 100 % 9. Ravnanje z opuščenimi nahajališči surovin in gradbenim odpadom 50 % 50% 100 % 13. Promet - zagotavljanje čistega okolja 46 % 54% 100 % 10. Dvig deleža obnovljivih virov energije 46 % 56% 100 % 4.9.2 Plazenja tal 44 % 54% 100 % 6. Zmanjševanje širjenja hrupa 40 % 60% 100 % 4.9.3 Zmanjševanje vetroloma 40 % 60% 100 % Vir: Ekoremediacije v Sloveniji, 2008. Za področja, kjer je uporabljen ponder nad 3 je vloga ekoremediacij zelo velika. Ta področja so: 1. Prilagajanje klimatskim spremembam 2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti 3. Čiščenje onesnaženih zemljin 4. Varstvo voda 4.1 Zmanjševanje onesnaženosti z nitrati 4.3 Čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območijih 4.6 Varstvo območij kopalnih voda 4.7 Varovanje stoječih celinskih voda in jezer 4.8 Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe 4.9.1 Suše in poplave 7. Izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih 8. Sanacija odlagališč in starih bremen 12. Podpora kmetijstvu 1. Prilaganje klimatskim spremembam 2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti 3. Čiščenje onesnaženih zemljin 4. Varstvo voda 4.1 Zmanjševanje onesnaženosti z nitrati 4.2 Zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov 4.3 Čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE 4.4 Zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih 4.6 Varstvo območij kopalnih voda 4.7 Varovanje stoječih celinskih voda in jezer 4.8 Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe I | 1 i 1 1 I | i 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 4.9.1 Suše in poplave 4.9.2 Plazenja tal 4.9.3 Zmanjševanje vetroloma 5. Izboljšanje kakovosti zunanjega zraka 6. Zmanjševanje širjenja hrupa 7. Izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih 8. Sanacijo odlagališč in starih bremen 9. Ravnanje z opuščenimi nahajališči surovin in gradbenim odpadom 10. Dvig deleža obnovljivih virov energije 11. Podpora turizmu 12. Podporo kmetijstvu 13. Promet - zagotavljanje čistega okolja 1 1 1 0 0 5 1 5 2 2 Pon 5 derji 3 5 4 5 Slika 6: Ponderiranje ERM metod pri doseganju okoljskih ciljev glede na dosedanje izkušnje uporabe ERM v praksi. Vir: Ekoremediacije v Sloveniji, 2008. Ugotovljeno je, da imajo ERM večinski učinek (nad 70 %) pri naslednjih dejavnostih: 2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti 4. Varstvo voda 4.1. Zmanjševanje onesnaženosti z nitrati 4.2 Zmanjševanje tveganja zaradi uporabe pesticidov 4.3 Čiščenje komunlanih odpadnih voda pod 2000 PE 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih 4.6. Varstvo območij kopalnih voda 4.7. Varovanje stoječih celinskih voda injezer 4.8- Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe 4.9. Suše in poplave 6. Zmanjševanje širjenja hrupa 12. Podpora kmetijstvu i i i i i i i 2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti 3. Čiščenje onesnaženih zemljin 4. Varstvo voda 4.1 Zmanjševanje onesnaženosti z nitrati 4.2 Zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov 4.3 Čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE 4.4 Zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi 4.5 Varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih 4.6 Varstvo območij kopalnih voda 4.7 Varovanje stoječih celinskih voda in jezer 4.8 Varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe ' 1 1 0% 1 1 " 1 " 1 1 I 1 4.9.1 Suše in poplave 4.9.2 Plazenja tal 4.9.3 Zmanjševanje vetroloma 5. Izboljšanje kakovosti zunanjega zraka 6. Zmanjševanje širjenja hrupa 7. Izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih 8. Sanacijo odlagališč in starih bremen 9. Ravnanje z opuščenimi nahajališči surovin in gradbenim odpadom 10. Dvig deleža obnovljivih virov energije 11. Podpora turizmu 12. Podporo kmetijstvu 13. Promet - zagotavljanje čistega okolja 0 1 1 1 1 1 1 1 1 % 1C % 20 □ % 30% 40% 50% 60 Učinek ERM metod □ Učin % 70