Poštnina plačana v gotovini.
8p*d. in abb. pot. L Or
IPfiMKiPMHOBK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure_
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. Ul5092
Leto 11. Stev. 38
GORICA DNE 19. SEPTEMBRA 1946.
Cena L. 4,—
Kristus vabi Yse!
Jezus je prišel z učenci na višino. Farizeji, herodijanci in saduceji so prišli za njimi. Gospoda je čakala velika množica ljudstva. Spoštljivo mu"je napravila prostor, da je sedel na učeniški vzvišeni prostor. — Začel je govoriti, potem ko jo bil glasno odmolil k svojemu nebeškemu 0-četu. Bila je ena najmočnejših spokornih pridig Gospodovih, prav po zgledu starih prerokov.
Iz svetih knjig je dokazal, da se vse prerokbe v Njem dopolnjujejo in da je prišel Odrešenik na svet. Omenil je tudi Janeza Krstnika, ki je svoje poslanstvo vestno izpolnil, pa ga judovski voditelji niso hoteli siušati in so zakrknjeni ostali pri vsem Janezovem opominjevanju k pokori. Mnogo je govoril o grehih, hinavščini in o veliki popačenosti vseh slojev, zlasti voditeljev ljudstva, in o božji jezi, ki se bo nad narod razlila. Govoril je tudi o bodočem prihodu Mesijevem ob koncu sveta in o tolažbi tistih, ki se Boga boje, ker njim se sodbe.no bo treba bati
K apostolom se je obrnil in jim rekel, da jih bo poslal oznanjevati
odrešenje ter jih je opominjal k zvestobi in stanovitnosti.
Vsem. pa je položil na srce, ;iaj sprejmejo njegov nauk o dušnem zveličanju, kajti sicer se jim, bo ob sodbi godilo huje kot Sodomi in Gomori, ker ti dve mesti nista imeli ne postave ne prerokov.
Nadaljeval pa je s popolnoma spremenjenim glasom, polnim miline in ljubezni, proseč Očeta, naj gane trda srca ljudi, naj privede v njegovo zveličanje vse duše — ali veaj mnogo — ali vsaj nekatere. Vse hoče z njimi deliti, vse zanje dati, s svojo smrtjo zadostiti za njih grehe. Razprostrl je svoje roke na široko kot v objem in zaklical: »Pridite, pridite k meni vi vsi, ki ste trudni in obteženi; pridite, vi grešniki, spokorite se, verujte in postanite deležni mojega kraljestva! Še posebej se je obrnil k farizejem ir. voditeljem ljudstva ter jih ravnota-ko milo vabil, naj se spreobrnejo in sprejmejo ujegov nauk. (Iz razode-ij Ani Katarini Emmerich, 1774-1824.)
Tudi nam vsem velja Gospodov klic k pokori in Gospodovo vabilo: Pridite! Narod naš, nazaj k Jezusu, le v njem je resnica, pravica, ljubezen, red, miri
KAKO BO LETOS
S SLOVENSKIMI ŠOLAMI?
U^jfeinber se je'pričel, jesen gre v deželo in z njo nove skrbi in težave. Kljub težki misli na negotovost bližnje bodočnosti so marsikomu izmed zavednih Slovencev dostikrat vrine tudi vprašanje: kako bo z našo mladino! Ali- se bo naša šola izboljšala; ali bodo odločilni krogi pri šolski upravi skušati popraviti oči vi dne nedostatke, ki so motili redni pouk lansko leio?
Bani so se položili temelji za novo slovensko šolstvo na Primorskem, katero je kratkovidni fašizem dvajset let poprej zadušil. Ko so te kraje zasedli zavezniki, so takoj sklenili, da dajo Slovencem domačo šolo. Začetek je bil seveda težak. Ustanoviti je bilo treba srednje in ljudske šole v ozračju, ki je bilo naši čeno s strastmi in narazen idoči-mi težnjami. Hudi vrtinci političnega boja so grozili, da potegnejo mlado stavbo s sabo. Primorski Slovenci pa so po tolikih letih kulturne suše potrebovali predvsepi u-stanove, ki bi našo zapostavljeno mladino približala usti znameniti izobrazbeni višini, na kateri so bili Slovenci pred prvo svetovno vojno, to je takoj za delii in dostikrat pred Nemci. Nismo potrebovali političnih govorilnic. Glavno načelo, ki ga je šol. uprava postavila, je bilo baš to, da je šola namenjena samo pouku, da naj vzgaja za človeško družbo in ne za to ali ono politično stranko. V tem pogledu zasluži zavezniška prosvetna uprava vso pohvalo in priznanje.
Tudi med ljudstvo je v teku šolskega lota počasi prodiralo spoznanje, da mora biti šola vzvišena nad dnevno politiko, da naj v šoli odloča samo listi, ki ji je posvetil življenje, in delo. Slovenska šola je pridobila na ugledu in ljudstvo se vedno bolj oklepa svojih učiteljev, bi sr res dobri in ne zlorabljajo šole v strankarske namene.
Vemo pa, da proces notranje osamosvojitve in neodvisnosti šole od kvarnih zunanjih vplivov še ni zaključen. Prav radi tega nas živo Ki nima vedeti, ali pojde razvoj na* šega šolstva v isti smeri kot lani. Ob tej priliki' moramo poudariti, da se dobro zavedamo, da se zlasti v osnovni šoli odloča usoda bodočih jodov. Dobra šola pomeni napredek na poti kulture in etične izpopolni-
tve, slaba šola vodi v prepad. Šola mora postati svetišče, kjer ni prostora za strasti. V njej naj bo o-zračje mirnega in vedrega dela. O-troci naj se uče razločevati med dobrim in zlom. V šoli naj prevladuje ena sama težnja: postati boljši na srcu iu popolnejši na umu.
Slovenski starši, ki so lani s svojim mirnim in tihim sodelovanjem pomagali, la se je šolsko delo vršilo kolikor toliko nemoteno, pričakujejo od šolske uprave, da ne bi vpeljala načelnih sprememb. Vodilne smernice morajo ostati iste. Enako misli slovenska duhovščina, ki je tudi zastavila svoj vpliv v prid zdravemu napredku. V tej zvezi moramo le ponovno poudari ti to, kar je pred sto leti rekel veliki delavec za izobrazbo širokih ljudskih množic škof Slomšek:
Šole pa, če prava ni, je bolje, da je ni!
MOJSTRI EDINOSTI
Iz raznih krajin oome B prihajajo poročila, da tamkajšnje oblasti kažejo vedno večjo odločnost, da zatrejo vse verske družbe.
Kako važne so take družbe nele za člane, ampak za versko življenje v duhovniji sploh, ve vsakdo, ki se zanima za verska in nravstvena vprašanja.
Toda komunisti so gotovo tega mnenja, da take družbe rušijo e-dinost in enotnost »ljudskega duha«.
Z drugimi Itosedami: ker ne maramo biti vsi verni in pobožni, bodimo vsi brezbožni. Iver ne maramo vsi iti k Bogu, pojdimo vsi enotno in složuo v kraljestvo satana!
Zares mojstri edinosti v hudem!
Pa Bog ne daj govoriti, da so ti ljudje proti veri. Oni so samo proti ZVELIČAVNI veri Kristusovi!
Vpisovanje
v slovenske srednjo šole v Gorici in Trstu bo od vštetega 23. do vštetega 30. septembra 1946.
Istočasno se bo vršilo vpisovanje v nižjo strokovno šolo (avviamcn-to), in sicer v vodstvu deške osnovne šole v ul. Croce 3.
Poskusno vpisovanje v nižjo strokovno šolo v Kanalu, Komnu, Trstu,
Nabrežini in Sežani se bo vršilo tudi od 23. do 30. septembra.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole se bo vršilo 7. 8. in 9. oktobra 1940. Popravni izpiti na osnovnih šolah bodo pa 10., 11. in 12. oktobra.
Pomembna stoletnica'
19. septembra 1946 bo minilo 100 let, odkar sc je prikazala na Francoskem na gori La Salelte preblažena Dimca Marija 15 letni deklici Melaniji in, llletuemu dečku Maksiminu. — Francija je bila takrat pogreznje-
na v hude notranje boje. — Grof Chambord, v katerega so stavili francoski katoličani svoje upanje, meneč, da bo on tisti »veliki vladar«, katerega omenjajo številna 1 rerokovanja, je moral zapustiti Francije in je umrl kot begunec v Gorici, kjer leži v grobnici na Kostanjevici Prikazen je med drugimi napovedmi povedala tudi sledeče: »Francozi naj ne mislijo, da je Chambord d ljubljeni .veliki vladar’. Evropa si ga bo morala zaslužiti z velikim tr-1 ljenjem.«
Bratje,	bratje,	ka
Še vedno nam je pred očmi izmaličeno truplo Edija Devetaka. Dragi Edi, kaj so storili s Teboj? Pobili so te kot steklega psa! S kamenjem so ti razbili obraz in, ah, kako grozno ji zevala tista rana na vratu! Nikdar si ne bi mogli misliti, da more človeška. roku napraviti kaj. takega. Še huje nam je, ker vemo, da Te je ubil slovenski Kajn, brat po krvi. Zakaj ste to storili, bratje! Ali je prelivanje krvi delo za slovenski narodi Pa ima že marsikdo pripravljen od govor, tisti stari obrabljeni izgovor: »2e vedo, zakaj so ga. Je že kaj naredil!« Mirno lahko pretehtamo sleherni njegov korak, kajti na njem ni krivde. Je morda izdajal in uničeval svoj narod med to divjo vojno vihro 1 Ne! Bil je interniran z mnogimi drugimi globoko v Nemčiji dvo leti. Morda ni izpolnil svoje dolžnosti, ko se je vrnil domovi Prvi dan je vstopil med parlizauc še ves slaboten in izčrpan. A faut je imel eno veliko »napako« po komunističnem pojmovanju:	ni	slepo	ponavljal
lraz za drugimi. Vedno je pomislil s svojimi možgani. Pohvalil je, kar je bilo prav, in grajal, kar je bilo napačno. Kot član SIAU-a je redno hodil na sestanke. A zadnji čas Edi ni mogel več molčati. VIDEL JE VSO PODLO IGRO KOMUNIZMA, SPOZNAL VSO NJEGOVO PRAZNOTO. Bilo mu je dovolj. Smilil se mu je ubogi narod, tisočkrat ogoljufan. In ni hotel, da bi bilo njegovo ljudstvo sedaj po največjih žrtvah še huje prevarano. Javno je povedal govornikom na mitingih: »Vi nam prodajate komunizem, skrbno zavit v sladke besede o narodnem osvobo-jenju iu, svobodi!« Tako je moral marsikateri govornik oditi od Sv. Mihaelu z dolgim nosom. Ljudje pa so bili Ediju hvaležni, da jih je opozoril na prevaro. Spet je napravila komunistična partija miting, kjer so
hoteli razkrinkati »reakcijo«, kot so imenovali vse tiste, ki so Ediju dajali prav. A glej, vsa vas je potegnila » pogumnimi šmihclskimi lam n in partija, je morata s hitrimi ko-, i aki zapustiti miting. Tedaj pa mu jo zagrozil tisti, v čigar skrivališču so našli ubitega Edija: »Zapomni sl, fant! Ali nas (komuniste op. ur.) imzuati in se nam ukloniti, ali pa izginiti s površja zemlje!« — So večje sovraštvo si je nakopal Edi. s tem, da je sprejel službo pri Zavezniški vojaški upravi. Saj so se mu še po smrti posmehovali komunisti, češ, en okupatorjev idapec več. ali manj, bodo pa drugega dobili. To-i. j je ZVU za komuniste le še oku-putor, kot so bili Nemci, na vsak korak pa kričijo in se sklicujejo na zavezništvo iu iščejo njegove pomoči.. L N ERA!
To jo. vse, a čimer bi si mogel Edi zaslužili tako. grozuo smrt. Ljudstvo naj.sodi! In Ijudsivo bo sodilo, a ta= krat gorje tistim, ki si danes nasilno lastijo, voljo in sodbo naroda. Ljudstvo danes -spregleduje, sicer za veliko ceno krvi nedolžnih siuov. A ko bo prišlo spoznanje, bo tako krir stalno čisto iu jasno, da ga ne bo mogla preslepiti več nobena krinka rdečega fašizma! Niso zaman vso žrtve poštenih slovenskih fantov in mož, katerim se je sedaj pridružil tudi naš Edi.
Dragi Edi! Tvoj duh je med nami in nam daje pogum. Predvsem srni ti hvaležni za junaški zgled mučeni -ške smrti, kajti ob tvojem mrtvem truplu so mnogi spregledali!
Kaj ste storili, bratje? Ubili ste poštenega slovenskega fanta! Kdor pa ubija, je morilec. Torej je le res, da je vzhodna komunistična demokracija teror in da so komunisti krvniki lastnega naroda?!
Šmihelski fantje
IZ ŽIVLJENJA
Francoski poslanci v obrambo duhovščine
Na eni izmed sej fraucoske ustavodajne zbornice se je pripetil neljub incident. Neki komunističen poslanec je v govoru napadel francosno duhovščino in njena delo mea okupacijo. Izjavil je:	»Duhovščina jo
delala po svojih sanjah. »Ob teh be sedah so vstali v znak protesta vsi poslanci • francoskega republikanskega giba lija in mnogi drugi člani delničarskih strank ter zapustili zbornico. Slišali so se glasovi na račun komunistov:	»Pojdite v Mo-
skvo!«
Speri med pravoslavnimi Rusi v Evropi
Izven Rusiji: živi v Evropi še pince jšnje število pravoslavnih Rusov. Tc so tisti Rusi, ki so ob boljševiški revoluciji šli v begunstvo, iu njih o-troci. Skupaj z njimi so šli v begunstvo tudi mnogi škof je in duhovniki. Tako se je v tujini organizirala ruska pravoslavna cerkev s svojimi
škofi in duhovniki. Ta cerkev je bila ločena in neodvisna c,d moskovskega patriarha ali kakega drugega pravoslavnega škofa v Rusiji. Deloma je živela združena 3 carigrajskim patriarhom, deloma pa je bila
i eodvisna. Med rusko emigrantsko cerkvijo je užival velik, ugled pariški metropolit Evlogij.. Tega so hoteli sovjeti pridobiti zase, ko so med vc jno začeli z novo politiko do prar vc slavne cerkve v Rusiji. Metropolit E\ legij naj bi bil tisti, ki bi jim pomagal pridobiti emigrantsko cerkev z i sodelovanje in pokorščino, sovjetom.
Sedaj je metropolit Evlogjj umri v Parizu. Na pogreb sta prišla dva škofa iz Rusije kot zastopnika maski vskega patriarha Alekseja. Pi*i-šla pa nista samo na pogreb, temveč tudi zato, da bi pomagala pri valitvi Evlogijevega naslednika. Dva kandidata imajo: Vladimira iz Nice in Serafina Lukienova. Ta je kundi-dat sovjetov, prvi pa kandidat neodvisnih. Do sedaj še ni odločeno, ka-
teri bo dobil končnoveljavuo imenovanje in priznanje.
Ptix Romanu zopet zboruje
Kutoliška mudnurodna vseucili-ška organizacija Pan Romana, ki jc letos že imela svoj vsakoletni kon-gies. v Španiji* so jo znova zbrala na kongresu v Friburgu v Švici, Kjer je bila.pred Zo leti ustanovljena. V Friburgu so se letos še.enkral zi rali zau>, da. dujo možnost tudi ti-:• t im.katoliškim narodom, da. se udeležijo kongresu, ki sc ga v Španiji vslod mednarodnih, razmer niso mogli udeležiti.. Udeležencev je čez 600, I redvsem iz Evrope.
Sv. Dominiku bodo prenesli
Sv. Dominik je bil po rodu Spanec, umrl pa je v Bologni iu tam so ga tudi pokopali v stolni cerkvi, ajer ima sijajno umetniško grobnico. Med vojno so njegovo svete o-strnke prenesli drugam v zakloni šče. beiiaj jih bodo zopet vrnili na staro mesto. Ob tej priliki so biie oil 7. do 15. septembru velike slovesnosti v čast sv. Dominiku.
Katoliški tisk nu Kitajskem
Kitajci so zelo radovedni in veliko berejo. Spoznali so se zadnja leta tudi z belimi bolj kot kdaj koli prej iu zato jih hočejo poznati vedno bolj. Vsied toga je velika važnosti časopisje.
2e pred JO leti jc to razumel p. nobbe, ki je ustunovil dnevnik 1 Uh c Fuo (Socialno blagostanje). Ta dnevnik je potem izhajal ves čas do danes, čeprav je imel med vojno veli ko težav. Sedaj je morda najbolj raz siljen dnevnik na Kitajskem. Izhaja istočasno v več mestih.
Komunisti pojejo povsod isto pesem
Sovjeti prepovedujejo verski lisk v tistem delu Nemčije, ki ga imajo i ni zasedenega. Ali se temu čuditeI Saj delajo to celo naši O Farji, ki so »verni«.
POZOR!
Komunisti sovražijo resnico. Zalo preganjajo naš list.
UUBfl Mflfl B02JŠ SVE.T060RSK8I
IV.
Ker sva začela drsati na evangeljski strani, jo bilo čisto naravno, da sva potem stopila skozi vrata v zakristijo. Prijazna je bila. tipi ldansko sonce jo je razsvetljevalo. Tam sva oddala za sv. maše. Kateri romar tega ne stori? Da bi le pri namenih ne bil preveč sebičen, no le za svoje rajnike, no le v svoje bližje namene, ampak da bi so spomnil 1 oliko potreb vesoljne Cerkve. Gospod Jezus želi takih namenov za sv. maše. Romar, ustreži mu, pa ne le na božji poti, ampak tudi doma. »In prenovil boš obličje zemlje.«
Sedaj pa... v Pekel! Treba ne na uesno, tam je bila pot v samostan, ampak na levo. Saj na, levi bodo stali tudi na sodni dan kandidati za v pekel. Kdo je pač dal ime pekla tistemu prostoru za velikim oltarjem, kjer so ob steni stalo spovednice in vmes klopi za spovedance? Saj iz spovednice drži pot v nebesa, ne v pekel. Žalibog, da lahke tudi v pekel — za nevredne, bo-žjeropne spovedi. Marija pomagaj, dr bi take nikoli in nikjer nobene ne bilo. — Pekel so pač rekli tistemu kraju, ker je ob romarskih nuvaiih tam vladala silna vročina. Vse se je potilo: spovedniki v spovednicah, ljudje na po)doknikih' in po sredi vmes Kakšna vročina je morala biti šele gori pod stropom, čepruv je bilo do vrha visoko. O Marija, bodi vse za pokoro!
Siromak
Stran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev 38
OKNO V SVET
MIROVNA KONFERENCA še vedno razpravlja o našem ozemlju.
Zastopnik Južne Afrike je predlagaj, naj se zahodna Istra priključi Trstu. Ceh Masaryk pa, naj Trsi, pripada Jugoslaviji. Braziijajiee De Fcntoura predlaga novo Komisijo izvedencev za proučevanje tržaškega vprašanja, ki naj v teku enega Rta reši zadevo. Predlog je pozneje propadel. Severoauierikanec Gon-i.ally pa bo »ob primernem času« stavil predlog o Trstu- Višinski je močno napadel Italijane in dokazoval, da Trst pripada Jugoslaviji.
Poljski delegat Winniewicz je primerjat tržaško vprašauje z gdan-skim in svaril, naj ne ustvarijo ob Adriji novega Gdanska, ki bo znal privesti do nove vojne. Trst naj dado Jugoslaviji. Britanec Me Neil je za svobodno ozemlje in svobodno pristanišče Trst pod nadzorstvom Združenih narodov. Oglasil se je tudi jugoslovanski delegat Kardelj, ki jo med drugim rekel, da JugOr slavija ne more sprejeti francoske črte. Svobodni Trst bo moral obse gati le Trst in najbližja predmestja. Jugoslovansko odposlanstvo je izročilo mirovni konferenci obširno spomenico o meji med Jugoslavijo in Italijo, kjer navaja močne razloge, ki govore proti sprejemu francoske črte. Delegat Baebler je pozval pariško konferenco, naj spremeni sklep štirih zunanjih ministrov, po katerem bi morala Gorica I rednik Tsaldaris se j® podal v Lon-
sprejel zakon o ustavodajni skupščini ter zakon o volitvah narodnih poslancev. Po tem zakonu bodo v Sloveniji izvolili na vsakih 10.0001 prebivalcev enega poslanca. Vsak vidi, da so volitve velikega pomena. Zal bo šlo vse po diktatu komunistične stranke.
JUGOSLAVIJA. Prod časom smo brali, da so izključili iz srbskega parlamenta znanega poslanca dr. Jovanoviča, ker je kritiziral Titovo politiko. Baje je izgubil svojo pro-lesorsko mesto na vseučilišču in bil izključen iz kmečke stranke. Pod-piedsednik Titove vlado Prodanovič je protestiral proti izključitvi iz parlamenta in dajal, da jo to deja-i je protiustavno. Zdaj pa poročajo, ua se snuje nova opozicijska stranka »kmečki blok«. Jovanovič je izjavil: »Komunistična partija s« bo kmalu zavedela, da je nujno potrebno, da se v ljudski fronti osnuje o-pozicija. To bo sedanjo vlado zuna-i.jemu svetu bolj prikupilo. 90°/» prebivalstva države tvorijo kmetje. Naravno je, da mora ta ogromna večina imeti tudi svoje pravice pri upravljanju države.«
Sicer se o tem bloku govori ze leto dni. Ni verjetno, da bi vsemogočna KP pustila svoboden razmah temu kmečkemu gibanju, ker bi ta pomenil njen zaton.
GRČIJA. Grški ministrska pred-
čij. — Prišel je čas, ko je treba določili meje nove Nemčije. Avstrijo smo že pri? n ali za svobodno in neodvisno državo. V Potsdamu smo začasno d idelili nekatere dele Nemčije Sovjetski zvezi in Poljski. Če bo Sovjotska zveza zahtevala zase Kdnigsberg, bomo njen predlog pcdprli. Združene države bodo podprle revizijo meja v korist Poljske. Področja, ki naj bi jih dokončno odstopili Poljski, pa bo treba še določiti. Franciji se prizna Posarje. Porurje in Porenje pa spada k Nemčiji.
Sovjetski informacijski urad v Berlinu je objavil uradni izid občin-kih volitev v Turmgiji in Sakso-niji. V Turingiji so dobili enotni socialisti (komunisti in socialni demokrati) 752.3% glasov, liberalni demokrati 383.046 in krščanski demokrati 270.882 glasov. Na Saškem je pa sledeče razmerje: enotni socialisti 1,234.120, liberalni demokrati 487.889 in krščanski demokrati ;25.109 glasov. Krščanska demokra-< ija se je prav dobro odrezala v danih razmerah, ko imajo komunisti v rokah škarje in platno, posebno če še pomislimo, da tvorijo na Turmškem katoličani le 2-3%, na Saškem pa 3-4°/» vsega prebivalstva.
Na POLJSKEM so zelo vznemirjeni radi Byrnesovega govora v Stuttgartu. Boje se za svoje zapadli*. meje. — Radi Andersove armade v tujini «o poslali že dve noti Veliki Britaniji. Slednja še ni odgovorila. Genoral Anders je te dni prispel v Londci:. — Komunisti si močno pri-
zadevajo, da bi za bodoče volitve ustvarili enoten blok vseh strank. Najmočnejša stranka, kmečka stranka pod vodstvom Stanislava Miko-lajczika, bo baje pogajanja prekinila. Kdor se zveže s komunisti, je vedno na škodi.
V BOLGARIJI «o glasovali o tem, ali naj bo Bolgarija republika ali monarhija. Glasovalo je 91.56°/o vseh vpisanih volivcev. Za republiko je bilo 3.801.160 glasov, za monarhijo pa samo 197.176
ITALIJA. V' domovino se je vrnil tajnik bivše Italijanske ljudske stranke don Sturzo, ki se je moral prt d fašisti umakniti v tujino. Bil je zelo prisrčno sprejet. — Dne 12. septembra je predsednik republike De Nicola otvorii milanski velesejem. Ta velesejem je drugi povojni velesejem Evrope. Prvi je bil v Parizu. — Italija se je pogodila v obojestransko korist z Avstrijo radi Južne Tirolske, ki naj bi postala nekak most zbližanja med Italijani in Nemci.
V Lore pri Campedine (Emilija) so našli na njivi zaklad. Dva motorista sta pri oranju zadela na kovi-nast predmet, ki je bil v zemlji. Ko ga odpreta, se jima prikažejo zlat kelih, posut z dragimi kameni, in drugi. zlati predmeti. Najdeno bi rada prikrila kmetu posestniku in zato rečeta, da sta naletela na mino. Kmet gre v strahu poročat mareša-lv. karabinirjev, ki pride in ugotovi, da tehta najdeno zlato 8 kg. Vrednosti dragih kamnov niso še mogli ugotoviti.
po ušesih: »Tesoro miol«
Ti ljudje imajo baje dovolj dela v svoji lastni hiši in svojem lastnem srcu. Tam naj napravijo red in potem šele naj pogledajo okrog sebe, če bi se kaj dalo urediti; pa ne z lažjo in nasiljem, ampak z resnico in dobroto, -r- Dopisniki se podpisujejo z Belo gardo, kar bi značilo, da Kobariškem kotu ta beseda ne pomeni več takega bavbava, ker tako tazivajo le poštene ljudi.
O zadevi je prišel še en dopis. Podpisal ga je g. župnik. Objavimo ga prihodnjič.
pripasti Italiji. Priključi naj se Jugi slavi ji. Bonorni je pa pismeno predlagal plebiscit prebivalstva.
Kako lahko bi se reševala vsa taka vprašanja, ako bi narodi spoštovali krščanska načela o pravičnosti in ljubezni! Posebno hudo je z« narode, v katere je zaneslo brez-boštvo spor med človekom in kristjanom in narodnjakom.
VARNOSTNI SVET. Ukrajina je vložila pri Varnostnem svetu priti žbo proti politiki Grčije, ki naj bi ogrožala nar na Balkanu. Pritožbo. se je sprejela v pretres. Grčiji očita, da oborožene grške tolpe povzročajo nemire ob albanski meji z .mmenom, da se Južna Albanija priključi Grčiji. Ukrajinec Manuil tki je v triurnem govoru očital med drugim, da se grški monarhisti pripravljajo ua napad na sosedne dr: žave. Grška letala letajo na ogled čez državno mejo m oborožene gr ške tolpe povzročajo nerede v bliž njem jugolovanskem ozemlju. Grk Dendramis odgovarja:	Kako	naj
Grčija ogroža mir, ko se njena voj ska šele sedaj reorganiziral Pač ima Bolgarija 150.000, Jugoslavija :<(0.000 in Albanija dosetine tisočev vojakov ob grški meji. Jugoslaviji očita, da dajo orožje komunistom. Albanija dobiva sovjetsko orožje in sovjetski inženirji delajo utrdbe na grško albanski meji. Angleško vojaštvo je od leta 1940. v Grčiji po želji raznih grških vlad. Borilo se je proti Nemcem in se sedaj sijajno obnaša. Anglež Aleksander Gadogan je rtkel, da so Angleži v Grčiji svojo kri prelivali v boju z Nemci veliko mesecev prej, kot so bili Sovjeti in Ukrajina prisiljeni v vojno. Čudi se, da je Ukrajina namesto Albanijo vložila priziv ua Varnostni svet, ne da bi se prej pritožila pri britanski in grški vladi. Vidi se, da hoče u-metno delati hrup in jemati Varnostnemu svetu ugled. Ameriški delegat Hershel Johnson je izjavil: »A-meriška vlada odločno zavrača naslednje trditve Ukrajine: 1.) da so bile grške volitve potvorjene; 2.) da Grčija ogroža mir, ker trdi, da obstaja vojno stanje z Albanijo; 3.) da je propaganda grakih monarhističnih ekstremistov grožnja za n ir.«
Navzočnost britanskih čet v Grčiji je činitelj ravnotežja. Avstralski delegat Paul Hasbuck je mnenja, da je za ugled Varnostnega sveta na mestu, da se ne bavi več z u-krajinsko pritožbo, kor je »neute n.eljona, nevzdržljiva in obrekljiva«.
SLOVENIJA. Na podlagi sklepa Slovenskega narodno-osvobodi 1 nega sveta bodo dne 27. oktobra volitve v ustavodajno skupščino Ljudske republiko Slovenije. Prezidij Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta je izdal ukaz o razpustu tega j sveta. Na svojem zadnjem zasedanju je narodno - osvobodilni svet
don, da sporoči grškemu kralju Juriju izid plebiscita in ga povabi, da zcpet zasede svoj prestol. Iz Londo-1 na se je podal v Pariz, da na mirovni konferenci zagovarja pravice I Grčije, — Tudi nad Grčijo so opazili leteče raketne bombe. Ugotoviti] hočejo, odkod prihajajo ti nestvori. Jugoslovanski odpravnik poslov | Atenah je izročil grški vladi protestno noto zaradi kršitve jugoslo-anskega ozemlja po grških letalih. Tu nota se križa z grško noto, ki zahteva vrnitev letala, ki so ga s protiletalskim topništvom na jugoslovanskem ozemlju prisilili k pristanku, ter ua izpustitev pilota. Grško ministrstvo za tisk poroča, da je neka komunistična tolpa, se-sioječa iz več kot 100 mož, napadla neko macedonsko vas v pokrajini Edesa. Najprej so vas izropali, nato zažgali 32 hiš. Druga komunistična tolpa je v južni Macedoniji oropala carinsko postajo in odnesla 30 milijonov drahem, to je kakih 1,350.000 lir. Te tolpe postavljajo tudi mine po cestah. Radi slednjih je zletelo v /rak že 24 vozil.
Domače novice
SREDOZEMSKO MORJE je obi skala nova 45 tisoč tonska ameriška letalonosilka »Franklin Roosevelt«
Šolski izpiti
Slovenska nižja srednja šola v Gorici sporoča, da bo začeitek spre-lemnih, razrednih in nižjih tečajnih izpitov v jesenskem roku dne 23. septembra 1946 ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila in razpored bo objavljen od 17. septembra dalje na o-giasni deski šolskega poslopja v ulici Randaeeio 22. Ravnateljstvo opozarja, da ne bo mogel nihče delati izpitov, kdor bo zamudil ta rok.
Na slovenski višji in klasični gimnaziji ter na slovenskem višjem u-čiteljišču v Gorici se bodo začeli zrelostni oz. usposobljenostni izpiti 10. oktobra 1946. Vsi drugi izpiti se začno že 23. septembra 1946.
Podrobnejši razporedi so objavljeni na šolski deski.
Vpisovanje v šolo se začne L oktobra 1946.
DORNBEUG
V daljšem dopisu nam brihten dornberški možak opisuje težke go-podarske prilike naših vinogradnikov. Tisti, ki pravijo, da zastopajo
z velikim spremstvom. Na obisku v I uaš narod, ne kažejo nobenega zani
Atenah je admiral Cassady izjavil, da imajo trenutno Združene državo
manj a za rešitev tega gospodarskega vprašanja, ker se zdi, da si želijo
največ vojnih ladij v Sredozemskem gospodarskega propada našega morju. 18. septembra zapusti kakih
12 do 16 britanskih vojnih ladij Malto in se poda na 4 tedensko križarjenje po Egejskem morju. Nokate ri švicarski listi menijo, da prisot nost takih ladij nekaj pomeni. Namigujejo, da v novembru izteče pogodba, ki je bila sklenjena o Darda-nelih. Sovjetija si namreč močno prizadeva, da bi prišla do posesti letališč in utrdb ob teh morskih o-žinah. Pravijo, da j« bil pred časom zmožni maršal Žukov odpoklican iz Nemčije in poslan v Odeso, da tam vse pripravi za napad na Dardanele Tako bi tudi razumeli, zakaj so britanski vojaki v Grčiji trn v peti komunistom.
kmeta. Saj vedo, da le nezadovoljno ljudstvo rado pade v komunistične mreže. — ZVU prosi, naj bi skrbela, da se y našo deželo ne uvaža tuje
vino, dokler domače ni razprodano.
V soboto 31. VIII. so imeli tam sestanek, kjer so vneti komunisti in komunistke hujskali proti nekomunistom in tistim, ki berejo Slov. Prim. Seveda so hujskači vedno isti ljudje: najbolj vneti fašisti od vče raj, ki nosijo zdaj pri manifostaci ;jah drugo glavo v sprevodu, a vedno isto na svojem vratu.
Tu bo znova postavljeno županstvo, kar si tako želijo vsi pošteni in delavni ljudje, ki ne radi trgajo čevljev in zgubljajo časa na poti v 10 km oddaljene Bilje. Nasilneži in postopači grozijo, da bodo vse uradnike novega županstva pobili.
Tistim, ki od takih ljudi še vedno kaj dobrega pričakujejo, se ni mo gočc dovolj čuditi.
BORJANA
Prejeli smo iz te vasi daljši odgovor na neki dopis, ki ga jo objavil v Soškem tedniku »Mož beseda« in govori o neki delegaciji, ki je šla h g. župniku.
Dopisnik popisuje to delegacijo, ki ni nikdar spoštovala ne vere ne naroda in bi sedaj rada učila g, župnika, kako naj dušo pase.
Da je g. župnik molil v cerkvi za Italijo, so slišali samo sledeči ljudje: 1. tisti, ki niso bili v cerkvi; 2. tisti, ki so v cerkvi sedeli na ušesih; 3. tiste ženske, ki jim še vedno zveni
Kardinal Hlond
med svetovno vojno
Dne 4. in 5. septembra 1939 je kardinal Hlond imel važna posvetovanja s poljsko vlado v Varšavi, kjer je tudi vpričo vsega diplomatskega zbora maševal za domovino. Nato je vlada z diplomati zbežala iz Varšave in naročila kardinalu, uij gre v Rim, da bo domovino branil proti nemškim klevetam in po-.-pcšil nastop zahodnih zaveznikov. V Siedlcih ga je ranila nemška letalska bomba, vendar je hitel na vzhod. Dne 14. septembra je prišel Romunijo in od tam prispel v Rim 19. septembra. V Rimu je papežu iu evropski javnosti poročal o nemških grozovitostih. S pomočjo evropskih diplomatov so se njegova poročila naglo razširila po vsem svetu in imela velik vpliv na javno mnenje v Ameriki. Ko je sredi lota 1940 Mussolini napovedal vojno, je kardinal Hlond z zadnjim vlakom odšel v Francijo, ostal tri leta v Lurdu in skrbel za poljske begunce. Od tam ga je tedanja francoska vlada na nemško zahtevo poslala na Savojsko, kjer so ga v začetku leta 1944 zajeli Nemci, odpeljali v Pariz in ga imeli dva meseca zaprtega v glavnem stanu nemškega Gestapa. Ponudili so mu sestanek s Hitlerjem, a ga je odklonil. Potem so zahtevali, naj da izjavo proti bi 1 jševizmu. Kardinal je odvrnil, da, kot jetnik ne more dajati izjav. Prvega maja 1945 ga je osvobodila ameriška vojska. Odšel je v Rim in 3e v juliju vrnil v Poznanj. Tam je c stal do letošnjega Kristusovega vnebohoda, ko je nastopil kot nadškof v Varšavi.
Obvestilo Ustavljen promet po ul. Morelli
Naznanjamo, da je ulica Morelli, ki je posebno Ozka, sedaj proglašena za ulico s prometom v eni sami smeri, in sicer od juga proti severu.
Zato je prepovedano vsem avtom, motorjem in vozovom voziti od nasprotne strani. V ta namen so postavili tudi predpisana cestna znamenja.
Darovi
Za danes se zahvaljuje Urh za dar 1000 L, ki mu ga je poslal neznan dobrotnik iz Gorice za »nekrščenega Lrica.« Ostali darovi prihodnjič.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tisk G. Iucchi - Gorica
Maria nka:
(18)
Harjetica
Po stranski stezi je zavil v gozd in šele ko so nad njim zašumelc smreke, se je zavedel, da je na poti, ki vodi na Dolgo brdo. Pogreznjen v tiajlepše spomine, ki so mu še bolj povieeal i bolečino, se je napotil dalje. Dospel jo na vrh in pogled mu je splaval preko bujnega travnika, posutega s tisoči in tisoči zlatobelih marjetic.
Zazdele so se mu kot radovedna ičfcsca otrok, ki ga razočarano iz predvsem za trajen I j.rasujejo.
»Kje imaš našo kraljico, zakaj je nisi pripeljal s seboj?«
Ljubka idila pred mesecem dni je kot živa slika stopila pred njegove oči. .Ob misli nanjo je njego va bolečina prikipela do vrhunca; še slednja nitka upanja v njem so je utrgala in zgrmel je- v temne 1 repade obupa.
Vrgel se je v travo in zajokal kot oirok:
»Ah, ve marjetice, sestrice, srečne in svobodne evetete tu v soncu in pomladi, vaša kraljica tam doli pa umira. Vsa moja ljubezen in
NEMČIJA. Severnoameriški zu-iitnji minister Byrnes je obiskal Nemčijo in imel pomemben govor v Stuttgartu, kjer je povedal, kako nisli Severna Amerika o ureditvi Nemčije. Gre mir. Nemčija, rešena militarizma, b( lahko veliko pripomogla za mir iu si pridobila prijateljstvo miroljubnih narodov in častno mesto med člani Združenih narodov. Na gospodarskem in upravnem polju ne.' se zabrišejo meje četverih področij, ki zelo škodijo nemškemu go spodarstvu. Misliti je treba tudi na i notno demokratično vlado v Nemčiji. Nemško ljudstvo samo naj na demokratičen način v obliki nemškega narodnega sveta osnuje začasno vlado, v kateri bi bili odgovorni ministrski predsedniki ali drugi visoki uradniki vseh štirih podro-
moje bogastvo je ne moreta več rešiti.«
Mehko so ga božale zvezdnate marjetice, kot bi mu hotele peveda-naj jih nikar ne zavida, ko pa je tudi zanje že nabrušena smrtna kosa in so tudi njim že štete ure komaj začetega življenja.
Pavle j“, neobčutljiv za ves ostali svet, trepetal le v svoji neizmerni beli.
Misel, da bo moral on še živeti, am, brez Marjetice, ga je navdajala z obupam, da se mu je življenje pred njim zazdelo samo še temna noč brez slehernega žarka tolažbe.
Kdo mu bo podal roko in ga rešil te strašne osamelosti in onemoglosti!
»Pavle, ozri se v nebo, tam bo tvoja rešitev. Samo Bog ostane ve čtn, neustvarjeri zato tudi neminljiv. Vse drugo pa je podvržen1) minljivosti iu smrti. Le v Bogu boš našel svoj mir.«
Pavle je zmeden prisluhnil skrivnostnemu glasu v sebi in v noč viharja in bojev je naenkrat pro-niknil žarek hrepenenja po Bogu: »O Bog, iz najgloblje notranjosti hrepenim po Tebi, o daj, da Te spoznam in vzljubim, da ne bom več tako strašno sam!«
Kot odgovor na njegov vroči klic je hladno zavelo od skalnatih sten
sem. Kakor božajoča roka dobrega Boga je Pavlu ohladilo razbeljeno čelo.
Dvignil se je. Tedaj se je domislil, da bi njegovo ljubljeno deklico gotovo razveselile marjetice z Dolgega brda. Nabral je cel šop najlepših iu se napotil navzdol.
Vsa valujoča pokrajina je blestela v soncu, vse se je veselilo življenja: od najmanjše cvetke v mehki travi do mogočnih stoletnih dreves. Samo v njegovem srcu je sleherno veselje zamrlo, preplavljeno od velike žalosti najtemnejših slutenj.
Pred hišo je srečal Cirilčka in Metodka Začudil se je in ju vznemirjen vprašal:
Kako, da danes nista šla v šolo?« »Mama je ukazala, naj danes o-s-taneva doma. Pa saj bi se tako v šoli nič ne učila, preveč naju skrbi Marjetica. Gospod Pavle, kaj ne, da ne bo umrla?«
Pavle ju je pogledal žalostno: »Otroka moja, prosita Boga, da riam jo spet ozdravi. Samo On jo more še rešiti.«
Prvič sta otroka slišala, da je Favle imenoval Boga. Začudila sta se in zveselila. Kaj vse bi dala, če bi mogla s tem tudi Marjetieo razveseliti.
{Nadaljevanje)