Sprememba uredbe o draginjskih dokladah Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah od 19. septembra 1935. je nastala v izrednih razmerah, ko je bila država finančno izčrpana in ni bilo kritja niti za materialne niti osebne izdatke. Sedanja vlada je stala pred težko nalogo, kako priti do kritja po sankcijah in drugih mednarodnih trgovskih zastojih oško dovane države. V tej sili se je zatekla k izrednim ukrepom, da reši državo pred finančnim polomom. Izšla je krilatica: Ali se odpusti večje število drž. uslužbenstva, ali se pa dosedanje število obdrži, a se okrnejo njih prejemki. S temi motivacijami in s to odločitvijo je stopila vlada pred javnost in znižala vsemu uslužbenstvu prejemke. Tako smo dobili uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah z dne 19. sept. 1935., ki je nosila vse znake izrednega, po sili razmer vsiljenega ukrepa. Šele izvedba uredbe same je pokazala vso težino te odločitve, tako, da je bila vlada prisiljena uredbo omiliti s spremembami in dopolnitvami k uredbi o osebnih in rodbinskih dokladah, dne 20. oktobra 1935. Odločujoči činitelji so sami naglasili, da so ti ukrepi samo prehodnega - sanacijskega rnačaja, da je tudi v njih programu povišanje prejemkov drž. uslužbenstvu — čim bodo to dovoljevale razmere. Istočasno z okrnjenjem prejemkov pa je nastopil v državi nov val konjunkture, da so se cene vsem proizvodom dvignile za 20 do 30 %¦ Tako je bil udarec še popolnejši. Že itak ne dovolj plačano in zadolženo učiteljstvo je prišlo v stiske, katerih rešitev ni še danes niti najmanj predvidena. Ugodne trgovske pogodbe in mednarodno izboljšanje gospodarstva so tudi naši državi naklonile večje, preko proračuna predvidene dbhodke, ki so dali možnost, da se izpolnijo dane obljube. — 7. okt. 1937. smo dobili napovedano zvišanje prejemkov, ki pa je bilo zelo malenkostno, ker ne nudi v primeri z odtegljaji prav nobene odškodnine. Problem, dovesti uradniške plače na višino, odgovarjajočo sedanjerhu gospodarskemu nivoju, je ostal nerešen. Čas krizo v uradniških družinah slabša, ker se z novimi, višjimi cenami živil, obleke in kurivu neprestano viša razlika med dohodki in izdatki. Uradnikova gospodarska samostojnost je strta: dolgovi so usodno posegli v njih družine. Pojav splošne apatičnosti je znak, da uradnik preživlja hudo krizo, ki jo na zunaj še prikriva, v njegovem bistvu ga pa strahotno upropašča. Neštetokrat so bile iznešene minimalne zahteve učiteljstva. Upravičene so v življenjski nujnosti, v socialni pravičnosti in po božjih zakonih. V svesti si stanja in odgovornosti je vodstvo JUU oddalo g. prosvetnemu ministru svoje predloge k fin. zakonu za 1. 1938./1939. V teh predlogih je izneslo tudi spremembe k uredbi o drag^injskih dokladah, s tem, da bi se stanje osebmh m rodbinskih doklad izenačilo s stanjem z dne 12. marca 1932. Draginjske doklade ne morejo biti stalne številke. Prilagojevati se morajo potrebam časa, ako hočejo služiti svojemu namenu. Sedanji dvig cen je povzročil v uradniških družinah pravo katastrbfo. Zadolževanje se vrši vedno v večje zneske in resno ogroža prizadete. Uredba o drag. dokladah iz 1. 1935. jemlje uradništvu najosnovnejša jamstva za preživljanje družin. Saj je črtala doklado za ženo neuslužbenko, doklado poročeni uradnici; znižala doklado za otroke in ustvarila v družinah osnovo za bedo! Največja krivica je bila storjena uradnikom — poročenim z neuslužbenkami. Kakor ironija se sliši pobožno zavijanje o duhovni obnovi družin, o lastnem ognjišču, o geslu — mater otrokom, in opustitvi službe ter posvetitvi žene domu in družini. Dasi so njihove žene z opustitvijo službe, ki so jo imele kot dekleta, omogočile nastop drugi — nezaposleni ali celo nezaposlenemu družinskemu očetu, se na odločilnih mestih ta čin ni upošteval in oddolžil s primerno rodb. doklado, nego se v posmeh moralni javnosti, lastnemu govoričenju o obnovi družin in človeka samega — nagradil z uredbo, ki tistih borih 140 din za ženo — črta! Ravno doklade za ženo in otroke bi morale tvoriti največji doprinos v plači. Saj je družina tista, ki največ porabi. Ravno drag. doklade za ženo in otroka bi morale nuditi jamstvo za zdrav razvoj družine — zakonodavec pri uredbi iz 1. 1935. ni imel v vidu potrebnih nravstvenih in socialnih smernic. Družine, kjer sta zaposlena mož in žena, se težko preživljajo. Neprimerno teže je tam, kjer živita dva s plačo, ki komaj omogoča preživljanje enemu. Doklade za otroke stanja ne izboljšajo, ker se ta doklada porabi za dve dobri šolski knjigi. To stanje ne more biti v interesu naroda, niti ni to mogla biti namera vlade. Vodilo največjih državnikov v svetu je ustvaritev močnih družin. V njih vidijo lepšo bodočnost naroda in plodno naložen denar v obliki večjih fizičnih in moralnih sil poedincev in vsega naroda, kot posledico zadovoljivih gmotnih družinskih razmer. Vodilo naših strokovnjakov, ki so sestavljali uredbo iz 1. 1935., izgleda, da je bilo načelo izvršenega dela: eden dela — enemu plačo; družina nam ni mar. V kapitalističnem smislu je to načelo vsekakor upravičeno. Vendar sp znale druge držaye prekoračiti to preživelo idejo s sodobnimi in socialnimi uredbami: družina se plačuje iz javnih sredstev. Torej, tam ni družina briga enega samega, nego je skrb' za družirie položeiia y roke javnosti. Tako nam morejo biti umljive tudi poročne in krstne nagrade, in vse druge zbirke namenjene družinam. Predlog JUU za spremembo draginjskih doklad vnaša stanje od 12. marca 1932., torej minimalne zahteve: Vrnitev doklad za ženo v znesku 140 din, vrnitev doklad za otroka v višini 140 din in vrnitev draginjskih doklad poročenim učiteIjicem. Ni ta predlog stavljen iz sebičnega stanovskega gledišča, nego je klic delavnih družin po socialni pravičnosti, ki so v svojem obstoju ogrožene do temelja. Naj bo rešitev problema družin in družinskih doklad odsev državniške modrosti, čuta odgovornosti do naroda in osebnega poštenega čustvovanja.