41. fctev. Poštnina pfačana v gofoulni. Celje, torek 12. aprila fS27. Lelo IX. Uhafa v torek, četrtek in nplkiote. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 201—. posaniBfKa stewhfca 1 oiii. Račun poštno-čekovnega zavoda Štev. 1Ü.666. liMii niiDA Ucej&ka knjižniea HH ^H ^H ^H ^fl ^^^^K ^^^B I^^B ^H ^H ^H ^H ^H ^H H,^H Hi,Mi].lj!ii.) M^B ^H ^H ^H ^H ^H ^H ^^^H Uredni&tvo in upravniätvo : Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtasi po tariffu. Telefon int. Stev. 65. Simfonija . Celje, II. ai>rila I927. V -Cillier Zeitung« s-mo te dni ci- tafi doslovno sledeee: Die Zuhörer der IX. Sinfonie im »peljski dorn« am 1(1 April verden sich bei der Stelle »Seid umsohhingen, Millionen* unwillkürlich an die Weg- nahme des »Deutschen Hauses*« er- innern. $ur dass &s damals hiess: »Seid verschlungen, Millionen« — nämlich Dinars — also gerade das Gegenteil von dem. was Beethoven ge- meint hat. Die einzig richtige Beetho- venfeier wäre daher, da« verübte Un- recht'' gutzumachen und diesem Haus seinen rechtmäss-iigen Ki^entümern j ziurückzuKeben. Dann erst wäre Roet- hoven« hohes Lied der Menschenriebe imd Brüderlichkeit in diesem Hanse kein Hohn mehr, sondern ein Fest. an dem alle rechtlich denkenden Menschen ihre Freude hätten. Naü odgovor oiimn. ki niso slisali IX. sinfonije v »Celjskem doniu«: Dva tišoča onih, ki pravite o mvs, da smo nekuUurni, se je- v nedeljo po- klondlo preko groba genijiiu, ki je last yseiga eloveštva,, kev je bil ploinenit. ker je hi.l dober in ker je bil sil'en. Pri tej pobozno^ti — kajti bila je to za. nas sluiba božja — ni bilo v nasih sreih sovraštva in na.se misli se niso pecale z račum^kinm eks-cmpli. koiiko je ta ali oni kraanarcek aM advokat iz^ubil. In ni ga bilo v tem hramu cerkovnika. ki bi cingljal n« naša use- sa iin pobiral mile darovo v iinienu »Beethovmi« za obnovo vel'ikega nom- škega zvona. kateri je svoj čas donel preko naših pokrajin in vabil vorniko in nevernike ne k pobožnosti in lju- bezni, temveč k sovra-štvu. Slišali smo v IX. sinfaiiiji recita- tiv: »0 bratje, glasov ne Uikih!« --¦- Marveč pojmo pesem sreu u-Kodn^šo in veselejso zdaj!« In v origfaiah* Sehillerjeve .An die Freude« citamo: »Alle Menschen werden Bruder* in vsa pesem i<> polna Liubezni in brat- stva. V tej vecno lepi pesmi pa ni be- sed: »Durch muss des Kieles Er/,« ka- kor je staln napisa.no na procelju va- sega »Deutsches Haus«, tega ve]ikega /.vona. Na to rimo bi Beethoven ne mogel komponirati svoje »dovete« in v gro- bu bi se obrnil, ko bi slutid, kako ga hočejo danes izra.blja'ti njem'ovi tako- /,'vani apostoli. Neki neokvisno prisiiljo.ni saljiver si je izmislil plehek dotip in je ln^e- do »umschlungen« sprememil v ver- schlungen« ter i/. tega »koval |.amfT<-t v »(Oiillier Zeitung«. Slovenoi da so požrli misijon di- narjev! 0 bratje, gla,so\ ne taikih! Ker iibiJi ste vi milkione ljudi v svetovni, vojni in poirli ste stotisoče muših slo- veiivsikih du« v mini; vse to radi Durch muss 'des Kieles Erz«. In morda se najde kdo ixmed vas, ki bo trdil. da sie delali tako v daihu Beethovna. Bratje. v va«ih sreih je strnp! Poliiika I) VEČNE KOMBINACUE. Znak nejasnosti in nervoznosti v politicnii situaciijii so nepirestano nove komibi- naeije, ki se sirijo po Beograxln in ,>ih fanßitrajo tudi listi. Tako se je na pri- mär »Vrieme« iÄreiklo proti radictev- cem In proti davidoivičevcem in />ago- varja koalieijo s SDS, ki bi najbolj odgovai'ja-la d.rza.vniim interesoin. l'o nuneiijiu lista za to koalieijo ni nika'kib načelniih ovir, v podrobnostih pa bi bilo brez posebnih težkot- inogoče do- seci sporazuni. Kar w tice koaJierjc /. d-avidovieevei, se oanačuje kot nobler no\-e kombina'ciijie dosed an jii p'rometni minister Velja Vuikicevic. ki uživa ve- lik uigied pri obeli kriliih radfikal'nci stiauke in tudi pri davidovicevcili. p KA.l NAM PIVIPOIIOUAJO MAiDŽARI. Organ madžairskih i'egiti- misHiraih nacijonalistöv »Magyaror- s'zaig«, se jriihaja list do zaklju<\ka, da sodpisane cdjKke organwwicije zjičusini-lo: Osebe, ki so v mežiiško afero zapleteme, pripaxla- jo takozvani bernotovski :>s(X'ial-de»- miokraticiiii« grupi, ki je že ve<' let iz- ven socialisiticnega pokreta in je ž njiin v hudem naisprotstvu, katero in* onim v GeJju, popolnoma deplasiran ostrega izraza. Iz liega sicdi, da so cialisticni pokret ni v tej aferi niti najmanj prizadet, vsled cesar je po- skus iizrabiti to afero v agita-ciji proti s (K1 i a\ i.st ic n im n rga n i za (.• i ja m. d osebn o (yum v Celju, |>oi)olnoina deplasii'an in nepo«te.n. Kar se tiče a fere satme, se bodo celiske socijalistične organi- zaJciF ravnale po sklei>»h central, po- sebno \ slučaju, da bi se ^zkazaio, da so za liiežiško afero sikriva polirtiHjno preganjanje. Ako «e pa gre za kaznji- \d dejanja, se bo zadem iitak pred so- dišcem zaikljiičila. — V Celjvn, dne 9. a.pri'i'a H)27. — Krajevna organiizacija. SSJ, Krajevini mKomzumsnega driušha 'M SI oveni jo«. c KNJIŽNICA NAHODNE CJ- TALNECE boslo ta teden odiprta v torek od ö. do pol 7. lure. Knjiznica se mi- haja na stareni prostoru. Dolval skozi Clitalnico. Obenem se opozavjajo vsi, ki imajo izposojene knjige.. d predvsein ve^tuiin im po- žrtvovafoiim poverjenikom, pa' tudi narodni in naprqdrii zavednasti. ki jo je zlasii opazäti v sirjih slojih. c ZOPET KOLO UKHAI)ENO. V petek }c irkratlel neznan tat kolo iz- pred trgovine Prioa' «S: Kramer fran- oetu Einsiedlerju iz Trnovel}, ko je bil za kratek čas stopil v trgovmo. Kolo je znarrtke »Pu^h« in črno plesk'ano; aba draija «ta pol erna pol bela io4Jistke in ta urednik sein postal jaz. Lahko si niislite, kako se.ni bil srecen, da sem pri'sel do ta^ko imenit- ufl sLuibe in bil tmdi njej prlnierno placan. Deta nisem imel prevec. Qd dcßl'i'h rokopisov sem prebral le taio, na k^terih e bill podpisan eden ali drug* izmed nausi'h sodelaiycev. ])osct takiih sodelavcev je bilo in ti so bogato zalagali moj resort s skicami, povnst- mi in romani. V®e druige prispevke Je vtaknil moj sluga, ki je imel nrn°8° y^' dela, kot jaz sam, v lepe nbvp ku- bSto in jih vrnil ix^iWa^6111' če ^ p^8-. Pfü'ozona znamka za odgovor, a-H ]H)ri\ u ^ P°®ijm vrgel v pec, poleti pa tudi SuS^'iqie m sadk> ?^Lsen} o operi V^ ^011' ^111 Pi'ovzel refer at /nni iffr'tif"^111 imo1' ker so v celi se- dela. Referat o' TZ°}-°' i moj tovarifi; ki Ä ^11 w 'S1)reJ,er «t humor, da, so so L\ •nMW)?(J ^11"1^ bolj «wuali, kot p^t;?1'1, krrilkif Polegtef semin^altS/^ vcasih spregQTorifti 0 novüi kujiaaE o jsaterih pa }e že preje porocalo Vsaj 22 velikih casop-isox'. To je bup V^ Za to seim dobil tedensko po tri rae- tuljcke (metul'jcek je posebna denar- na en.ota, ki se deli na deset kovačev. in je vretina meaida kaJcih sto dina.rjev) In vsako popoldiw sem dobil v urad kavo. Tako sem žive.1 v zadovoljistvu, dekl malo, jedel minogo, spa;l še več. Vsak dan bolj sem ljuibil tako življe- uie. Če se danes spomnim, kako pri- jetvno je bilo, me strese mraz. V naju ni moglo biti prijetnejže. Toda kruta Nemevsis" je posegJia s svojo roko vmes in naredila konec moji urednišiki ka- rijeri. |Jol leta >sem »garal« v .ssužbi, ko «ta od nidjiih strmnnih desetih sode- lavcev dva lunrla, dva zapuHtila z ne- ko dlruištveno blagajno naše mesto in šla \- sA-et, dra pa odpadla. Tsedj>l. Radi staire navade, o kateri ^"i ae Rovoril, nisem bil nikoli' zalo- zen vs pcxllistki za slučaj sale. Tako se j<> miqgl'o zgoditi, da nokega dne, ko sem pogledal v spodmji predal svoje pisalue mize, -nksem nasel notri nobe- nega rokopdsa. Zahiteval'sem' od singe, da mi prmese mega izmed noyqdoslih. To'dii gram. in pekel! Clovek je, ko sem spal, že vse, kar je prišlo, dietoma vr- nil, delonua sežgaJ. Kaj naj storim? Nobenega podlistka nisem imel ža na- .sledmjii d^n- a bliža.1 se je že ča»s sJde- pa Hsta. V zadregi sem letel \ svojemu še- fu. Ko sem vstopil v njegovo sobo, je ravno jedel. Videl sem, kako je izgi- njal kos za kosom fazatna v njegova usta. 0 joj! V taikem trenutku je dobro z njim josti, a slabo z njiim govoriiti. Toda obup me je opogum.il in potožil sem mu svoje gorje. Mrzlo me ]<• p ogled a/. »Zakaj plačaun Van?« To jc l>ilo vse, kar mi j^e 'rekel. Ra/jU-md sem in izginil. Pohitel sem na.zaj v svojo i)isar- no. \W k'.]x> priikmke. ki sem jih kdaj slišal, sem vr.gel v obraz svojemu sln- gi, ki jo tako vestno izvirsil svojo na-- logo. • Telel'on: ¦Halo!* o^l' me iv k.i'ical. »Prasim, gospod šefV« »(s*ez eno uro pridem k Vain, go- spod. Vi baste tako prijaani in mi bo- •s+e ob tej pi'iliki prebmli s\oj podli- stek za priliodnjo števjlfco. « "Se klaiijifim, gaspod sef!« Da, da. \az Ixwn tako p'rijaiz^n. V eui iii-i!! Vocerna pasta pi'ide šele v dveh urah. Kaj sedaj? Morad sem pi- sa-"Ven!« sem nahirulil s^luigo, ki je «likajoc mojih povelj. stal srerli sobe. NenwwVoima .se je oclstranil." Jay. pa sem 7awa}\\ kot razjarjen lev, hodili po sobi, gori in doli.'gori ¦— doli, gori -- doll. Metitlj'cka.. dva. metul.i'cka za do- bro temo! Tri. stiri za dober podlistek. Nenadoma, dvajset minut je pre- teklo, j« prislo ra'fissvitljenje od zgo- raj. Vsedel sem se in pi,s»l z urno ro- ko. Zopet sem začutil v sebi star ogeaij, ki je takrat., ko sem bil v peti šoli, ža- rel tako vroce. Povniila s« mi je tvor- na sila. NaS'tala je v stilu španske roman- ce povast neke deklioe, ki ni, navzlic grožnjctin svojega oceta, ponosniega na preinoženjv in pleinMvo, hotela za pu- st it i s\'ojega revnega ij'ulK'ka. ampak uKla 7. njim v temno not'. Ot'e je pri- segel pred križean odrešenika, da. ne bo mir oval, dokler ne odkrije begun- cev ki pi-edrzneža, ki mu je ujgrabil hcer, ne uanori z Past no roko. Mesece in inesece blodi ]x> «vetus dokler kone- no ne najde .sivojie edinke v borni hi- si^ci d) gozdu. Oh« se vrže pred raz- jarjonim ocetoin na kolena in ga za- kliiiij«, naj ocrpu«ti njej m inoau, ki jo je (xsreeil. Oce pa astane trd in neiz- pros«en; ne sedie, ne je. Oditi hoce, ko je z zviijačo zvedel, ob katei'i uri — pozno zveeer so gcxli stvar — in po kateri pOti se vrne Pedro, fjubiimec njegove hcerke. Ne bo )xidel v rotko Ijubeče žene, padel bo pod mec njene- ga ooeta. Ona se maJiajia v stra&nieni položiiju. Oče jo h,oiče zvezati, da ne uide možu naproti in ga ne raši. Tu je txeba naglega .sklepa in ona mora ^'ollifti med smfrtjo ocetau umorori), ki bi ga morala izvmiti saima, in med srartjo dra^egct moža. PriznaJii, da lie bila povest P^J- cej banalna, toda bita jo po sta- | novanjskem zaikonu med zaščiten«» : asetbe, se pozivajo, naj v roku 5 dm, j i. j>. do 13. aprila t. 1. ob 12. mri dop j naznanijo v pisanni stan.oviaiiij.sk ega ¦ sodišča, da se poteLujej,o za eno izmed oznacenih stan.ovanj. Kd.or se nc zgla- si, se smatra, da sploh ne Teflektira in ne prosi za ta stanovanja. c SMRTNA KOSA. V nedeljo v ; jutr© je umrla. v Gelju v 59. letu sta- j rasti ga. M-ari ja KladenÄek roj. Kepa 1 po fcratki muični botezni. Pogreb bo v torek 12. t. m. na mestnem pokopa- ; liscu. N. v in. p.! i c AEROPLAN NAD GEL JEM. Okoli ene popoldne se jte v pondeljek ; pcjavil iz smeri od Maribora nad Ce- ' Ijem acropla.ii, ki. je v veliikii višiui : sj..laval proti koroški ^frank Narod- \ nobli in tipa se ni dalo spoznati. Zato je prcbivalstvo marsükaj u,gibailo. MESTNI KINO. Pondeljek 11., torek 12. in sreda 13. aprila: Mada- me sans gene (»Gospa brez zadroge«). Rijajna /.godovinska vieseloigra v 6 de- , jamjiih po znaniGniti koinodiji Victori- ' ena Sardoua in Emila Moreaua. V i giaivnih vlogaJi d'loria Siviuihou, ('h(i)'- les de Roche in Emile Drain kot Nn- podcan Bonaparto. KINO GAJ3EU4E?, P^iuloljok 11. aprik: »Sirahovi ria'jfirhu«". Velika' " pii'Stofovska draiima v 0 deja^frh. V glavni vl'Ogi Hoot Gibson. — V torek 12., sredo 13:, četrtek 14., petj^l 15. in soboto 16. aprila zaprto. IX. simfoniju v C«ljn. Vr nedeljo. 10. t. in., se je uvrstilo tudi naše mewto med oaie številne kra- je vsega kultirrnega sxeUi, da je pro- slaivilo 100-letnk'oi snirti vplikegn gliaisbenega genija Ludwiga win Heel- hovna. Pod okriljiem cel.iske Glasbene Malice so izvajiali v Gelliskem domu izpopolnjoni ma.riiborsiki iin fjubljanski vojažki orkester, pevski zbor lnaribor- ske Gla^lxMie Mat ice kn solisti yg. Z. Zikova (s'Oipran), M. Pospiišilova (alt), P. Burjia (temor), -los. Križaj (bas), IX. siinfonijo, ki jo je diriffiral ga^p. Jos. 1 llad^.k-Rohi njiskk Kratke uvodiie besede o sklada- telju in »infoniji nam je podal pred izvajanjem g. Arnnš. Sinfonija velike- ga sloga nam jie zapuistila mogo^-en vtis pasebno s svojhn grandiioziiiini koncem. G. Hladek-Bohinjski je tem- peramentno in sigirrno vodil ogrommi a.pct.rait in je diriigent izvivstne kvali- tete. Störil bi še innogo, ce bi iniiet" ce* lotni orkester stalno pod svojo tak- tirko, a veaidar je sitoril y- tü'O tudi ostinle tnierodiaiine čiiaituljt1, pri katerih bodo pasredovali, da se do- tok inozeniskih intelektualcev x lniso (Jržavo pirepreci ali pa vsaj znatnn aineji. š DEVIZ/NA BORZA V UüR- LJANI. »Slovenec« p or oca, da je fi- nancni minister ugodiT stari zalitevi ljubljanske borze, da se ji dovoli tudi promet z deviizaini iin valutami. L,]u.b- ljanska borza zadevnega obvestila še ni prejela in zato tudi se ni zmano, ali in kdaj bo otvorila tudi devizno in va- iutno trgovin.o. Š DIREKTOR DRŽAVNE H1P0- TEKARNE BANKE. Za upravmika Državne hipotekarne banke bo mesto sedanjega finančnega lninisbra imieno- van Vojin Gjurivič, direkt or oddelka RavniO vse,m se ga hotel lotiti, ko | je nekdo potrkal na vrata. llilor polled na uro me je poucil, da je minila ura. j Toraj šef! j »ProstoU Res, bil ji(» sef. »Podlistek?« »Sokoro gotov, le komec se manj- kai!« »Čitajte, prosim!« Sedel je meni nasproti in bral sem. Bil je zeto zadovofjen z nwnoj. Ko sem prenehal z branjem mi jio ce- stltal in me pohvalil: »Zelo dobro«, je rekel, »zelo do- bro. To prime ljudii in jih ga:ne. Se- daj še konec in potem v tiskarno!« »Da, konec — to je ravno!« »To je otročje lahko; konec pride saan po s'obi«, je iniislil moji -šef. »Ta bo posebno ugajal'bralcem. Čisto po nji- hovem okusu bo.* Pogledal sem ga začudeno. »Kakšen konec?« »No, čisto na raw en. Da pokaie svojo fjuhezen, se zabodio Juana -^- ta^ ko je bilo ime moji junakinji — s pr- vim bodaloin, ki ga dobi v roke im nad rijenim truploni se pobotata oee i'n Pe- dro. To je pravi konec in vsi bodo z njim zadovoljni.« ¦ Nad ,to umiBtniško frivobiastjo sem bil razpaJjen, premagal sem se in se oibrnjil do njega: • • »Oproßtite«, sem rekel, meni se zdiv da to ni pravi konec. To no bi bila prava rešitev.« »Teniivec?«, jie vprašal niepirijiet- no preseni0Če,n. »V tern probleniiu, predvsem pa v J iiianJTiem zniačaju leži, da bo hotel a na vsak načiii rešiti ljiibljenega možči. in v skrajni sili, ker ji ne preostarno ničesar drugega, umori svojega oc-eta.« »Gospod Vi ste ziooinec!«, je vz- rojil set, »kolikor jaz poznani Ju- ano . . .« »Oprostile«, sem ga prekiniJ, »jaz jo moram poznati bolie. Ona naoe za- stonj umreti. Kdo ji jamiči, da njena smrt reši Pedru zivljenje?« »Jaz!« je'.. odvrnil prepiricevalno šef. »Oprastiteo, sem zacel zuova, to- da nisem prišel do besede. »Gaspod, Vi ste blaÄiii! Öe bo tak konec nam bodo ljaidje pljuva.fi v lice in na nueslu odpovedaM li.st. Ali ni- mate človeškoga. srca? Moj konec je pravi!« Dvignii se je. Bil sem ves iz sel>e: »To bi bila u-motniska brezvestnost. Pod to se ne podpiseni. To bi bila laž in sramotna kapitulacija pred pokvarjeno moralo mas, ostudno se>ntimentallno*tjo. Pa tudi . . .« Dalje nisem prišel. Šef je postal rdeč v obraz. »Gaspod; Vi sie zl'ocinska narava in pridote na vislice. Ocetoinora ne tr- piini v svojem listu. Hočem .samomot' in sporazum, toraj dober, edi.no pra- vilen konec. Ali slo 'raziwneli?« iNekaj se je zbudilo v moni, kar mi je reklo, naj ne odneha.m. Za^el sem znova: »Obzal'iijem . . . .« Tedaj je pobral eaiostavmo popi- saiiie liste z moje inlze. »Če se premaknete, ste odpušče- ni«, je zarjul in od'hiibel s svojim plc- nom. V prvem razburjenju sem liotel skočiti za njim, toda obvladal &>m se in ostar. VzeJ sem klobuk in odM domiov. Z'vecer sem bral y. posteljä caso- pis in bral sem, prosim,, svojo povest s koncem in podpisom šefa. Razžaljen sem zacel spravljati svoje recM v kov- oeg. Zjotraj sem šel v ujredništvo, da ja,vim sefu izstop iz sružbe. Sprejjel nie je zelo ljubeznjivo. »Naji'na povest je zelo ugajala. Citatelji so bill ganjeni do solz in po- sebno zavzeti nad tepim koncem. Vi- dite, jaz ,sem imel prav! In Vaea unietniiška duiša, sicer lepa l>eseda, se je gotovo že potolažila. SLoer Vani pa »za bolečiine« povišam tedensko placo za pol metuljčka.« »Hvala«, semi od^ovoril hladno, »hvala, za metuljcke, hvala ze mosto! Klan jam se!« Odšel sem — kot zniagovalec. Od takrat nisom hotel več pre- vzeti nobenega usrediniskega mesta. (Prevel B. ID z& drža.vne dolgove v t'iuaincnem ini- nistrstvu. I š SMRTNA KOSA. V Soleavi je te dni tiniai pasestnik Janez Štiftar v visoki starosti 87 let. Pokojnik je bil brat znanega profesorja Fedorja Maf1- jejevica btiftairja, ruskega drzaAiiega svetnika, ki je od leta 1871. sfuiboval v Kalugi ter pred par leti tanikaj umrl. š NAJDENA UTOPLJENKA. V Dravogradu je naisel železnicar Fran- ce Nagios pod ramžiškim mostom truplo še.stletne Marije Naveršniik, ki je bila pri sankanju ineseca janua,rja i>a,dla v reko in je klj.ub marljivemu iskanju niso mogii najti. s ŽIVLJENJE ZA DESET DI- NARJEV. V Q^jeku je prišel priselje- nec Rade Sedlar v Borovu i>ri kva.r- tanju v gosiitni v aster prepir s svoji- mi soigalci. Eden izmed teh je Sedlar- ja zabodel z možem. Zadiel ga je na- ra,vnast v srce, tako da je ranjenec knialu naito iadilinil. IzguhiJ je življo- nje v propiru za 10 dinatrjev. š LETALSKA NESRECA. V so- boto je pii Ba-ošicu strnioglavilo vod- no letalo St. 11 z dvema oficLriermi v liLorje in se potopilo. Vzrok je bil naj- brž defekt x motorju. Na lice mesta je takoj odsel motorni coin, truipel' oa n! mogel vice najti, ker sta »c p'iij^rezn-'li z lelalom vred v morje. ¦TO-pastä je za zabB najboljša! š RAZPUST OKRAJNEGA ZA- STOPA NA LAŠKEM. V petek »o pri- speli na oWino dekreti nov>oitmencAra- nih zastopnikov v gerentski sosvet okrajnega zasto]>a. Iz Trbovelj ie iime- uovanill 11 oseb, in sicer: gigl''Vodu- šc-k Gustav, Abac Rudolf, Lo>gair Aloj/,, Ža.gar Franc, Renko Miha, Gestnik Alojz, Goropevšek Jože, Sitter Ignac, Jazl>ec Ivan, imž. Pauer Jinliuß, Jen- ko Metod. Za gerenta je okrajnemu zastopu imienovaai g. HTastnik J. iz Laškega. Š IZVOZ SUHIH GOB V JUŽNO AMER1K0. Neka tvrdka v Južni Ame- riiki želi uvalati iz naših krajev sulie gobe. Natencen niaslov tvirdke kaikor tudi prepis njenega dopisa je na raz- pol'tLwo v Zbornici za trgovino, obrt in i.ndustrijo » lj.iiil)l.kuii. ------r"Tii>wiiiiiiii _ Em. Lilek. Heary Fordov „Mtidnarodni Zid4i. (Predavanje na. celjskem Ljudakom vseučilišču.) (Dalje.) Kdo je hi! med Židi četrti veliki soviražnik Slovanov? Pokršceni Žid Disraeli, Earl of Beaconsfield, vodja angleške komservativne stranke in glavni zastopnik briisikega imperializ- ma. Po padu liberaJnega miniistrstva Gladstonoivegai 1. 1874. p,ostal je oil premiermiiniister. Dtuipto teto na.to je iizbruhnifa kmečka vstaja v Bosni- Hercegovini, a leta 1876 liapovedate so voj.no Turčiji Srbija in Crna gora. Istega lela so se tudi Bolgari vzdi.g- nili proti porti (turška vlada), ker ni hotela uslišati njiliovih pritožb proti divjim in ropa-rskänn Čerkasom, Baši- Bozukom in drujgi.m grabežlji.vim čo- porom,, ki jih je tiiiivska via da naselila v njihovi zemlji. Ta azijatska plemena so strašno ropala in pustošila po Bol- gariji in mircvarifa bolgarski na.rod. Obropaia so vasi in' mesta, požgala 60 vasi, mučila moeke, žen&e ilL stro- ke, oskrunjovala dekleta in ženo, ubi- la po anglcškem porwilu 12.000 lju- di __ po drufiih vesteh celo 50.000 do 100.000 ljudi. Liberalim strarika pod votlstvom Gladstoiui je držala do kon- ca sept'enibra 2(58 protostni'lv miettin.- g,Ov proti tern nezaslišanim okrutni- štvom, za katera so bili najvisji tunski ciiiovnici na Bolgairskem od tunake vtade odlikovani z vksokimi redi. Glad- stone je v posebnem spisu (Okrutni- štvo v Bolgariji in vzliodno vpraža- nje) oaigosal to barbarsko di.vjanje in xaliteval upraviio locitev Basne, Ht>r- cegovine in Bplgarske od Türske kot edino sredstvo, da. so v bodoče prepre- čijo taki strašni dogodki. Tzjavil se je celo, da je treba Osmanlije izg.nn.ti iz Evrope, a. Av^tro-Ogrski je zaklical znani »Hands off!« (Roke proč, nam- rec od Bal'kana). AIL vse javno.zgra- žanje angleske publike, kakor tudi ne nastop uiglodnih državnikov Gladstona in Sir Stra.tfo.rda, predlagatesja skup- ne fikcijy v.seh sest evropskih velesil Sv/. 41__ » N OVA D OB A « Slran 3 Zvezna tiskarna v Oelju IsBv^iluije vsa v ti§karsko stroko spadojoca dela solltihno, okuano in nojfiltreje Corac* zmerne! PreprtCaflte se samil Najmoderneje urejena knjlgov^znica pr>oti) Turčiji, ni zmotil TJisxaelija1 v njegovem soviiastvoi do Slomnov in v njegovexn nazoru, da treba v inieresu Anglesk'e na vsa ¦ I Od strani tajiništva Hm r i Ijivcih hmoljske rastline^v nOvc^ ' Času-pa-so nastopili škodlji.vci posebno vrsie, ki Qgrozajb luneljamtvo in sicor v vecji nieri n-ego oni: ki povzrocajo bolezni-, to so prekupcevalci hineljskih sadik; ki jih pašiljajo v Backo. i Po porocilili, ki sino jih dobili, so ! poveča ploskev iiunefiskih nasa(lo^¦ \- Bački za 100 odstotkov m sicer oil I 4CKX) ha na 8000 ha. Kaj pomeni to zu na&e hinerjainslivo si zamore tohnariti vBak zase. Veliko je še nerazsodnih hmeljar- jev, kateri prodajajo brez\Bstno sadi- ke tem prekupčevalcein za »jndeževe groše«. Koliko zla storijo s to prodajo, sedaj ne uvidevajo. Pride Čas, ko bodo cenie padle vsled nadprodu'kcije Lme- lja pod pTodukcij,sike straske in za vso to se bodo iraeli poäteni himeljarji za,- h.valiti tem izdaji'cam hmeljaTstva. Hineljfinsko društvo je storilo, kar je bil'o v njegovi rawi, da zabrani to ne])owten-o trgovinvo. IzdaJo je znani le- paik. Zaprosilo je minifttrstvo poljepri- vrede, da ono iinoproci izvoz sadiik iz Slovenije. Kor pa od merodajniih činiteljev ni pi-iic'akovati pornoci, je potrebno, da se vsi liinelyai-ji strnejio prati tem skod'ljivcem — prekupoem sadik ter vsako prodajo istih odločno odklonijo. Odbor Hmeljarskega dirustva je razinisljal kaj jo storiti naprain toin brezvestniiun ljmde.ni ter prLšel do skle- pa,, da precllaiga o.bcn'oimu zbo,ru z,a sprejem stedeco resolucijio: Imena vs&h onih, kateri so se ^a- vilL in se se bavijo s prodajo hmeljskih sadezev x Bačko. označijio naj se na ' črno deftko, katera naj ho v kakem jav- nem lokaln na vidnam mestn pritr- jena.. Poročcnalec priiporoča, da sie bo- do i/nwna toll prodajalcev od ca^a do 1 časa objavila tudi v vs©h slovon.sikih «is-opisih, da bode ljndslvo zaanalo, kdo je škodlji.vtec našega hmoljarstva. Slednji'c še priporoča, da se hme- lja,rjiv pasameznih vaseh oi'ganizirajo j im ob cawu rezi.tve hm ei ja ra.zgbisiijo. da prepovedujej,o vsako¦ nabiranje sa- dik na njih hmeljiščih ter bodo visako- gar, kdar ne n past ova to prepovedi iia- znanifi i-adi tatvLne. 0 anketi,, vršeči se dne si. marca pri Mmistrstvu poljeprivredc i voda v Beogradu v zaclovi oznainenovanja kvalitetnega hmelja, je obšiTno poro- cal go,sp. predwednik. Kor pa amketa ni dovedla do za- želijenega zaključka, se bo ista v.noviČ v ršiila meseca aprila v Celju. 0 poteku ankete bodemo porocali. Sogiasno so bile sprejete slodeče resoluicije, predlagane po gos-p. pred- sodnifku: 1. Hmeljarji smatrajo sedan je brozmejno sirjenje hmel'ja.rstva ne le v njihovem, arnpak iz splošiiio gaspo- darsikega stau ižča kviai'no in ]io:ävajo vlado. da skuSa to amejiti potom pri- mernega pomka in potom kontrole, da se iizvažajo iz kraja v kraj le zäraui in neoknženi sadezi. 2. Oznamenovanje hmelja v smi- slu zafcona z dne 17. marca 1907 naj ostain'e za sedaj n-oobvczno. 3. Ker se je v Sloyeniji lim.elja.r- stvo zelo razsirilo, se naj mstamovi po- leg dosedanjega okolisa: J-usnoMajer- sko — Savinjska dolina po pot robi> in geografski. legi gc druffa ]imoljska oko- lisa. 4. Lo hinerj jz okalisa .Tuznosta- jensko — Savinjska doliina, ki obsega okraje Celjo, Vransko in Gornjigrad, se naj oznamenuje z označbo »Juhio- stajersko — Savinjska dolina*, To znamko smatrajo danes zbrani linM- ljarji kot svojo trgovisko znamko in jo priznavaj'O le hmelju ieqa okoliki, 5. Zbrani limoljarji zahtevajo, da Miinistrstvo za trgoviao, pbrt in indu- slp'ujo prizna in seiti savinjskim lime- ljarjem znamko: Jnžnošlajersko — Savinjska dolina, pod katero so si pri- d'Obili vsvetovni sloves. : (1 Tovornina za tomeljisike droge se | naj priimerno zniža. 7. Sknša se naj dosoČi cai'iiie pro- sti nvoz hmeljskiih drogov iz Avstrije. katerih pri nas že občutno prhnanj- , kuje. | 8. Pri pogajanjih s 0. S. R. in j Nem'cijo se naj stremi za čim ndžjo carinio za naiš hmelj pri danatšnjem j nvozu. Za uvoz češkega i¦> 3 » Zu — Franjo Dolžan, Celje ____________Kralja Petra cesta______ Kleparstvo in naprava strelowodow. Pokr-tvanje streh in ^^^^ zvuniko«. ^ Vodovodne inötalao