Na
svltlobo
dane od


krajnske kmetijske družbe

Tečaj VI.
srédo 6. kimovca 1848.
List 3C
deržaniiga
il li
v kmetijskih receli
klepu)
Deržavni zbor na Dunaj gi
(p
Dunajskih Novícah.)
poslednji dan pretečeniga mesca (po gosp. Laserjevim na
sklenil
e post
i)
Zaveza med podložními in gruntnimi gosposkami ima nehati, in s tem tud
v
d e v a j
mljiške dolžnosti imajo jenjati, in prihodnj
e
ga
2) Gruntne a
locka med grajšinskimi in kmečkimi grunti (Dominikal- und Rustikalgriinden.)
b
3)
dalje je bilo tudi ( p
gosp
Ka v čiče vini naklepu) enoglasno sklenj
5
de se boj
mogle nektere dolžnosti odškodovati, nektere pa ne
terj e
fa sklep deržavniga zbora mora pa po ustavnih postavah se od presvitliga Cesarja
biti

pređi
bo svojo veljavnost zadobi!
Kakó in po kt
m
se bo pa ta reč poravnala

boj
Novice prihodnjič oznanile
SE
M
MOV
(Konec.")
Cevza nenavadnî svit Semelo
Na tlà njo tréši besedi tih jék
?
>
Prebôde, ji přesune sèrce smelo,
Ki ni ganil ga mili detcov vek,
Pričjoče vse je vživo spreletelo,
Zgleduje, ćudi se, stermi vse vprékj Kakó bo zgodba čudna se končala, Skerb ta edina vse je obhajála.
V trepetu nezrecenim zdihajoča
9
Ponizna kot berač razcapan, bos
Z razspetimi rokami klecijoca
Gospa ji odpustiti grofa pros' ; Solzá zalíva ji obličje moča,
Podobo smerti na obrazu nos':
?
Pa ne da se nikakor omeciti Nezmerno ne zastonj mož njén serditi.
Pricjocim vsim gospá se v serce smili
V britkosti strašni, ki je ni izreč; Vsi združeni zavzdignejo jok mili,
Vsak prošnje skrikne svoje glas trepeč
?
Gospé na pomoč v zadnji priti sili,
Ko vzdigne Ban izdert že góli meč, Spolniti od njé same izrečeno Kervavo sodbo sam nad svojo ženo.
O stoj! o stoj! sprug, oče razzaljéni!
Ak te ne gane žene tvoje jók, Saj prošnje imenitnih gostov céni,
In křik rojenih dvakrat ti otrok; Nazaj spét v nóžnice meč ojstri déni,
De dnéva kônc vesélja bo . ne stok
9
Pravične ôginj jeze potolaži,
Pred svétam véljkodušnost svojo skaži.
on
5
ki pravica mu je draga,
Vender
v
Žaljenje tudi pozabiti vé; Vse lépo duše je njegove snaga
1
Usmiljeno mu tolče tuď sercé:
Na prošnje té se zadnjič Ban premaga,
Krivico svoji odpustí gospé. Lepó pravico svéto je češenje, Se lepši odpustiti razžaljenje.
Naj vam pripoveduje drugo pero
Gostovov zbranih čut veselja nov Okó rosí solzice marsiktero
U krogu razodetih vitezov ; Kdo zrekel bo čutenje mnogotero
Med sabo se spoznanih braticov? Obilno popisvati take čuda, V resnici! prazna bila bi zamuda.
Brat bratu krog urata se ovije,
Objema nepoznan'ga bratića, Solzá mu potok po obrazu lije,
?
Obráz umiva z njimi druziga
5
Kerví glas slednjimu iz serca vpije
Kdo priča bil je kdej enaciga?
Placéca mati tudi zdej spoznana, Od njih objemana je, celivana.
?
Vsi Bana Mikica sedmeri síni
Pridobili so si slovečo čast Se darovali kralju, domovini,
Za njé obnašali, se slave rast Per nji živeti v vitezov spomini,
Je hrepenjenja njih edina slast Rodóv sedmerih bili so očaki,
Ki mnogi so iz njih izšli junaki.
>

Oliđelovanje sonciiic.
(Odgovor na vprasanje poslednjiga lista).
Akoravno je že dve sto lét preteklo
Pa poglejte kaj se
zgodi !
Veliko tisuč (tavžent)
ljudi se je imenovanim delam podverglo, in ni bilo mo
?
kar je
goce
takó na tanjko
na nje paziti, de
bi se ne bila kaka
bila soncnica ali sončna cvetlica (Sonnenblu
napaka godila. Veliko se jih je dalo k delu zaznamvati
y
me, helianthus annuus) iz
Amerike v naš del zJutraj 80 se prikazali, potlej so se pa po različnih po
y
sveta zanesena, in akoravno se je po vertih vsa jenadobro sponašala, se je kmetovavci vender niso kaj poprijeli, posebno zató kér je pre težavno seme lušiti, kar se pa zgoditi mora predin se olje iz nje preša, sicer lušine veliko olja na-se potegnejo. Luši se z zobmí ali persti, ka dar je seme na soncu ali na zraku dobro posušeno bilo, pa nikdar ne v peci, de olje žaltovo ne postane. Na Nemškim lušijo seme tudi na malnu (Dinkelgerbmuhle), pa ta naprava je predraga in sitna.
Dva vagana semena dasta le en vagan i z lu š eni ga, ki 60 funto v tehta in 30 funto v nar žlahnejšiga olja za jed da. Za jed se seme merzlo preša; za svećavo pa naj se razmučkano seme nekoliko z vodo poškropi in pogreje. Ne izlušeniga semena vagán vaga 45 do 50 funtov
tih odtegnili in so na bili —
vécer
zopet pri podpisu pričijoči
brez de bi bili kaj cez dan storili.
sicer pri delu ostali, pa vender niso nesramnih gerdobij , po kterih se
Drugi
nič
dělali
so pa
razun
Bog
tednu po deset do petnajst tavžent
y
nili
denarja vredno.
žali. Takó so ob
"•oldinarjev pote°-
ft
storjeno delo pa je bilo komej eno četertinko
ft
tega
Vsak dobro spozna, de take ravnave niso za občno korist; napčno je toliko denarja potrošiti, de se lenôba
erdobija rodi, zató se je moglo ti nespodobno-
gođi
y
in
rr ft
sti v okom priti. Tacasno ministerstvo , namreč
m	m	• \ i	. « ■	«	.	«
Or ft
osp
?
minister obcinskih del, je ukazal, de naj se dninsko plačilo tako pomanjša, de bodo ženske in otroci pod pet-najstimi léti na dan le po petnajst krajcerjev dobivali, popřed so pa po clvajset iméli. To plačilo se je pri-čelo 22. tega mesca, ali kaj storé gerduni ? Precej pervi dan 22. t. m. jih je přivřela velika množica delavcov
ki da 10 do 15 funtov olja.
Soncnici se nar bolj přileze mocna in il ovna ta zemlja. Seme se kot turšica v verste
v mesto na velki
terg
in so se začeli
groziti.
de to ni
i
vlažna pravica, de se jim plačilo krajša. Soseskni stražniki
gerdune vra cval i,
pa nic ni
sadí

precej deljec saksebi; cas sejanja je okoli
(žandarji) so jih
zató se je narodna straža pešcov in konjikov na
pomagalo.
noge
sv. Jurja, nar pozneje pa o trijacih.
Po dve postavila, de so razsajavce iz města v predmestja iz
zerni se položite v eno jamo. Kadar nekoliko od raste, se okoplje in osipa. Na prahi se tudi dobro ponaša. Popolnama posušene sončnice se
1 « • t	•	i	V » j • #	•	•
gnali
in tako pokoj storili.
Drugo
gerdobe
omlatijo, zernje se potem scisti in preveja potem fkakor je gori rečeno bilo} izlušeno preša kakor druge oljnate semena.
in
?
Vredništvo.
V
jutro so joli
zopet razgrajati, so eniga žandarja, kteri je čez nje po-merkaval, močno nakresali, de je imel veliko ran po glavi in so se vzdignili, de bi bili v celih trumah v mesto pergromeli. Narodna straža se jim na proti podá, in kader pride do zgornjiga kolodvora, so jeli delavci na ujo streljati in tako so se vdarili, de je bilo joj. Narodna straža je na razbojvavce vdarila, dese je poznalo
y
G moz je koj mertvih oblezalo, 54 moz in 10 ženskih je
Pomoc zoper repne gosence
Gospod A. so nam iz spodnjiga Štajarja pisali, bilo pa ranjenih, de so jih v boienišnice peljali. Već del de naj oznanimo v Novícah, de zoper re pne go- so mladi ljudjé od 20 do 30 lét. Odžandarjev je pa 13 sence ni gotovšiga pomocka kakor je tale:
Vzemi nava dne fkresivne) góbe, nar boljši
moz ranjenih in dva med nji mi imata hude zlake.
Ministerstvo je prevzelo na se dolžnost, za mir in
orehoviga lesa, pojdi proti večeru na njivo in po- pokoj s pomočjo narodne straže skerbeti, in tako je kmalo meci sèmtertje prižganih kosčikov imenovane góbe. vse potihnilo. Pričelo se je tudi ojstro spraševanje, kdo
Več ko tacih kosčikov po njivi pomečeš
- ---- ^ ---- -- v ^ vm.» W « J/ v	rn. v m. j^r v-r pprp v vv/ ^ ^ ^r w mj	j v	U V J V W kj i ^ Ml W^	J V X JL f J	VA Ki V llliUliVl IU VI V^ V4 KS UV/ !
zakaj še tisto noc bojo gosence zapustile njivo dušni suntarji neumno delavno ljudstvo podpihvali
1 1 • V	•	1 Y	■«	■	: '
boljši
de je
vs i ga
tega
kriv, kér se misliti more, de so brez
de
^ " ^J ^^	V/ MVJ vr ^VOI^IIVV	UJI I V	Ullolll DUlLiaiJ I lib UIIIIIIF UV1U * 11U IJ UU^l > KJ puu pill V Ull * UL
in se na bližnjo podale, kjer se jim pa mora ravno bise zopet kak punt začel in tako pot zaperla, ktera se
lol-n nont*o\r!fí ££	i i i __ ____•il?___________• _______x___i •__• ___
taka napraviti.
je po dohodu
s vi tli ga
Cesarja za
vgotovijenje
važnih
Iz serca želimo , de bi nasvetovana pomoč postav odperla. Ali zdaj jim je zajic pot pretékeï, močno
erotova bila.
so obupali,
glave
med pleća stiskajo in plasno spod
Iz imaj a.
Ljubi domorodci! Jez sim Vam mnogo veselih no
klobuka škerlejo, kér vidijo, de so se verli Dunajski mestnjani silnimu razujzdanju sami na proti postavili. Tudi prostost mora imeti svoje meje, de ne šine
vic iz Dunaja že pisal ; zdaj Vam moram pa tudi eno na pot razujzdanosti, ktera nobenili postav ne pozna
zalostno oznaniti, pa le za to, de bote pravico zvedili
Marsikteri bra vic Novic je
V
ze
prasal
y
kakó je le
in se ne po tistih vedežih ravnali, kteri vsako rec po- to, de se nam od kmetijskih reci, tlake desetine in
viksaj
Prekucije létašnj
gosposkiniga davka nic ne pove
ali za to nima nihče
léta so sicer z raznimi na
nič skerbí ?
Kaj pa de!
Perva skerb tukajsnjiga
y
nar
slédki obdane
stvo in fabrike zavoljo pomanjkanja kupčevanja veliko že le od tih
eprijetniši so pa ti, de rokodel- zbora je bila te prasanja pretresovati, in stiri tedne se
reči
škodo terpé in torej rokodelcam navadniga déla ne mo-rejo dajati. Zató je tukaj na Dunaji in v širokim okrožj
mal še ni storjen. nec misli in
v zboru pomenjkujejo, sklep pa dosili-
Vse pisati, kar ta ali uni posla-
l
govori,
bi bilo preveč in je tudi nepo-
veliko ljudi brez delà in brez zaslužka pohajkvalo in k trebno zató, kér bi se Vam le glave zmešale in bi se
kader bo pa enkrat bomo v Novícah na tanjko po-
temu kardelo se jih je tudi iz ptujih krajev veliko po- more biti kaka napcnost obudila
posebno mesca veliciga travna,
ki
stopacev pridružilo
so se jih Dunajcanje za svoje politiško poslužili. Od tega časa so začeli glave po koncu nositi
Vam
premagovanje
sklep storjen, vedali z vsimi zadevki in nasledki.
Sa
zdaj
za gotovo
To le vam pa ze oznanim, de po celim Cesarstvu bo vsa
y
f	taoa nu Aatuii ^lavc	nulitu hubili, /íumj ma u	utjumiim,	j'"	^	»	■ • —
de so oni podpora deržave. Vladařstvo pre- zavesa med grajšinami in med kmeti ne h ala,
,	.	,	_	_	.	_	_ _	,	.	.	, V	m y m	1 V«|« , 1*1«	V ,	1	_ '
mislijoci
■up
pričano, de iz lenôbe vse hudo izvira, preskerbi po
očetovsko, de to ljudstvo delo in potrebni zaslužek za- šinam povernila, ki jo bodo po
le to je nar težavnisi razločiti,kakó bi se škoda
graj-
z gub i
vsih dozdanjih
«lobi
ter
jih na mnogih krajih okoli Dunaja na razne
delà razpartiti veli in jim ob tednu primerjeni zaslužek plačuje.
Zdej pa je že, poglej razglas današnjiga lista. Nam bo prùv pe volji.	Vredništvo.
■
153
prihodis in pravic terpeli. Ako bi mogel ubogi kmet
pa
obiskal, ki so zdej duhovnik na sv. gôri. Pràv zdraví naprej vse v denarjih odrajtovati, bi mu ne bilo nič in veseli so na sv. Viš ar j ih (ne Luš ar jih, kar so mi pomagano; teža bi se le iz ene rame na drugo prene- gosp. Majer povedali, kér je se neka druga gôra blizo
si a
y
nositi bi mogel pa vender kmet. Kaj je tedaj
tukaj
y
ki se Višár imenuje)
mnogo
sva se pogo
storiti, de se kmetam teža odvzame, grajšinam pa kri- vorila zastran ene in
druge slovenske reči, zavoljo be
vice ne storí? To prašanje potřebuje godniga premišljeja
sednika, kterimu hocejo tudi pomagavec biti, i. t. d.
y
Skoda
in ta premisljej da zboru nar več opraviti.
de smo se
mogli kmalo lociti,
kér smo namenjeni bili
y
y
.Jez mislim ,
de vam bom ob kratkim od tega kaj
še tisti dan izTrebiža skoziZiljsko dolino vBlei
več povedal, tako de boste veseli in de se boste pre pričali, de tudi gospod za kmeta skerbi.
Ambrož.
ber«*
»
priti. Nikdar tudi ne bomo pozabili prijetne vož
Dunaj 29. véliciga serpana 1848.
nje na sanih, ktere gredó kot blisk z
taciíra.
gore
Mende de na eelim svétu ni kaj smo bili že pod hribam ,
med
řstrijanski Slovenci
Teržaskim in Reskim morjem
gon je prijazin
na
pogled krog
»
kteriga je
in
krog,
navzdol.
V picli pol uri 3 ure hodá. Na na visoke hribe
Posle d nj
(Đalj
in konec.)
in prijazne doline. Pa si tudi lepšiga vremena nismo
kakor smo ga imeli, zakaj sv. Višarji
pade. Konec
mogli vošiti,
so
y
dragi
visoki, kjer
vcasih tudi ob sv. Ani
sneg
brav
vam hocem se nektere
stiče tistiga jezika za pokušnjo dati, kteriga Istrij
tega
pod Učko govore in ki se imenuj
ml ja n sk
ali
mesca gréjo gosp. Majer z gôre v Žab nic o
Zdravi in veseli naj bodo
1 a š k laš k
jezik
y
tudi v tištim
Pri ti priliki bom ravno to , kar bo po
narečji povedal, ki
ktera pod hribam lezi. kamor koli jih njih poklic pelje !
y
y
Vrednik.
k i m
v r
ga
okoli P
niga
3
Po vlas h
kara a^
govore. Jar n a
Cuit
1
fosta, e kruto
ut neberito en vera čuda hi
rače. Frula, stata 4)
1" slovenskih receli.
Šlehem praviga slovenskiga rodu bo ptujcam ne le kar je po pravici ampak tudi kar je
yy
p O
z mirom en rae sae kassa. Cerceku sebodit 5) su pemint, n e yd ari
dobroti dal, dokler s
patita
G
de fome e de race. Rogata
y
donke fruniga,
y
množica
nekaelj duje salec munka za
Vf •
ZIVI.
E
fruniga sice,
îu va
ai tu fost en
w w
Jll
de vera ? Zač ke n ai tu tunče a
tem* matere Slovenije torej se ptujcam, kjer jih primem a pri nas stanuje vkupej njih jezik v
učil bode; v pisarnica h pa
soli z raven nasiga
Ci T
Te
te
vljenje prepravit
E
vera, sissa čerčeku , kanta
y
tam mi divertitam karlji trekut. E fruniga erzuč: ai tu en vera kantat, avmoče, kei jarna e, tu žoka
pisma naj se z a-n j e v obé h jezikih delà jo. besede gospoda Bučarja v odgovoru na moje vpraša
nje bi bile pač sméle že popřed izrečene biti; primer
Po horvaško
s
Vu zimi bilo jest
Mrav, koji jesi nabral vu ljetu čuda hi vu svojoj kuči.
y
i stid veli. je stal mirno
y
Skergat zabivsise vu zémlj
jene so namrec, narazin tekoee konce pri nas zediniti. Ravno zató je bilo tudi moje vprašanje postavljeno, je enkrat beseda
izrečena, ki zna praznim
de
prepiram pred
y
glad i stid. Prosil je IB živi. I mrav reče
da
7a i
dákle mrava, neka
je patil konec storiti. Naj se ne zavzame tako serdito
dade barem
gosp
y
Bu čar, de sim jez zató vprasal, kako se misli proti
nisi onda
v i
ljenja prip
Kadé bil ti jesi vu duši poléto? Nemcam in Italijanam med nami ravnati; sej bi se še
si? Vu Ijétu, od
skergat, pevajuc razveseljeval sam memo hodéče. I
f V
gleda,
smejúcise : Kad ti vu ljetu kantál j jest
y
w 2si, sada kad zima
paka
Po slovensko: Pozimi je bilo, in velik mraz.
si j
Mravljinec, kteri
mirno stal v svoji hiši. Zrikovc bodil v zemljo, je terpel lakoto in mi
[nca, de nej mu da saj toliko,
bil nabral poléti veliko živeža.je
i se je bil za-Prosil je tedej
pri njegovim lastnim odgovoru, če kdo na začetik lahkp ne sodilo, de se bo na zadnje drugim jezikam kaj dovolilo. Kaka beseda, mislim, bi bila pa v tistih bese-dah tudi smela malo drugači postavljena biti. Od Nemcov ali Italijanov, ki med nami prebivajo bi menim ne bilo
kter
kakor od ptujeov govoriti; sej smo vsi pod enim cesarjem, pod eno ustavo ;
de
v « f
Z1V1.
In mi
Kj
si bil s svojo dušo poleti? Zakaj si nisi
mravljinca, ljinec reče :
takrat živeža pri pra vil? Poleti, mu odgovori zrikovc, sim
pél in razveselj val memo gredeoče. In mravljinec se mu po- "dan na n e m š k i dopis
; znalo bi se reči, de so so-sedje, sodeželani (Mitburger) ali kaj enaciga ; beseda
ptujeov je v stanu le zdražbe delati. Tudi ne vćm ali bodo, postavim, v Terstu za dobroto vzeli in ne za
pravico tirjali kar jim dovolimo Slovenci; saj so uni
smehne: Ce si poleti p
y
And
dej ko je zima, pa pl
Zd
V
y
kaplan v Picni v Istrii
Hpoiníii popotovanja na sv. Visai*je.
j an ski odgovor dali. proti drugim narodam; venija pred zmagala,
sloven skiga Ne preveč mogočno z zložnim ravnanjem
družtva i tali-
govoriti
2
Vsako léto enkrat, če je le moč, jo
potegnem
en
bo Slo-
kér si ne bo brez potrebe zoper-nikov dělala. — Tako serditim pa nekterim tudi ni potreba
kakor se vcasih kaže; ni vsak Slovenii sovražnik
biti
y
y
malo po dezeli. Letas sim bil s svojo rodovinco in s starim prijat lam Alešem na Koroškim; cilj in konec
popotovanja pa so bili sv. Višarji, kjer sim
našiga
Mater Božjo in pa svojiga ljiviga prijatla matere Slave
draziga prijatla
ne utru d
gosp
Matija Maj erja
') J
K
2
od laškiga in věrno, zima.
Za božjo voljo! kje pa je tista mogočnost? Tudi mi smo teh misel, de s slogo in prijaznostjo se da več doseći, kot z gerdim ; — pa kaj nismo Slovenci še zadosti složni in pohlevni?!! Zalostno je, de smo Slovenci tako zlo svojo mater zanemarili, de, če se kdo krepko pa pošteno za svojo pravico poteguje,
ga nekteri svojih
d latinski
d
Fruniga od latinskiga f Stata c
mravljinec.
sorojakov že stermo gledajo in pravijo: »kaj je obnorel?« Gospodje po deželi imate lahko govoriti
vi ne veste
s> 6
Seb o d Patita Rogat besedi
d latinskiga stare (zakaj od latinskiga?)
skorej nič od sovražnikov, ki našo národnost v městu za-lezujejo in našo ustavno pravico zatirujejo; tíi je treba
od
ašk
b
d
k
P
terpeti
od latinsk. rog are, prositi a jezika se vidi, de je
naj
Iz telí in druzih besed po latinsko
8
P

i rimsko (rimljansko), zató ima tudi imé »rimljanskiga jezika.« ) horvatško se vse takó bere, kakor je pisano, in tudi i in l na koncu besed se izrekujeta.
Zrikovc je kakor velika kobilica, ktera z nogami na pe-rutnice glas delà, od kteriga ima to imé. Drugo slovensko
vec
ime mi m znano.
Pisatelj
včasih na noge stopiti, zakaj v slovenskih mestih živimo trojne množíce: eni so rodoljubi, mirni pa zvěsti varhi slovenske narodnosti; drugi so protivniki, očitni ali skrivni, ki une pisano gledajo; tretji pa — in tacih je nar
- so nečimerniki, kteri še zapopadka nimajo od do-morodstva, ki je na svetu, razun vére, zdej nar svetejši
ti hočejo »Ruhe undFrieden um jeden Preis, und wenn sic audi Chinesen werden sollen.« Taki pravijo : kaj imam od tega, če sim Slovenec? Ce bi bila slovenšina zlata
ruda. bi že vidili, kako M jo kopali!
rec
y
kdor se
še
ni kam
i
zapisati dal, ali kdor za-njó v
tim pa zastaranih nemškutarij ne zagovarjamo
?
kjer
mogočin rog ne trobi. Veliko prijatlov Slovenije bi se se jih je še pokazalo, ki jih zdej nemškutarje kličejo, ako bi
moc og
niti)

ampak zastran nam novih be
séd,"
med kterimi so utegnile tudi dobre slovenske bili,
nekteri Slovenci, ki so se lani še Slovenije sramovali, 2) pa jih uméli nismo, torej smo vas naprosili, nam v ti létas ne bili na enkrat tako serditi oznanovavci Slo- reči kej pojasniti, brez de bi bili namen imeli, častito
venšine. Krajnci so počasni, pomisljujejo
in gledaj
kaj bo
3

) in kjer je tako nagla sprememba in tako
grozovitin hrum, 4) se
le bojé
de bi kaj napak ne slo.
vredništvo „Slovenije" žaliti, kér vémo in spoznamo, de ima toliko opraviti, de pri vsi sprétnosti veiikrat ne
ne iskati, ne misliti, kakó bi se to, ali to po
il:
Ni potreba, de bi mi kdo té beséde zam povém, kakor je, in moj namen ni druziga, bi se slovenski rojaki med seboj razuméli, in ne edin
kakor
jez to, de
utegne slovensko reklo.
Bos: vas obvari !
fs
Podkorenčan.
drugimu misel podtikovali, kakoršnih
Še eno besedo. Gospod J. pišejo de po njih misli
d e i nimajo. Pozneje volMveza Dimajski deržavni
bi se vsi skupej
Rusi
Poljak i
j
Cehi
?
Slovaki
?
Iliri
zlior.
Slovenci, ne imeli klicati SI a vij temuč Slo vén i.
ali tuđi SI
?

V Višnji G uri so gosp. Laufensteina
sijskiga poglavarja, po slanca izvolili.
?
tudi
To ni samo misel gospoda J glasoviti gosp. Šaťarik v „Starožitnostih slovanskih"
?
kre
V Loki niso nič volili, kér postavno število vo
tako pise, de Sloven je p
splohno ime za pred
livcov ni skupej prišlo.
L o čan je hočejo neki s silo
nike slavitiga in véliciga naroda od Volge in Balt
kmeta izvoliti, de bo na Dunaji za nje
molčal.

to in uno stran Tatranskih gorá, kakor
do Jadre
tudi za njih zdanje v več narečij razdelj
mlajš
Veselica v Mokroiiosru.
P. Hicin«;
O

i.
Veličastvo zmago naše armade na Laškim vredno praznovati, je bil saboto zvečer naš terg razvetljen in
véliciga serpana 1848.
Zalivala vprasaveov zastran besed.
Prijazne Novice ! Smo vam pràv hvaležni, de ste nam na naše vprašanje v 29. listu nektere besede razložile i. t. d. Pravite, de ptuje besede bi le ondi bile
— to nam je všeč: sej tudi mi nismo nikoli nikjer rekli, de hoćemo ..popolno
muzika narodne straže je pred hišo kantonskiga komi-sarja narodno pesem Slava Ferdinandu u igrala,

terpeti, kjer je velika sila
in mnogi „Zivijo" so se slisali nasimu milimu Cesarju slàvnimu Radeckitu in junaški armadi! V nedeljo
?
je bila velká sv. masa z zahvalno pesmijo
pri kteri
?
Častiti gospod M. Cigale
omikan jezik, v kterim bi ne ene ptuje besede ne bilo."
so naše vprašanje terdo so-dili, tore} so našiga besednika nekaj šipali : pa mi smo le rekli, „če so besede ptuje, nas bo skerbelo, se
se je zopet nasa Mokronoska narodna straža pràv lepo obnašala in strelala. Popoldne smo bili pràv zidane volje pod milim nebam.
jih poprijemati ; v tim še ni kej hudiga , ako so nam Ijubši domaće, kakor ptuje. In de take omikane slovenšine
\oviear.
Cesar so 20. dan pretečeniga mesca
ogerskimu

brez vsake ptuje besede, nismo mislili, se je že
iz tega
vidilo, de naše
vprašanje (Verh tega, de je bilo
le vprašanje ), ni bilo pràv za práv od ptujšine sploh
vojniškimu ministru zapovedali, de naj se vsim mentam, ki niso zapustiti,
ogerskiga
ogersko
ogerski
regimenti
rodu, dovolí
pa, ki so zdej v kaki
regi-deželo
drugi
deželi frazun Laškiga) nej gr ej o domu. — Tako je pràv:
Madžaroni naj bodo sami svoji
tečeniga
2
Menimo, de Vas razumemo. To pa so naše misli, de se pravi prijatel v potrebi pokaže, posebno ce je rec vr e d n a, de se podpírá. Ali je pa vredna, naj se presodi iz dél in namenov, in naj se presodijo možjé, kteri morajo za delà odgovor dajati.
Hesnicno je, kar tukej pravite, častiti gospod! Pa pomislite, prosto voljno V svojo
de ni nemogoce, de se marsikteri grešnik nan agi a ma spo— kori. In lani! sej sami veste, kako so naš mili jezik berz-
Cesar so 22. dan pre
mesca kraljevo oblast, ktero so Ogerskimu pa-latinu dali, spet nazaj vzeli. — V Dunajskih Novícah (Courir) daje nekdo Madžaram svèt : de, kér nočejo z
nobenim avstrijanskim narodam v zavezi biti, naj se
Mongoljsko domačijo (Azijo) nazaj
dali
?
de ga še očitno nismo smeli govoriti. »Nie und auf
podajo, sicer jim bojo vsi trije avstrijanski narodi (Slo véni, Nemci in Talijani) veličastno mačkino
godbo
na
pravili. — Nabére za vojsko
keinen Fall diirfen krainische Lieder mehr im Theater ge-sungen werden« nam je bilo ojstro rečeno, ceravno so bile
naše pesmice nedolžne kot otročji glas. V tacih okoljši- jim bodo Teržačani 50000
našim
bratam Her va tam
v pomoc
veselo vkupej stekajo. Danes gré govorica
de
3
nah
Kaj neki morebiti?
kdor se ni bal, se je pa sramoval.
gold, poslali. Na Dunaji
De bomo po pravici dobili, kar so
bi
fr
otovo na enkrat 100000 gold, vkupej spravili. Prihod
4
nam milostljivi Cesar sami obljubili složni poti.
in to po mirni
?
nji somenj v Peštu je od serbske strani odpovedan in namesto njega v Zemlinu napovedan. Modri ban Je-
Kje, za božjo voljo! je grozo vi tni hrum na Slovenskim? lačič je za potrebno spoznal, deželno poglavarstvo v
Ce ta ali uni vcasih kakošno reč terdo reče
že napčnost? In kar eden storí, ali se sme zató cela
rec, celi narod grajati? V vsakim stanu niso vsi kakor
bi imeli biti, ali bomo torej zavoljo eniga pa sto druzih omadeževali?!
ali je to Reki
5
ki je
z Ogerskim ministerstvam deržalo, odsta
viti in denarno zalogo se ob pravim času Avstrijanskimu cesarstvu otéti, de ni prišlo Madžaronam v Peštu v pest. —
V
P r a s i
s
Ne
Vam ne
je se zmirej
Windisgrátz
s svojo

ce
dï
govorite, kér Vas armado! Qousque tandem? Ce ne more imenovani knez
stariga prijatla slovenšine poznamo in častimo. To pa nam je žal, de še rodoljubi nismo vsi v vsim edinih misel za
pravic r za-se že nas je S no st. Ce
podp
naše mile matere Slov
pošteno zadobiti, kar j i ven ce vstvaril, le to
po
B
?
ktera
SVOJ
reši
deleč razširjeni punt" skazati, nej se
ce
te nečastne nadloge ;
Praga
ako pa more kej skazati, nej
žj i vol j i gré, ki kar ie niena dolž-
skaže; sej je od Binkušti do zdej že dosti časa pretêklo. Očitno nej se vse godi, ne pa, kakor pod Sedel-
v
ko d
š k o-k at o lj š k o véro zapleteni biti, moramo krepk voriti in o pravim času setem zanjkam odtegniti
zavezo in nem- nickitovim tiranstvam, skrivaje !
go-raji
perv
i
kakor pozneje hudo sovražtvo in mnogi ža
nasledki. Mi spoznamo le
in
k
katoliško véro! V
z nami serčno-edi
misel.
janskiga Cesarja rečéh pa ste tudi Vi Vredništvo.
Vganjka zastavice v poslednjim listu je
Kdor ga nima»
Današnjimu listu je perdjan 15. dokladni list
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani