113 Sodobni vojaški izzivi, november 2019 – 21/št. 4 Contemporary Military Challenges, November 2019 – 21/No. 4 SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED Miha Šlebir MODERN OPERATIONAL ART: BETWEEN RELICT AND PHOENIX OF MILITARY SCIENCE 20. stoletja, je bila globalno prepoznana šele v zadnjem desetletju hladne vojne. Spremembe varnostnega okolja po razpadu varšavskega pakta so vodile k še vedno pesti nedodelanost teorije in nekaterih temeljnih konceptov – eden takih interdisciplinarnosti. the perception of operational art, which is now being used for analysis and practical However, operational art’s theory and some of its basic concepts – such as centre discipline. Although some authors view operational art as anachronistic, it may as well be transforming merely itself into a predominantly interdisciplinary social science discipline. Operational warfare, operational art, military operations, levels of warfare. Povzetek Ključne besede Abstract Key words DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.4.6. 114 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges Miha Šlebir grandstrateška.1 strokovni in znanstveni literaturi obravnavano precej skromno.2 Deloma bi to lahko vojne, operatika v globalnem pogledu izgubljala pomen. Zaradi razmeroma majhnega v tujih publikacijah kontinuirano razpravo, ki zrcali teoretski napredek na eni in sodobno razumevanje te razmeroma mlade vojaške vede. tuji literaturi. 1 2 4 115 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 1 OPERATIKA – ORTODOKSNA ALI VOJAŠKO-DRUŽBOSLOVNA VEDA? Sredi 19. stoletja se je ob institucionalizaciji vojaške znanosti in na podlagi 5 pojavil zametek razumevanja vmesne ravni med taktiko in strategijo. Kot je zapisal Glantz (1991, str. 10), je kot visoko taktiko ( oziroma grand tactics), nekateri avtorji (med strategije (minor strategy vse do razvoja. Do bistvenega miselnega preboja je prišlo v Sovjetski zvezi, kjer je Aleksandr operativnoe – – cilji. – manjši kot pri strategiji. 6 116 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges – na nadaljnji razvoj sovjetske vojaške misli, še zlasti na koncept globokega boja ( ) in njegovo poznejšo nadgradnjo v teorijo globokih operacij (teorija konservativnemu konceptu linearnega bojnega delovanja. Katastrofalne izkušnje iz in globokih operacij, a brez neposrednega sklicevanja na izvorne avtorje in njihove operatike na Zahodu prišlo razmeroma pozno, in sicer šele v obdobju intelektualne katarze po ameriškem porazu v vietnamski vojni. Teoretikom je takrat vse bolj (pod imenom operational level of war operational art stoletja privedel do tega, da je bila v ortodoksnih vojaških vedah, tj. nosilnem stebru vojaške znanosti, univerzalno prepoznana trojna struktura, ki je vsebovala taktiko, 7 Miha Šlebir 117 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges operatiko in strategijo. Nekateri avtorji k navedenim dodajajo še grandstrategijo, ki ki presega okvire vojaških ved. Institucionalizacija operativne ravni oziroma operatike je bila tako v Sovjetski zvezi za dosego strateških ciljev«. Toda kot opozarjajo teoretiki (McKercher in Hennessy, veliki meri neraziskana, ideja sama pa še vedno razmeroma slabo razumljena. menijo, da je bolje kot o ravneh razmišljati o perspektivah oziroma vidikih, saj tak obravnavali skozi prizmo konstitutivnih elementov znanosti, odgovarjajo pritrdilno, do zdaj še ne zadosti razviti teoriji. Ob tem poudarjajo, da gre pravzaprav za pogosto SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 118 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges Nadaljnji teoretski razvoj operatike bo precej odvisen od uporabe ustrezne ibid. metod njihova zunanja veljavnost (gl. tabelo 1). Notranja veljavnost Zunanja veljavnost Zanesljivost Ponovljivost Vojne igre visoka srednja visoka visoka Eksperimenti visoka nizka visoka visoka Teorija iger visoka nizka visoka visoka Z epistemološkega vidika se vse bolj odpira tudi vprašanje, kakšen vpliv ima na razvoj uporablja spoznanja sistemske teorije oziroma še zlasti teorije kompleksnih prilagodljivih sistemov (complex adaptive systems) (gl. Naveh, 2005, 1. poglavje; Tabela 1: Primerjava izbranih metod glede na znanstveno rigoroznost Vir: Polski (2019, str. 75). Miha Šlebir 119 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges 2 TRANSFORMACIJA OPERATIKE PO KONCU HLADNE VOJNE prilagojena bojnemu delovanju visoke intenzivnosti – in funkcionalnim spektrom operational art kreativnostjo in razsodnostjo – za razvoj strategij, kampanj in operacij za organiziranje 9 dosego strateških in operativnih ciljev prek oblikovanja, organizacije, integracije in 10 Ima pa navedena opredelitev tudi pozitiven vidik, saj izpostavlja 9 SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 120 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges sodobne operatike. Ob spremenjenem karakterju sodobnih spopadov lahko vse pogosteje kot hibridne), v katerih se zaradi doseganja sinergijskih virov, kar pa ne velja za operativno (in vsekakor tudi strateško) raven. Schnaubelt (2009) ob vse bolj izrazitem povezovanju vojaških z nevojaškimi organizacijami govori celo o medorganizacijski oziroma medagencijski operatiki (interagency operational art prav tako drug drugega pogosto ne obravnavajo kot enakovrednega partnerja. Kot vodja operacije pa je, odvisno od tipa in faze delovanja, bodisi vojak bodisi civilist. Toda kot k debati dodaja Mattelaer (2009), se pojavlja nevarnost, da v praksi nobena slovensko razumevanje problematike, sodobne operatike nikakor ne gre neposredno 11 ibid.), koncept operatike uporaben na celotnem spektru delovanja, od vojskovanja visoke intenzivnosti do sodobnega vojskovanja, za katerokoli vojskovalno entiteto, veliko ali majhno, vznikne – podobno kot nevidna roka v ekonomiji. 11 Miha Šlebir 121 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges prostoru.12 K o n v e n ci o n a ln o p o jm o v a n je načrt in cilj Zaporednost in faznost s ciljem uničenja sovražnikovih sil izvedbena domena večorganizacijska večzvrstna enozvrstna rodovska in večrodovska tip oz. obseg sil nevojaška in vojaška sredstva armadne skupine armade, okrepljeni korpusi korpusi, divizije in nižje enote časovni razpon desetletje leto leto mesec mesec teden teden minuta prostorska razsežnost svet (desettisoči km) vojskovališče (tisoči km) bojevališče (stotine km) bojišče (desetine km) izvedbeni okvir mir vojna kampanja operacija bitka, boj, dvoboj raven Grandstrategija Strategija Operatika Taktika S o d o b n o p o jm o v a n je vidik izvedbeni okvir mir vojna prostorska razsežnost globalna lokalna časovni razpon dolgotra jen kratkotra jen tip oz. obseg sil nevojaške s i le vojaškes i le izvedbena domena večorganizaci jska (več)zvrstna načrt in cilj Simultanost in sinhroniziranost s ciljem vpliva na nasprotnikov sistem 12 Tabela 2: Konvencionalno in sodobno pojmovanje ravni oziroma vidikov vojskovanja. Vir: lastna ponazoritev. SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 122 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges 3 OSREDOTOČENOST NA TOČKO OSREDOTOČENJA centre of gravity) je pogosto obravnava kot osrednji koncept operatike, brez upoštevanja katerega na Zahodu. dojemljiv in prilagodljiv, gre pravzaprav za enega izmed najbolj spornih konceptov Razhajanja med posameznimi teoretiki so v nekaterih primerih postala celo sploh obstaja? Miha Šlebir 123 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges J. A. Warden III J. L. Strange D. C. Eikmeier A. J. Echevarria II M. N. Vego Strnjena opredelitev koncepta »Koncentracije moči […], a tudi ranljivosti« »Primarni vir moralne ali fizične moči, sile in odpora« »Primarna entiteta, ki neločljivo vsebuje ključne zmogljivosti za dosego cilja« »Žariščna točka, v kateri se združijo fizične (in psihološke) sile« »Vir grupirane moči – fizične ali moralne – ali vir vzvoda [moči]« Členitev ravni vojskovanja (Grandstrateška) strateška operativna taktična (Grandstrateška) strateška operativna taktična Strateška operativna taktična (Nacionalno strateška) strateška operativna taktična (Nacionalno strateška) strateška operativna taktična Število točk osredotočenja Ena ali več točk osredotočenja na vsaki ravni v spopadu Ena do največ nekaj točk osredotočenja na vsaki ravni poveljevanja Ena točka osredotočenja (le izjemoma več) za vsak zastavljen cilj Le ena točka osredotočenja na strateški oz. holistični ravni, izjemoma več lokalnih Ena točka osredotočenja za vsak zastavljen cilj Konceptualna izhodišča (avtorji; teorije) Clausewitz; sistemska teorija Clausewitz; doktrinarni dokumenti Strange, Lykke; sistemska teorija Clausewitz; sistemska teorija Clausewitz; teorija operatike Ontološki vidik Obstajajo le fizične točke osredotočenja, saj so moralni dejavniki v vojni nedojemljivi. Obstajajo tako moralne/ politične kot tudi fizične točke osredotočenja. Obstajajo le fizične točke osredotočenja, saj moralni elementi nimajo zmogljivosti za delovanje. Točka osredotočenja je lahko fizična ali psihološka in obstaja le v primeru zadostne povezanosti sistema. Točka osredotočenja je lahko fizična ali moralna, a v nekaterih primerih (zlasti ob razpršenosti sil) ne obstaja. Bistveni elementi modela Pet obročev: 1. vodstvena struktura, 2. sistemski temelji, 3. infrastruktura, 4. populacija, 5. bojni mehanizem. – Kontekst, – točka osre- dotočenja, – ključne zmogljivosti, – ključne zahteve, – ključne ranljivosti. – Cilj, – ključne zmogljivosti, – točka osre- dotočenja, – ključne zahteve, – ključne ranljivosti. Če obstaja … – neomejenost cilja, – povezanost sistema, – dosegljivost točke o., … je mogoče doseči zruši- tev sistema. – Cilj, – ključne moči, – ključne šibkosti, – ključne ranljivosti, – točka osre- dotočenja. Tabela 3: Primerjava ključnih teoretskih različic koncepta točke osredotočenja. Vir: lastna ponazoritev. SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 124 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges Dojemanje ravni oziroma vidikov vojskovanja se je v zadnjih desetletjih izrazito spremenilo, predvsem v smeri zabrisovanja meja med nekdaj ostro opredeljenimi operativni ravni za enozvrstno delovanje, ki ga izvajajo armade oziroma okrepljeni korpusi v vojnih operacijah, ki trajajo od enega do nekaj tednov in ki zaporedno desetletjih izrazito uporabljajo tudi v nevojnih operacijah, operatika ne obravnava samostojne vede, ravni oziroma vidika vojskovanja ali pa gre le za transformacijo strukturiranost bojnega delovanja se je v sodobnih operacijah gotovo zabrisala, pa na smer razvoja te še ne stoletje stare vojaške vede. Sklep Miha Šlebir 125 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges koristno nadaljnje poglabljanje razumevanja problematike, ki pa je povezano ne 1. 2. 4. 6. 7. 9. 14 Literatura SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED 126 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges 11. 12. 14. 16. 17. 19. Studies Institute Press. 21. 22. 24. 26. 27. Information Services. 29. Miha Šlebir 127 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges 41. 42. 44. 46. 47. 49. SODOBNA OPERATIKA: MED RELIKTOM IN FENIKSOM VOJAŠKIH VED