IZVESTJE
DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V MARIBORU
za Šolsko leto 19341 35
;v;	>	,	#
V MARIBORU 1935
• ... —	rv'	cLi	•./	<v	-	.
IZVESTJE
DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE GENERALA MAISTRA V MARIBORU
za Šolsko leto 1934/35
V MARIBORU 1935
'i-CJ-f',
TISK MARIBORSKE TISKARNE, MARIBOR — PREDSTAVNIK STANKO DETELA
t
9. X. 1934.
V delj.li Svojih sam boš živel večno!
OfLal falutjopokojui (yOitalki kralj cAhksandev /. diniteli.
Zgodovina našega jugoslovenskega naroda je prepojena s krvjo najsvetlejših herojev in z žrtvami prosvitljenih mučenikov. Na vsaki strani, se nam odpre novo poglavje junaške krvi, ki se je molče in brez omahovanja, kakor na ukaz svete dolžnosti in globoke ljubezni, spontano žrtvovala v herojskem mladostnem elanu za svetlejšo in lepšo bodočnost. Ko prebiram svete besede iz te žive knjige našega življenja in vstajenja, me obdaja občutek, kakor da se nahajam v templju in da stojim pred oltarjem najsvetejšega bistva našega rodu. Ne čitanje, temveč molitev se mi zdijo te besede, ena prošnja in vzdih v nebo, da bi bil narod uslišan in da bi rastla in se dvigala spoštovana in veličastna domovina vseh Jugoslovanov, da bi zadivila svet v svoji moči in razmahu.
V njej je naša rasna mladost, v njej je ono, čemur se divijo drugi narodi, ko prebirajo junaške narodne pesmi naše epopeje. To je tista globoka vera in prepričanje v življenje, zaupanje v lastno moč in v neizgrešljivost svetih narodnih idealov. Tak narod, ki nosi to vero v srcu, živi spoštovan in samozavesten. Iz njega rastejo veliki možje, najvrednejši sinovi njegove duše. Tak velik vladar, ki je živel spojen in zraščen s svojim narodom, je bil naš blagopolcojni, Viteški kralj Aleksander /., Zedinitelj. Sedaj ko zaključujemo šolsko leto, naj mladina premišljuje veliko delo in življenje našega vladarja, ki nas je duhovno in teritorijalno združil za večno. Niso še zaceljene rane naših src, ni se še umiril glas naše krvi ob nenadomestljivi izgubi Onega, ki je zbral naše ude in jih združil v živo državno telo, ki je gradil s svojim genijalnim poletom duha usodo naše skupne domovine, naših življenj, ki nas je napajal s zavestjo, da smo iz enega rodu in iz ene krvi, ustvarjeni za skupno, nedeljivo bodočnost.
Ko smo rastli s hrepenenjem v	duši	i z	neomajno vero	v srcu
v novo bodočnost in svobodno državo, je	On	stal, junak med	junaki,
v bojni vihri na svojem mestu, je vžigal srca s svojo odločnostjo in viteškim požrtvovanjem, je korakal, sin Golgote, skozi albanske gore, ves prašen in izmučen, a ne uničen in strt, s svojim narodom roko v roki. Samo taka vera ne more umreti, ker je večna, kot narod, ki v njej živi, samo tak vladar zamore ustvarjati čuda junaštva in ljubezni v svojem narodu.
Vsa njegova herojska narava, ves njegov nezlomljivi ideal življenja, vsa njegova velika duševnost, je objeta v dve imeni: Solun in Marsej; vstajenje in smrt! Nekaj večnega in nedoumljivega je v teh dveh besedah, ki stoje pred nami, kot sen njegovega življenja. Herojska vez in globoka vera v svoj narod,	sta	nam	ustvarili iz njih večni
simbol naše moči in nas kličejo v	sveti	kraj, kjer počivajo	njegovi
zemeljski ostanki, zakaj njegov duh in njegovo srce sta v nas in z nami. Sta v narodu, iz katerega je zrasel in v katerega se je vrnil, ko je bilo dopolnjeno zgodovinsko poslanstvo njegovega neumrljivega, velikega življenja.
Slava njegovemu herojskemu duhu in neumrljivi ideji, za katero se je žrtvoval svojemu narodu!	L.	B.
Iz šolske kronike.
Delo za novo šolsko leto se je pričelo dne 29. avgusta s popravnimi izpiti, ki so bili dovršeni dne 30. avgusta. Večina učencev je dobro prestala izpite.
V	konferenci učiteljskega zbora dne 31. avgusta je bilo pripravljeno vse potrebno za vpisovanje dosedanjih učencev in novincev. Ob enem je bilo zaključeno prejšnje šolsko leto in zbrano gradivo za statistiko.
Pri vpisovanju v dneh 1., 2. in 3. septembra se je pokazal močan porast števila učencev in radi tega tudi števila oddelkov. Vpisovanje je pokazalo posebno velik naval okoliških učencev. V tem, ko so tvorili ti doslej četrtino ali v poslednjem času tretjino, je naraslo v novem šolskem letu njih število na polovico. Zato je doseglo število vseh vpisanih učencev okroglo 800, število razredov pa 17, kar je za en razred več nego dvakratno število razredov iz leta 1919., ko je prevzelo deško meščansko šolo slovensko učiteljstvo. Natančnejša razdelitev je dala sedem prvih, pet drugih, tri tretje in dva četrta razreda.
Za tako število oddelkov jc bil dosedanji učiteljski zbor mnogo prešibak. Iz preteklega šolskega leta so ostali na zavodu razen upravitelja še sledeči nastavniki in učitelji: Bertoncelj Vlado, Dojčinovič Mihailo, Ferjančič Fran, Habennan Fran, Korošec Josip, Lavrenčič Ivan, Martinc Fran, Matelič Ivan, Mlačnik Ignac, Nerat Anton, Pirc Janko, Poljanec Jo«ip, Rode Viktor, Šegula Fran, Šumljak Ivan in Šušteršič Viljem. Učiteljski zbor je bil tako majhen, da je ostal en oddelek brez starešine, in je moral prevzeti začasno starešinstvo v 1. f razredu upravitelj.
Če je bilo že vprašanje povečanega učiteljskega zbora zelo nujno, ni bila nič manj težka skrb za šolske prostore, saj ni imelo kar sedem oddelkov strehe nad glavo. Že v preteklih letih je bilo treba uvesti »potujoče« razrede. Z uporabo dveh risalnic in fizikalne predavalnice so bili možni v skrajni sili trije taki razredi, medtem ko je bilo treba za ostale štiri vsekakor poiskati zavetja zunaj domače hiše.
Krajevni šolski odbor je ponudil začasno dva prostora v nekdanjem ženskem učiteljišču na Zrinjskem trgu, dva pa na dekliški šoli v Cankarjevi ulici. Vse te prostore, je bilo treba šele urediti in pripraviti za pouk. Učenci pa niso mogli čakati brez dela.
Zato je bil ob pričetku pouka, dne 10. septembra uveden skrajšan pouk tako, da so imeli učenci vseh prvih razredov šolo popoldne, ostali razredi pa dopoldne. Da je bilo učiteljstvo vzlic skrčenemu pouku radi premalega števila težko obremenjeno, je umljivo. Posamezni učitelji so imeli skoraj brez izjeme po 26 do 27 učnih ur na teden. Ker za pokojnim veroučiteljem Petelinškom ni bil nameščen veroučitelj, sta prevzela na eno tedensko uro skrčen
veronauk veroučitelja 1. oziroma 2. dekliške meščanske šole Špari Avguštin in P. Gratus Kostajnšek.
Upravitelj je poročal šolski oblasti o nastalih nedostatkih in predvsem zaprosil za nove nastavnike. Pri tem je posebno naglašal potrebo skupne namestitve vseh, ki jili namerava ministrstvo prosvete poslati na tukajšnji zavod. Žal, da ta prošnja ni imela uspeha. Novi učitelji so prihajali drug za drugim vse do meseca februarja. Posledica je bila pogosta menjava urnika in s tem menjava predmetnih učiteljev na veliko škodo enotnemu in uspešnemu pouku.
Da bi pokrenil vprašanje nove deške meščanske šole na desnem bregu, je sklical upravitelj dne 15. septembra roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 100 roditeljev in tudi predsednik društva »Šola in dom«, dr. Leopold Poljanec. Upravitelj Drago Humek je na sestanku očrtal tež-koče, ki se mora z njimi boriti deška meščanska šola tudi radi trajnega in vedno večjega pomanjkanja šolskih prostorov. Ob tej priliki je bila sestavljena resolucija, ki jo je izročilo posebno odposlanstvo z zastopnikom roditeljev ravnateljem Stankom Detelo predsedniku mestne občine dr. Franu Lipoldu, ki se je takoj z veliko vnemo lotil akcije za postavitev druge deške meščanske šole. Po njega prizadevanju je bila rešitev težke naloge v razmeroma kratkem času omogočena. V nekoliko dneh je osnoval gradbeni odbor, ki je vanj pozval tudi upravitelja Humeka.
Dne 28. septembra je prispela prva nova nastavnica, absolventka višje pedagoške šole, Alojzija Verasova, doslej nastavnica meščanske šole v Slovenski Bistrici. Kmalu nato je dobil upravitelj obvestilo, da je prideljena deški meščanski šoli nastavnica 1. dekliške meščanske šole v Mariboru, Josi-pina Mlinaričeva. Ker je pa s tem nastala na omenjeni šoli v učiteljskem zboru občutna vrzel, se je dodelitev zakasnila.
Že sredi septembra je bil najavljen prihod absolventke višje pedagoške šole, Anke Ažmanove, nastavnice meščanske šole v Pagu. A tudi ta namestitev se je radi pomanjkanja učiteljstva navedene šole zakasnila. V tem je mestni gradbeni urad že pripravil štiri nove učne sobe v prej imenovanih mestnih šolah. Zato so se dne 8. oktobra preselili štirje prvi razredi v te prostore. Istega dne je prispela iz Paga prej navedena nastavnica.
Dne 9. oktobra se je v poznih večernih urah razlegla strašna vest, da je v Marseju zločinska roka končala dragoceno življenje jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Ko je bila sledečega dne zgodaj zjutraj ta vest potrjena, je sklical upravitelj ob 8. uri ves učiteljski zbor in vse učence v telovadnico, kjer je zbrani mladini očrtal življenje in delo našega Vitežkega kralja Zedi-nitelja, ki je še v poslednjem dihu naročil nam,vsem: »Čuvajte mi Jugoslavijo!^ Istega dne 10. oktobra je položil učiteljski zbor v roke upravitelja prisego zvestobe novemu kralju Petru II., ki mu je strašna usoda prekinila študij v Angliji in ga težka dolžnost pozvala nazaj v domovino. Tudi deška meščanska šola je dne 13. oktobra svečano proslavila vrnitev novega kralja. Dva dni pozneje, 15. oktobra se je vrnil v toli ljubljeno Jugoslavijo tudi hlagopokojni kralj Aleksander.
Ker je med tem dospela nastavnica Mlinaričeva, je bil dne 15. oktobra razglašen nov urnik, ki se je z njim končal popoldanski pouk. Tudi so bile v tem urniku znatno pomnožene učne ure nekaterim predmetom.
Sledeči dnevi 16., 17. in 18. oktober so bili posvečeni spominu blago-pokojnega kralja. Dne 16. oktobra so se udeležili vsi učenci pod vodstvom učiteljskega zbora dijaške komemoracije v unionski dvorani. Sledečega dne so odšli zastopniki učiteljskega zbora in sokolski delavci Mihailo Dojčinovič, Ivan Matelič in Janko Pirc v Beograd na pogrebne svečanosti. Na dan pogreba so se udeležili učenci in učitelji cerkvene svečanosti v stolnici, popoldne ob
3.	uri pa z drugimi šolami vred velike komemoracije na Glavnem trgu.
V dneh 7. in 8. novembra so opravili učenci prvikrat spoved in sv. obhajilo, sledečega dne 9. novembra pa so priredili ob preteku prvega meseca po smrti blagopokojnega kralja komemoracijo v šoli in so se udeležili tudi cerkvene svečanosti v stolnici.
Dan miru, dne 10. novembra je proslavil naš zavod s predavanji o dobrotah miru in z enominutnim molkom. Tudi so učenci o tej temi pisali jezikovne naloge.
Dne 12. novembra je bil pričetek razdeljevanja mleka najpotrebnejšim in najslabotnejšim učencem, ki so dobivali dnevno ob 10. uri kozarec mleka in kos kruha vse do pričetka meseca junija. Žal, da radi pičlih sredstev darovateljica mestna občina ni mogla podpreti še mnogih prepotrebnih učencev.
Poslednji dan v novembru se je javil na službo absolvent višje pedagoške šole Fran Zomer, dotlej učitelj osnovne šole v Sevnici ob Savi. Službo je nastopil dne 1. decembru. Prav tisti dan je težko ponesrečil učitelj Anton Nerat, ki si je zlomil nogo. Dovoljen mu je bil postopni dopust do konca meseca aprila.
Narodni praznik osvoboditve, dne 1. decembra, so proslavili učenci kakor običajno s predavanji, pevskimi in glasbenimi točkami in z deklamacijami. Sledeči teden so se pri šolskem pouku spomnili naših obrtnikov in vrednosti domačih izdelkov. Posebna predavanja so bila v tem tednu posvečena tudi našim izseljencem, ki so šli za kruhom v tujino.
V tem času je nenadoma dospel odlok ministrstva prosvete, naj šole radi nepredvidenih motenj ne sklenejo polletja v smislu zakona pred božičnimi počitnicami, ampak da bodi konec prvemu polletju dne 31. januarja. Odlok je bil z ozirom na mnoge menjave in prekinitve pouka prav umesten.
V nedeljo, dne 16. decembra so priredili nekateri učenci prvi nastop z lutkami v prid Podmladku RK. Isti dan je pa nastopil šolski zbor v unionski dvorani na prireditvi za ubožne učence. Pred božičnimi prazniki so priredili podmladkarji tudi doma v šoli skromno božičnico svojim najhed-nejšim součencem.
Dne 23. decembra se je javila na službo diplomirana filozofinja, profesorska pripravnica Ema Deisingerjeva, dotlej honorarna uastavnica na dekliški meščanski soli v Spod. Šiški. Teden dni pozneje, dne 31. decembra se je pomnožil učiteljski zbor še za enega učitelja. Službo je nastopil absolvent višje pedagoške šole Albert Žerjav, dotlej nastavnik meščanske šole v Trbovljah.
Božične počitnice so za razmeroma dolgo dobo prekinile šolsko delo, saj so trajale od 23. decembra do 10. januarja, torej vsega 19 dni. Novo delo v novem letu bi se bilo moralo pričeti z novim urnikom, ki je bil že pripravljen. Tedaj pa je poslalo ministrstvo prosvete novo pomoč. Prvi šolski
ilan po božičnih počitnicah, <lne ] 1. januarja je nastopil službo profesor Lojze Bizjak, ki je bil v Italiji odpuščen radi svojega jugoslovanskega mišljenja. Ker je bil najavljen še en nastavnik, je bilo treba nekoliko počakati z izpremembo urnika.
Dne 26. januarja so proslavili učenci spomin sv. Save. Dva dni za tem pa je došlo poročilo, da je sem premeščen nastavnik Josip Rudež, dotlej nastavnik meščanske šole v Trbovljah. Navedeni je bil že pred nekaj leti član tukajšnjega učiteljskega zbora.
V tem je bilo dne 31. januarja končano prvo polletje. Iz razumljivih razlogov niso bili učni uspehi zadovoljivi. Upravičeno pa je učiteljski zbor upal na končno ustalitev šolskega dela v novem polletju.
Dne 4. februarja je bilo slavje vladike Strossmayerja. Tega dne je bil tudi dovršen nov urnik z upoštevanjem gori navedenega nastavnika Rudeža, ki je nastopil služho dne 5. februarja. Novo urejeno delo pa je trajalo samo do konca tistega tedna, zakaj banska uprava je v tem poslala nastavnico Mlinaričevo nazaj na njeno prejšnje mesto. Upravitelj jo je razrešil dne 10. februarja tukajšnje službe. Istega dne je nastopil šolski zbor pod vodstvom nastavnika Šušteršiča na prireditvi Jadranske straže za mladinski dom na Jadranu.
V sledečih dneh je bil pripravljen nov urnik, ki ga je bilo pa treba zopet izpremeuiti, zakaj dne 25. februarja je nastopil na tukajšnjem zavodu honorarno služho veroučitelj Janko Kokošinek, ki je razbremenil ostala tovariša oziroma omogočil popoln pouk v veronauku. Z navedenim dnem so bile končane večne izpremembe in se je skoraj popolnoma nehal skrčeni pouk. Šolsko delo je mirno potekalo vse do velikonočnih počitnic.
V dneh 29. in 30. marca so imeli učenci verske vaje s cerkvenim govorom in sv. mašo. Opravili so tudi velikonočno spoved in sv. obhajilo. Zalo so bili v navedenih dneh prosti pouka.
V prvem aprilskem tednu so bila po vseh razredih predavanja o ilirskem pokretu in o njega zastopnikih. Na koncu tedna, dne 6. aprila pa je nastopil šolski pevski zbor na prireditvi RK v Studencih pri Mariboru.
V torek, dne 9. aprila je preteklo šest mesecev po tragični smrti Vi-težkega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na ta dan so imeli učenci kratko komemoracijo v počastitev spomina hlagopokojnega kralja.
Ponovno je nastopil šolski pevski zbor dne 14. aprila na prireditvi RK v Rušah.
Velikonočne počitnice so bile zopet izredno dolge. Prvotno so bile določene od četrtka 18. aprila do nedelje 28. aprila, a so bile nato podaljšane do ponedeljka, dne 6. maja, ko so bile za vso državo zaključene volitve v državni zbor.
V petek, dne 10. maja je bilo na mestnem fizikatu običajno cepljenje za one učence, ki niso bili še drugič cepljeni.
Materinski dan je praznovala šola v nedeljo, dne 12. majnika. Upravitelj je pismeno povabil matere ob 9. uri v okrašeno telovadnico. Slavje je obsegalo nagovor upravitelja, predavanje nastavnika Rodeta o materi, deklamacije več učencev, pevske točke šolskega zbora in nastop malih harmonikarjev, ki jih vodi nastavnik Šušteršič. Na slavju je bilo navzočih nad 160 mater in mnogo učencev.
V sledečem tednu so bila predavanja o treznosti in nato o ulogi Rusije
v svetovni vojni. Dne 21. maja je imel g. dr. Valentin Varl v unionski dvorani veliko predavanje o jetiki. Predavanja so se udeležili učenci vseh srednjih in meščanskih šol. Tega dne so opravili učenci tudi poslednjikrat spoved in sledečega dne sv. obhajilo.
V sredo, dne 29. majnika je bil končan pouk v obeh četrtih razredih in uspeh naznanjen učencem v petek, dne 31. maja.
V torek, dne 4. junija je došlo obvestilo ministrstva prosvete, da je imenovan upravitelj Drago Humek za preglednika zasebne dekliške meščanske -šole Šolskih sester v Mariboru, nastavnik Ignacij Mlačnik pa za preglednika državne meščanske šole v Ljutomeru. Ob enem je bil imenovan za preglednika tukajšnjega zavoda profesor klasične gimnazije g. Alfonz Vales. Ko se je pa ta radi bolehnosti odpovedal pregledu, je ministrstvo prosvete poverilo pregled domačemu upravitelju.
Spominu 85-letnice nadškofa Antona Bonaventure Jegliča je bilo v prvi učni uri dne 5. junija posvečeno predavanje o njega delu in narodnih zaslugah.
Dne 11. junija so polagali učenci četrtih razredov popravne izpite, nato pa v dneh 15., 17., 18., 19. in 21. junija završne izpite. Upravitelj Humek je v teh dneh prisostvoval završnim izpitom na privatni dekliški šoli.
Reden pouk ostalih razredov je bil končan v sredo, dne 19. junija. Tega dne je bila sklicana tudi prva uradna komisija za pregled načrtov nove deške meščanske šole na desnem bregu Drave. Komisije se jc udeležil tudi upravitelj tuk. zavoda.
Po nalogu kraljeve banske uprave je bilo v četrtek, dne 27. junija začasno vpisovanje. Namen mu je bil ugotovitev števila oddelkov v prihodnjem šolskem letu, da bi mogla šolska oblast pravočasno preskrbeti zadostno število nastavnikov in s tem onemogočiti vedne izpremembe med šolskim letom.
Na Vidov dan, dne 28. junija so se zbrali učenci po službi božji v Soli, kjer so jim bila po običajni proslavi izročena izpričevala in izvestja.
IMasfarniški zbor.
HUMEK Drago, upravitelj. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je geometrijo in geometrijsko risanje, prostoročno risanje in lepopis v 1. f in ročno delo v 4. a razredu. Tedensko 9 ur.
AŽMAN Anka, nastavnica. Usposobljena za srbohrvatski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučevala je srbohrvatski jezik v 1. a, 1. b, 1. d, 1. e, 1. f,
2.	a, 2. b, zgodovino v 1. d in 1. e, lepopis v 1. c in ročno delo v 1. b in 1. e razredu. Tedensko 23 ure.
BERTONCELJ Vlado, nastavnik. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, vse vrste lisanja, lepopis in ročno delo. Poučeval je računstvo v 1. a, geometrijo in geom. risanje v 1. a, 1. b in 2. b, prostoročno risanje v 1. a.
1.	b, 2. b, lepopis v 1. a, petje v 1. a in 2. b in ročno delo v 1. a in 3. b razredu. Tedensko 25 ur.
BIZJAK ALOJZIJ, honorarni profesor. Usposobljen za filozofijo, pedagogiko, zgodovino in ekonomijo. Poučeval je zemljepis v 1. d, 1. e, 2. h, 2. e in
3.	c, zgodovino v 2. d, 3. 1) in 3. c razredu. Tedensko 20 ur.
DEISINGER Ema, nastavnica. Poučevala je slovenski jezik v 1. 1», 1. c in 2. h nemški jezik v 1. c, 1. č in 2. h in zgodovino v 1. c in 2. 1) razredu. Tedensko 22 uri.
DOJČINOVIČ Mihailo, učitelj. Poučeval je srbohrvatski jezik v 2. c, 2. d, 3. a,
3.	b, 3. c, 4 a in 4. h, higijeno v 1. e in ročno delo v 1. č, 1. f, 2. a in 2. 1> razredu. Tedensko 23 ure.
Učiteljski zlior državne deške meščanske Kole v šolskem leflu 1934 35.
FERJANČIČ Fran, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval je slovenski jezik v 1. e, 2. d, 3. a in 4. b, zemljepis v
4	b, zgodovino v 4 b, drž. nauk v 4. b in higijeno v 1. a in 2. c razredu. Tedensko 23 ure.
HABERMAN Fran, nastavnik. Usposobljen za srbohrvatski jezik, nemški jezik in zgodovino. Poučeval je srbohrvatski jezik	v 2.	č,	slovenski	jezik
v 2. č, nemški jezik v 1. a in 2. č, zgodovino v 2.	č in	3.	a in ročno delo
v 2. č, 3. a in 4. b razredu. Tedensko 24 ure.
KOKOŠINEK Janko, honorarni katehet. Poučeval je verouk v 1. e, l. f,
2.	a, 2. b, 2. c, 2. d, 3. a in 3. c razredu. Tedensko 18 ur.
KOROŠEC Josip, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje, matematiko in lepopis. Poučeval je nemški jezik v 3. c, računstvo v 2. č, 3. c in 4. b, geometrijo in geom. risanje v 2. č in 2. d,	higijeno	v 3. c in	ročno
delo v 3. c razredu. Tedensko 23 ure.
KOSTAJNŠEK. P. Gratus, stalni veroučitelj 2. dekliške meščanske šole. Poučeval je verouk v 3. 1>, 4. a in 4. 1) razredu. Tedensko 6 ur.
LAVRENČIČ Ivan, nastavnik. Usposobljen za telovadbo. Poučeval je bigijeno v L č, 1. d, 1. e, 2. č, 3. a, 4. a in 4. b in telovadbo v vseli razredih. Tedensko 24 ure.
MARTINC Fran, nastavnik. Usposobljen za fiziko, bigijeno, matematiko in opisno geometrijo. Poučeval je računstvo v 2. a, 2. c in 4. a, geometrijo in geometrijsko risanje v 1. č in 2. c, prostoročno risanje v 1. č in 2. c, lepopis v 1. č in 2. c in ročno delo v 2. c razredu. Tedensko 23 ure.
MATELIČ Ivan, učitelj. Usposobljen za telovadbo. Poučeval je slovenski jezik v 1. a, 1. d, 3. b in 3. c, zemljepis v 1. a, zgodovino v 1. a in ročno delo v 1. d razredu. Tedensko 23 ur.
MLAČNIK Ignac, nastavnik. Usposobljen za zemljepis, prirodopis in kemijo. Poučeval je nemški jezik v 1. e, 2. a, in 3. b, zemljepis v 3. a in 3. b. prirodopis v 1. e, 2. a, 2. b in 2. c in bigijeno v 3. b razredu. Tedensko 24 ure.
NERAT Anton, učitelj. Je bil od 1. decembra do 1. maja radi bolezni na dopustu.
PIRC Janko, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje in matematiko. Poučeval je računstvo v 2. b, fiziko in kemijo v 3. a, 3. b, 3. c, 4. a in 4. b in bigijeno v 2. b razredu. Tedensko 24 ure.
POLJANEC Josip, nastavnik. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je geometrijo in geom. risanje in prostoročno risanje v 3. a, 3. b, 4. a in 4. b razredu. Tedensko 22 uri.
RODE Viktor, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval	je	slovenski jezik v 2. c in 4.	a, nemški	jezik	v 2. c in	4.
a, zemljepis v	2.	c in 4. a, zgodovino v 2. c	in 4. a in	drž.	nauk v 4.	a
razredu. Tedensko 23 ure.
RUDEŽ Josip, nastavnik. Usposobljen za računstvo, geometrijo in geom. risanje, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval je računstvo v 1. c, geometrijo in geom. risanje v 1. c, 1. e, 3. c, prostoročno risanje v 1. c, 1. e, 2. d, 3. c, lepopis v 1. c, petje v 1. e in ročno delo v 1. c in 2. d razredu. Tedensko 25 ur.
ŠEGULA Fran, nastavnik. Usposobljen za prirodopiä, prirodoslovje, matematiko in bigijeno.	Poučeval je nemščino v 1.	d, 2. d in	3. a,	računstvo	v
1. d, 2. d, 3. a	in	3. b in lepopis v 2. b in 2. d	razredu. Tedensko 23 ure.
ŠPARL Avguštin, stalni veroučitelj 1. dekliške meščanske šole. Poučeval je verouk v 1. a, 1. b, 1. c, 1. č in 1. d razredu. Tedensko 10 ur.
ŠUMLJAK Ivan, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval je slovenski jezik v 2. a, zemljepis v 2. a, zgodovino v 2 a, bigijeno v 2. a, geometrijo in geom. risanje v 1. d in 2. a, prostoročno risanje v 1. d, 2. a in 2. č in lepopis v 2. a in 2. č razredu. Tedensko 24 ure.
ŠUŠTERŠIČ Viljem, nastavnik. Usposobljen za petje in violino. Poučeval je nemški jezik v 1. b in 4. b, zgodovino v 1. b, petje v 1. b, 1. c, 1. č, 1. d. 1. f, 2. a, 2. c, 2. č, 2. d, 3. a, 3. b, 3. c, 4. a in 4. b in neobvezen pouk v zborovem petju in goslanju. Tedensko 24 ure.
VERAS Alojzija, nastavnica. Usposobljena za prirodopis, zemljepis in kemijo. Poučevala je slovenski jezik v 1. f, nemščino v 1. f, zemljepis v 1. f, prirodopis v 1. a, 1. 1), 1. d in 1. f, higijeno v 1. ]> in 1. f in lepopis v 1. d razredu. Tedensko 24 ure.
ZOMER Fran, nastavnik. Usposobljen za zemljepis, prirodopis in kemijo. Poučeval je zemljepis v 1. c in 2. d, zgodovino v 1. f, prirodopis v 1. c, 1 č, 2. č in 2. d, higijeno v 2. d, računstvo v 1. č in lepopis v 1. h razredu. Tedensko 25 ur.
ŽERJAV Albert, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval je srbohrvatski jezik v 1. c in 1. č, slovenščino v 1. č, zemljepis v 1. b in 1. č, zgodovino v 1. č in računstvo v 1. b, 1. e in 1. f razredu. Tedensko 25 ur.
Knjižnice in učila.
Učiteljska knjižnica.
Učiteljska knjižnica je bila v tekočem šolskem letu že drugič pregledana in urejena na podlagi novega seznama. Izločenih je bilo precejšnje število brezpomembnih, zastarelih ali sploh neuporabnih knjig. Tako je ostalo v knjžnici 1040 knjig. V poslednjem času je dobila knjižnica celotni Brock-hausov leksikon v 20 zvezkih, 2 zvezka Zgodovine koroških Slovencev, 1. zvezek Biografskega leksikona, mnogo prirodopisnih knjig iz knjižnice ženskega učiteljišča, nadaljne 3 zvezke Handbuch der geogr. Wissenschaft, Karadjor-djevo, Topolo, Socialno vaspitanje i. dr. Knjižnico je upravljala nastavnica Ema Deisinger.
Dijaška knjižnica.
V	tej knjižnici je bilo ob koncu šolskega leta 580 knjig. V teku šol. leta je bilo nad 2000 izposojil. Učenci najrajši čitajo knjige zgodovinske, zemljepisne in pustolovske vsebine. Mnogo knjig je bilo izločenih radi popravila.
V	zameno je dobila knjižnica odgovarjajoče število novih del. Med novimi knjigami je treba omeniti dela Jurčičeva, Finžgarjeva in drugih slovenskih piscev. Med prevodi iz svetovne mladinske literature so prirasla knjižnici dela Sienkiewicza in Maya. Knjižnico je upravljal nastavnik Ivan Sumljak.
Knjižnica za nhožne učence.
Knjižnica za ubožne učence je imela pred pričetkom šolskega leta 2055 knjig in 219 drugih učnih pripomočkov. Radi uradnih predpisov o izločenju vseh knjig, ki niso potrjene od min. prosvete, so bile brisane iz seznama 734 knjige, tako da je bila v pričetku šol. leta učencem na razpolago 1321 knjiga in 176 drugih pripomočkov.
Ker se je število učencev letos znatno zvišalo, je tudi krajevni šolski odbor uvidel potrebo, da zviša podporo na 4500 Din. S tem denarjem in z
nabrano izposojnino 1608.75 Din je bilo nakupljenih 247 novili knjig. Sedaj ob koncu šolskega leta ima knjižnica 1744 knjige in pripomočke.
Knjižnico je upravljal nastavnik Janko Pirc.
Učila.
Važnejši prirastki v tekočem šolskem letu:
Zgodovina. Smrt Matije Gubca. Proboj na Dobrem polju. Sporočilo blagopokojnega kralja. Kralj mučenik. Slike s pogreba. Zgodovina knjigo-tiskarstva i. dr.
Zemljepis. Poljoprivredna karta Jugoslavije. Cestna karta Jugoslavije. 1. serija stenskih slik Jugoslavija v slikali. 8 slik z žen. učiteljišča.
Fizika. Velika busola.
Prirodopis. 7 nagačenih živali (hudournik, vdeb, muhar, gozdni jereb, divja grlica, divji golob, škrjančar). 6 slik (indijski slon, kamela, udav in klopotača, kuna in vidra, sviloprejka, sever, jelen).
Ročno del o. 12 komadov novega orodja. Bastelbuch.
Dijaške organizacije.
Podmladek Rdečega križa.
Prava šola nudi otrokom znanja, ki ga potrebujejo v življenju. Bila bi pa enostranska, ako bi dajala samo to. Človek je član velike zaednice, ki ji mora podrediti svoje želje in svoje osebne koristi. Še več! Imeti mora tudi smisel in srce za one, ki nimajo niti najpotrebnejšega. To je druga plat šolskega dela, šola mora vzgajati, da bodo prihajali iz nje razumni, a tudi značajni ljudje. Dasi preveva ves pouk vzgojni moment, besede premnogokrat ostanejo le besede, ki splahnejo, čim bi se morale ob majhni žrtvi uveljaviti.
Tu dopolnjuje šolsko delo naš »Podmladek«. Njegov osnovni nauk je: imej odprto srce in odprto roko za svojega brata, pomagaj, kjer moreš! Prilike za lo imajo naši dečki dosti, zakaj mnogo je bednih drugov, ki so vsestranske pomoM potrebni. In naj pristavimo takoj, da je mladina naše šole dobra, da rada pomaga in daje od svojega, kolikor le more. Posamezni razredi pa so kar vzorni v svoji medsebojni požrtvovalnosti in ljubezni (2. d, 2. e, 4. a). Res je seveda še tu in tam učenec, ki zaverovan v ozek rodbinski krog in samega sebe, tega še ne doume. Če bo pa živel štiri leta v dobri zaednici, ga bo ta zdramila iz omejenosti, da se bo poboljšal. Takih ljudi pa potrebujemo danes bolj kot kdaj, pa naj sc jim radi ravne poti tudi ne godi najboljše.
Letos je bil Podmladek organiziran v vseh 17. razredih in je štel 345 članov. V vseh razredih so bili izvoljeni razredni odborniki, ki jim je bilo poverjeno vodstvo dela. Povsod so vršili delo prav dobro. Na prvi skupni seji vseh odbornikov so bili izvoljeni v glavni odbor sledeči učenci 4. a in 4. b razreda: za predsednika Bojan Križnič, za podpredsednika Jože G a s j) a r i č, za blagajnika Vlado Vale nč a k in za tajnika Ivan Trii o v š e k. Vsi so vršili svoje posle vestno in z vso ljubeznijo, posebno vesten in vztrajen pa je bil blagajnik Valenčak, ki je vršil težak posel glavnega bla-
gajnika že drugo leto in si je zaslužil s svojim delom prav posebno pohvalo. Na vsem zavodu je vladala prisrčna vzajemnost in medsebojna podpora. Učenci so delili svojim tovarišem od svojib priboljškov in prinašali v šolo obleko, čevlje in perilo za potrebne druge. Naši Podmladkarji so nastopili v decembru na koncertu, ki ga je priredilo »Društvo za podporo revnih učencev«. Njihovo dovršeno petje je želo posebno priznanje, dobro so se pa odrezali tudi	»Mali harmonikarji«.	Oba zbora je	vodil	nastavnik Šušteršič.
Za božič je sprejel naš Podmladek	od navedenega,	društva 18 oblek, 22 para
čevljev in 44	komade perila. Bodi	mu še na tem	mestu	za njegovo podporo
izrečena prav	topla zahvala, saj je s svojim darom	osrečil	62 dečka. Podmlad-
karji pa so hoteli obdarovane tovariše še posebej razveseliti in so jim priredili lepo božičnico z nagovori in koncertnimi točkami in jih pogostili.
Na pobudo nekaterih učencev 4. a razreda so Podmladkarji ustanovili lutkovno gledališče. V njem so hoteli preizkusiti svoje igralske talente, obenem pa napolniti tudi našo blagajno. Prvi namen se je izkazal prav dobro, manj uspešen je bil pa drugi. Vendar so dale 4 predstave 188 Din dohodkov. Pri igrah so se posebno izkazali: Čanžek, brata Kardinarja, Krasnik, Krištof, Križnič in Trnovšek. Podmladkarji 4. a razreda so izdelali v šolski delavnici tudi večji, zložljiv lutkovni oder, ki bo drugo leto gotovo polnil Podmladkovo blagajno. Lutkovni odsek je vodil nastavnik Zomer.
Da bi razveselil naše matere, je priredil Podmladek v maju materinski dan, ki se ga je udeležilo nad 160 mater in mnogo učencev. .Po predavanju vodje Podmladka so nastopili naši pevci in »Mali harmonikarji« z eno uro trajajočim koncertom in deklamacijami. Vzorno odpete in zaigrane pesmi so globoko ganile vse navzoče.
Podmladkarji 4. h razreda so se poskusili pod vodstvom nastavnika Ha-bermana v izdelovanju ptičjih valilnic in jih naredili 9. Podarili so jih našim krilatim pevcem v mestnem parku.
Podmladek je	imel	tudi letos v oskrl>i mlečno akcijo	mestne občine
in »Zdravstvenega doma«. Dnevno je dobivalo 25 dečkov brezplačno steklenico toplega mleka,	5 pa	za malenkostno plačilo. Dečki so se	vidno	okrepili.
Prav bi bilo, ko bi	mogli	takle priboljšek nuditi vsaj polovici	naših	učencev.
A tudi tako je bilo ustreženo najpotrebnejšim. Hvaležni smo naši občini za njeno pomoč in smisel za potrebo uhožne mladine.
Podmladkarji so priredili pod vodstvom svojega vodje 2 enodnevna izleta na Pohorje in so razprodali za 1475 Din kart dobrodelne tombole Podmladka.
Še nekaj številk. Podmladkarji so zbrali na članarini, prostovoljnih prispevkih, vstopnini	pri lutkovnih predstavah itd. 2484 Din,	učit.	zbor je
podaril za revne učence 615 Din, od prejšnjega šol. leta je ostal prebitek 566 Din. Vseh dohodkov je bilo 3665 Din. Večji izdatki so bili sledeči: za zvezke ob zač. šol. leta 439 Din, denarne podpore 575 Din, božičnica 197 Din, čevlji in popravila čevljev 232 Din, članarina gl. odboru 610 Din, »Glasnik« 240 Din, razni stroški 498 Din, skupaj 2823 Din. Preostanek 812 Din je naložen v hranilnici in je namenjen za podpore ubožnim učencem oh počelku novega šolskega leta.
Ob zaključku izrekamo prisrčno hvalo vsein, ki so delovali za Podmlad-kove ideje in prispevali s svojim delom za njega uspešen razmah. Podmladek RK vodi nastavnik Viktor Rode.
Slika vseh učencev državne deške meščanske šole generala Maistra v Mariboru
1934 35.
Podmladek Jadranske straže.
Podmladek Jadranske straže na naši šoli je bil ustanovljen 15. septembra 1928. I.	V letošnjem letu je imel 202 člana. Vodil jih	je na	občnem
zboru dne 11.	VI. 1934. izvoljeni predsednik Lackner Ivo,	kateremu	sta
pomagala tajnik Zabavnik Josip in blagajnik Dobrovnik Herbert.
Letošnji odbor si je zadal nalogo, da člane bolj poveže in jih skuša združiti v močno, disciplinirano celoto. Ta sicer zelo lepa zamisel se pa ni posrečila. Pokazalo se je to že pri predavanjih, ki so bila slabo obiskana. Večji obisk beleži šahiranje, ki je bilo v dveh skupinah. Posebno veliko ne-prilik je pa dalo zbiranje članarine, ki je v nekaterih razredih popolnoma odpovedalo.
Podmladek je poslal svojega zastopnika na pogrebne svečanosti za blago pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Člani so imeli tedaj žalno zborovanje. Ob tej priliki je bilo razprodanih 80 žalnih trakov.
Podmladek je sodeloval pri tradicijonalni akademiji podmladka dne 10. II.; za tombolo dne 2. VI. 1935. je razprodal več tomholskih kart. Nekaj zanimanja je pokazala tudi razprodaja brošurice »Jadranska straža in njen namen«, ki jo je nudil O. o. v Mariboru za nagradno žrebanje.
Podmladek	ima v načrtu osnovanje pomorske knjižnice, v	kateri	bi	bilo
podmladkarjem na razpolago čtivo v izrazito pomorskem duhu. Obenem se pa pripravlja Podmladek tudi na to, da razvije prihodnje leto svojo zastavo.
Na zadnjem občnem zboru dne 4. VI. 1935. je bila izvoljena nova uprava, v kateri so kot predsednik Dobrovnik Herbert iz III. a, tajnik Kohljar Milan in blagajnik Polanec Volbenk. Poverjenik Podmladka na zavodu je nastavnik Janko Pirc.
Sokolski naraščaj.
Pri naraščaju in deci mariborskih in okoliških sokolskih društev je bilo v tekočem šolskem letu 312 učencev tukajšnjega zavoda. Naročnikov mladinskega sokolskega lista »Naša radost« je bilo 532, »Sokoliča« 23. Podmladek vodi na tukajšnji šoli nastavnik Ivan Lavrenčič, ki je tudi urednik lista »Naša radost«.
Gozdovniki.
Organizacija gozdovnikov sc je v tekočem šolskem letu na šoli poglobila in razširila. Učenci naše šole tvorijo pri mariborskem rodu družini medvedkov in bobrov in sta v njih organizirana 32 učenca. Meseca julija p. 1. so taborili v Kronovem	ob bregovih zelene	Krke	na	Dolenjskem. Med šolskim letom so vsak teden	prirejali družinske	sestanke,	kjer so gojili ob lastni disci-
plini predavanja in pripovedovanja, igre in krajše izlete v okolico in na Pohorje. Meseca maja t. 1. je priredil član starešinskega odbora gozdovnikov zdravnik dr. Vilko	Marin instruktivni	tečaj:	Prva pomoč v nezgodah. Na tečaju. ki je obsegal	teoretski in praktični del,	se	je predavatelj oziral posebno
na higijenske prilike življenja v taboru.
O	binkoštih t. 1. so gozdovniki priredili dvodnevno taborenje pri Ruški koči na Pohorju. Pri tem so bili uvedeni zlasti novinci v taborno življenje. Urili so se v postavljanju šotorov, pripravljanju ležišč in v drugih spretnostih. Dobili so pa tudi vpogled v lepo gozdovniško romantiko. Ta tabor je služil kot priprava za glavno taborenje, ki bo meseca julija na Gorenjskem ob Savi pod
Martuljkom. S tem taborom ho oh enem združena kolonija za delavsko deco mariborskih tvornic, ki jo na pobudo gozdovnikov finansirajo mariborske Ivorniee. V koloniji se bo krepil tudi najpridnejši učenec naše šole, ki se je odlikoval koncem leta skoro s samimi »peticami«. Tabornino za njega so nabrali gozdovniki iz prostovoljnih prispevkov. Gozdovniki vrše torej na šoli važno vzgojno in socialno delo. Starešina gozdovnikov je nastavnik Josip Korošec.
Ferijulni savez.
Na tukajšnjem zavodu je izza preteklega šolskega leta osnovana v zvezi z dekliškima meščanskima šolama samostojna organizacija, ki šteje trenotno 20 članov. Razmeroma majhno število članov je utemeljeno v tem, da je na deški meščanski šoli zelo veliko število učencev, ki so njih očetje železniški uslužbenci in imajo kot taki posebne ugodnosti na železnicah, pa se jim zato na potovanjih ni treba posluževati naše počitniške organizacije. Vodja FS je nastavnik Mihajlo Dojčinovič.
Akcija za štedenje.
Tudi v tek. šolskem letu so učenci naše šole nadaljevali nabiranje in plo-donosno nalaganje svojih prihrankov. Tako je bilo ob koncu šol. leta 110 učencev, ki so imeli naloženo skupno 27.744 Din. Največjo vsoto so imeli učenci 2. a razreda Din 3860, največ učencev, ki so štedili, pa je imel 2. d razred t. j. 15. Štednjo vodi nastavnik Franc Šegula.
Društvo »Šola in dom« v Mariboru.
Navedeno društvo je imelo v tekočem šolskem letu na državni deški meščanski šoli 95 članov roditeljev, ki so vplačali polno članarino v skupnem znesku 950 Din. Zastopnik roditeljev v društvu je bil ravnatelj tiskarne g. Stanko Detela, zastopnik drž. deške meščanske šole pa nje upravitelj.
Naslovi slov. nalogi
za 3. in 4. razred.
3. a. 1. Jugoslovanski narod plaka. 2. V svojih dobrih delih živi človek tudi po smrti. 3. Izbrisna pobotnica. 4. Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj. 5. Moja mati. 6. Oporoka. 7. Mariborska industrija.
3. h. 1. Naš pokojni kralj. 2. V miru cvete znanost. 3. Aleksandrova cesta.
4.	Človeško hrepenenje. 5. Tašča sprejema Mlado Bredo. 6. Odprite okna, odprite duri. 7. Namestilna pogodba.
3. c. 1. Naš veliki vladar. 2. V miru cvete znanost. 3. Glavni trg. 4. Človeški
načrti. 5. Sam imaš jo, čašo čarodejno. 6. Kraljevič sonce — zima zmaj. 7. Najemna pogodba.
4. a. 1. Doživljaj na počitnicah. 2. Naš kralj je mrtev ______ živel	kralj.	3.	Naše
zedinjenje. 4. Siromak pozimi. 5. Pismo materi (materinski dan). 6. Spomini na meščansko šolo.
4.	b. 1. Čuvajmo Jugoslavijo! 2. Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. 3. Predhodniki našega zedinjenja. 4. V miru cvete znanost. 5. Naravno bogastvo Jugoslavije. 6. Pismo materi.
N. V. kralj Peter II.
sin blaqopokojuvqa Viteškega kralja Aleksandra I. Z edini tel ja in kraljice Marije, rojen dne O. septembra 1923. I. v Beogradu, nastopil -vlado 10. okt. 1934.1.
Učenci ob koncu šol. leta 1934^35.
I. a razred.
4-7 učencev.
Starešina: Bertoncelj VI,
Odlični:
Bezjak Ivan Breznik Rudolf Černčec Maks Čerpes Rihard
Prav dohri:
Arhar Karel Audič Vilihald Babič Janko Bahič Ladislav Bernard Anton Bizjak F. Franc Blas F. Maks Bračko Rajmund Brence Vladimir Brus Štefan Budin Dušan Cehtelj Adolf Čopič Ivan Coter Roman Čergol Kristijan Čibej Jožef Duh Franc Falež Jože
Dobri:
Bahič Jožef Bele Ivan Božnik Rudolf Brandt Norbert Cehe Jožef Cerar Franc Cigoj Branko Čerič Franc Ditmaier Ernest Eferl Ivan Fideršek Stanislav Fiorentin Rudolf
Slabi:
Borovka Robert Brunner Herbert Cerkvenič Branimir Dolničar Stanko Dolšak Oskar Ferk Milan
Padli:
Auer Franc Berglez Franc Bizjak M. Franc Cizarič Valter
Dimnik Karel Farič Ferdinand Fašing Jožef
I. 1> razred.
•17 učencev.
Starešina: Šušteršič Vilko.
Odlična:
Fišinger Pavel Franko Srečko
Prav dobri:
Fišer Ivan Fuchs Alfred Fuchs Caharija Fuchs Franc Gulič Vekoslav Gutsmandl Dragotin Györfy Pavel Hafner Danilo Hajnrih Egon Hauptman Stanislav Ilerič Rudolf Hlade Ivan Hladnik Franc Hodnik Ludovik Hrovatin Miroslav Jamnik Alojz Jereb Erih
Dobri:
Frangež Janko Gajšek Alojz Grahornik Franc Hcrzmansky Vilko Hrastnik Günther Ivančič Rudolf Jakopič Dragotin Jarc Feliks Jarh Danilo Jelenc Edvard Jerčič Miroslav Ježovnik Oton Jost Alojzij
Slahi:
Fučkar Anton Hallegger Maks Hartman Stanko Husel Danilo Jagrovič Dragotin Jalni Kurt Jančar Ivan Jarc Frančišek Jemec Ivan Jezernik Frančišek
Padli:
Gojkovič Ernest Grahornik Ivan Harner \iljem Hrovat Oton Huber Ivan
I.	c razred
49 učencev.
Starešina: Kudež Josip.
Odlični:
Kokol Jože Košenina Nikodem Kramer Bernhard
Prav dobri:
Jug Boris Kalin Oskar Kantor Roland Kebrič Franc Klančnik Friderik Klarič Josip Klep Stanko Klippstätter Rudolf Knechtl Anton Kojc Jakob Kovačič Emil Kovačič Ernest Krajcer Josip Krese Vilibald
Dobri:
Jurečko Alfonz Jurtela Alojz Kebrič Ivan Kek Jože Klampfer Stanko Kliček Emanuel Knaus Ivan Kokol Ivan Koren Karel Kores Alojz Kores Karel Kosi Štefan Kosič Marijan Kramerič Štefan Krajnc Jože Krašovec Jože Kraut Ivan Krivec Friderik Krumpl Ivan Krušnik Miroslav
Slahi:
Kermavt Konrad Kipa Tomo Knupleš Ivan Kreme Roman
Padli:
Jug Jurij Kalloch Herman Kavčič Božo Kerenčič Josip Kobljer Emil Kompara Ivan Kores Slavko Kumer Alojzij
I.	č razredi
4-8 urenerv.
Starešina: Žerjav Albert.
Odlični:
Lah Matevž Lasič Franjo Madžarae Bogdan Mauko Vladimir Odlag Frane
Prav dol>ri:
Ledinek Anton Ledinek Janko Letonja Anton Lindič Maksimilijan Lohe Friderik Lorti Josip Menoni Branko Miličič Miodrag Milkovič Ivan Millner Frančišek Murko Ivan Muršak Josip Nežmah Leopold Novak Henrik Novak Ivan Oman Armin Orosel Herbert
Dobri:
Lakoše Franc Lederhas Alfred Lesjak Konrad Lešnik Bogomir Lipičar Slavoljuh Majcen Žarko Malek Karel Mandl Ludovik Mejovšek Rajmund Ornik Ivan
Slahi:
Kušar Friderik Lešnik Rudolf Lešnik Silvester Lešnik Srečko Ločičnik Ivan Malek Franc Mally Leopold Marks Rudolf Močnik Ivan Moravec Jože Novak Alojzij Ohreht Franc
Padli:
Kumer Matko Lepej Ivan Morel Avrelij Ohreht Srečko
I.	d razred
•1-8 nčcnccv.
Starešina: Matelič Ivan.
Prav dohri:
Oszifcsin Ernest Papež Stanislav Pere Ivan Petrovič Otmar Piherl Adalhert Pihlarič Franc Plohl Janez Počtarenko Ivan Polak Egon Polančič Lovro Potočnik Ervin Potočnik Friderik Pregrad Karel Rafolt Franc Rantaša Anton Repina Anton Rohič Maksimilijan Rozhaud Milan
Dohri:
Pajmon Anton Peroci Milan Pivec Anton Podgornik Dušan Polič Ferdinand Predan Ivan Premzl Anton Pulko Josip Rantaša Franc Rataj Silvan Remer Friderik
Slahi:
Petek I van
Pivec Stanislav Pliberšek Venceslav Ploj Josip Podgornik Ernest. Potočnik Anton Potočnik Frančišek Pukmeistcr Oskar Radi Ivan Rošker Anton
Padli:
Pavel Ladislav Pesserl Ivan Pikš Milan Pirc Rudimil Podgoršek Jožef Rep Drago Repolusk Bogomir Roner Drago Rozman Leon
1.	e razred
46 učencev.
Starešina: Ažman Anka.
Odlični:
Špindler Josip Sebek Levin Terpin Zdravko
Prav dobri:
Schmidt Stanko Selinšek Branislav Simončič Božidar Skačej Franjo Skerhinjek Bojan Slomšek Štefan Stanič Milan Straus Maksimilijan Štruc Franc Šandcr Engelbert Šibila Srečko Šmid Alojzij Šprogar Albin Šrimpf Frančišek Terček Vilihald Tobinger Jože
Dobri:
Sahathy Ernest Selinšek Ljuhan Semclbaucr Franc Sichert Anton Stranjšak Ivan Šabedcr Jože Šerberič Anton Šlamberger Aloj/,
Štern Boštjan
Štern Franc Štrfiček Bogomir Tancer Janez Tomovič Stojan
Slabi:
Schiiffer Alojz Schneider Franc Seifert Herman Sorko Franc Stranjšak Anton Sulzer Valter Šalamun Jože Štok Dušan Šturm Branko
Padli:
Ruess Rudolf Schu utner Valter Sorčič Hajko Špurej Alojzij Tomažič Franc
1.	f razred
46 učencev.
Starešina: Vcras Alojzija.
Odličen:
Zorec Leopold
Prav dobri:
Štrovs Ljuhan Verdnik Albin Vindiš Ivan Vivat Emerik Vodnik Albin Vrešak Ivan Walland Franc Wiedrich Josip Zupan Stanko Zupanič Alojz Žiberna Ivan
Dobri:
Lužnik Miha Meznarič Bruno Peterca Avgust Trpin Cvetko Vadnu Marijan Vauda Zlatan Veselič Ivan Videc Julij Vrstovšek Branko Vršič Matija Wallis Rajnhold Weber Ervin Wračko Henrik Zalokar Rudolf
Zupančič Slavko Žižmond Srečko Žorž Vlado Žužej Marko
Slabi:
Bari Drago Skribe Franc Tovornik Aleksander Uhler Kurt Valenti Andrej Vaupotič Ivan Völker Maks Zorec Anton
Padli:
Pritekelj Anton Urbančič Feliks Urnaut Josip Verdnik Albin Vodušek Rudolf Vute Alfred Weber Franc Wisiak Vekoslav
2.	a razred
46 učenčev.
Starešina : Sumi jak Ivan. Odlični:
Bödendorfer Rudolf Čibej Zdenko Gavez Vladimir
Prav dobri:
Blasnik Valter Blatnik Konrad Budja Alojz Cchner Ferdo Ciringer Rudolf Curk Josip Černej Franc Datzer Alojz Dreisiebner Josip Erman Ivan Ferk Dragomil Ferk Ivan Ferleš Josip Ferš Ivar Fideršek Ivan Glogovšek Ferdo Gradišnik Anton Hernach Edmund Dolinšek Emerih
Dobri:
Bizjak Vekoslav Bizjak Vladislav Cafnik Albin
Cojhter Josip Čeh Oton Dolamič Mirko Dovjak Mirko Dovjak Zvonko Ferš Franjo Fras Štefan Galer Anton Gonza Josip Grašič Josip Hartner Branko
Slabi:
Baumgartner Rudolf Bole Alojz Dobnikar Bogomir Dobnikar Franc Erman Drago Fajdiga Mirko Fridau Franc
Padli:
Arzenšek Viktor Dolinšek Bogomir Golob Dušan
2.	I> razred
45	učencev.
Starešina : Pirc Janko. Odličen:
Kardinar Ernest
Prav dobri:
Iršič Alojzij Janku Božo Janžekovič Zvonko Jost Stanko Klančič Stanko Kokol Karel Kögl Karel Korošec Ludovik Kos Alojzij Košuta Valter Kovačič Franc Kovačič Stanislav Krajnc Maks Krajnc Viktor Kramberger Ivan Leber Karel Knific Joško
Dobri:
Jaklič Bruno Javornik Stanko Jerič Edvard Klemenc Dušan Kolenc Dagobert König Jožef
Kopavnik Jože Korošak Milan Kos Ivan Kragl Slavko Krajnc Ivan Krajnc Rudolf Leskovšek Milan Lešnik Alojzij
Slabi:
Jalin Artur Knafelc Maksimilijan Kolar Konrad Kotnik Mirko Krašovec Ivan Kreiner Ivan Krese Milan Lakota Franc Lampreht Oton
Padli:
Kampuš Ivan Komac Štefan Kores Martin Legvart Vladimir
2.	c razredi
46	učencev.
Starešina: Martinc Fran.
Odličen:
Monetti Alojz
Prav dobri:
Lekič Marjan Lešnik Josip Lobnik Franc Logar Janko Lorber Franc Maček Franc Majcen Rudolf Marini Franc Marko Joško Mlekuš Srečko Orešnik Emil Opit Bohuslav Pinterič Julij Sattler Alojz Tomažič Janez Sollak Alfred
Dobri:
Koren Dragotin Kurnik Viktor Lešnik Josip Majcen Gabrijel Mesarič Štefan Mlač Ivan Nendl Ivan
Orešič Ivan Pečar Emanuel Puppis Slavko
Slabi:
Lopič Ernest Mali Franc Medonik Stanko Muraus Štefan Nežmah Alojz Obrecht Franc Okretič Radivoj
Padli:
Letič Alojz Marion Svemir Mažera Ludvik Miglar Kurt Narath Pavel Ncralič Borislav Neuman Valter Olaj Geza Pavšič Anton Peče Danilo Pernat Ivan Perše Rudolf
2.	£ razred
43 učencev.
Starešina: Haberman Fr.
Prav dobri:
Peče Aleksander Peršič Ciril Petak Rudolf Podkrižnik Danilo Potočnik Franc Požar Boris Premzl Josip Prešern Franc Primc Vekoslav Rak Ivan Rakovec Ivan Reich Viljem Rojko Josip Rotner Otmar Solbrich Ivan Sorčič Leopold
Dobri:
Planinc Franc Plevnik Ivan Plevnik Milan Pogačnik Vojteh Potisk Mihael Potočnik Julijan Pschunder Alojzij Rajtmajer Roman Repa Ivan
Rom Rudolf Rože Bruno Rožman Viktor Rudi Vilihald Sagadin Jurij Savinšek Franc Savinšek Ivan Selinšek Franc Senekovič Stanislav Simonič Valter Sojer Stanislav
Slabi:
Propst Ivan Robnik Josip Rožycki Edmund Schinidinger Oton Sevšek Ivan
Padla:
Rechbauer Viljem Schnuderl Štefan
2.	d razred
45 učencev.
Starešina: Zomer Fran. Odličen:
Šešek Ferdinand
Prav dobri:
Stadler Ferdinand Štancer Josip Stavbar Gabrijel Strnad Friderik Šlambergcr Franc Šporn Herman Štraus Miroslav Šubic Ivan Šunko Adolf Trinko Maksimilijan Trpin Dragotin Tscharre Ernest Urankar Stanislav Urban Alfred Volhejn Vlastimil Welle Pavel Wippel Karel Zimmerl Rudolf Zorko Ivan Vavpotič Anton
Dobri:
Swiecicki Roman Škorjanc Jožef Trop Boris Übereich Maks Weingerl Franc Weingerl Josip
• VI
Zajšek Franc Zuraii Franc Zvah Stanko
Slabi:
Stiper Bogomir Strauss Rudolf Šarman Franc Selili Ivan Silak Alojzij Stelcar Ivan Stelcl Franc Übleis Emerik Übleis Jože Vampel Ernest Vaupotič Karel Wruss Josip 2unko Henrik
Padla:
Straus Viktor Vidovič Janez
3.	a razred
38	učencev.
Starešina: Šegula Franc.
Odličen:
Hecl Vilibald
Prav dobri:
Cvilak Martin Dobrovnik Herbert Erbcr Avgust Ergaver Stanko Farič Ervin Gajšek Mirko Janžekovič Boris Jarc Pavel Kobalej Valentin Misson Kainilo
Dobri:
Rarbek Franc Božiček Dragomir Rrenčič Albin Čižmek Boris Filipič Ivan Golob Franc Hadner Anton Hrast Silvo Ivanovič Živko Janeba Frančišek
Slabi:
Bachler Karel Čerin Dušan Čerin Franc Fleischhacker Frid.
Fleischhacker Josip Grizold Franc Ingolič Rupert Kavur Slavko Kohljar Milan
Padli:
Brencc Friderik Černečec Ivan Čižmek Dušan Čretnik Karel Fras Martin Gartner Hubert Gašpar Herman Haberl Mirko
3.	b razred
40 učencev.
Starešina; Mlačnik Ignac.
Odličen:
Pernat Hrabro
Prav dobri:
Klobučar Stanko Kovačec Andrej Kovačič Marjan Krečič Andrej Kunej Leopold Nabergoj Vinko Nifergal Franc Pader Rado Polanec Volbenk Potočnik Stefan
Dobri:
Kovačič Danilo Kuzmin Nikolaj Lederer Vilko Majhenič Franjo Malovič Črtomir Mandl Josip Matjaž Otmar Mukenaucr Anton Nadles Ivan Nerat Ludvik Pajmon Mirko Ploj Herman
Slabi:
Krasnik Jožef Kropivnicky Adolf Lavrenčič Edvard Likar Dušan Matko Mirko Mihelič Ivan Obrojnik Adolf Pečar Matija Pelicon Drago
Peterman Ferdo Pocajt Karel Podgoršek Franc Podkrižnik Ivan Polančič Ivan
Padli:
Kobljer Stanko Letonja Leopold Pavšič Ferdo
3.	c razred
39	učencev.
Starešina: Korošec Josip.
Odličen:
Ribarič Ivan
Prav dobri:
Kričej Franc Sadek Emerik Schaffer Franc Schwcinzgcr Kurt Štiberc Ivan Teichter Srečko Veleč Roman Vodeb Martin Vogelari Franc Zorjan Ivan
Dobri:
Riedl Vilko Skledar Josip Spačil Karel Špurej Franc Štiftar Franc Tuš Josip Unger Karel Vaupotič Stanko Vogrinec Otmar Vouk Alojz Windisch Feliks
Slabi:
Pavletič Rudolf Rajgl Josip Skorpik Feliks Streicher Rudolf Skerbinc Franc Škorjanec Drago Štandekar Tomaž Valcnčak Ferdo Verdelak Viktor Visočnik Josip Zorko Slavko Zupanič Anton
Padli:
Stangler Albert
Šešerko Anton	Kozar Avguštin	Pušenjak Vojinir
Štandekar Rudolf	Kreiner Ernest	Simonič Franc
Vakaj Drago	Krištof Srečko	Stergar Franc
Weber Srečko	Kržič Janko	Svenšck Alojz
	Imenšek Stanko	Šeruga Robert
4. a razred	Slabi:	Ternovšek Ivan Volčanšek Josip
37 učencev.	Androjna Alojz	Zabavnik Josip
	Antolič Leopold	Žižek Franc
Starešina: Rode Viktor.	Bračko Karel	
	Fcrletič Miroslav	Dobri:
Odličen:	Flucher Oton	Lukcž Vladimir
Časar Herman	Gostenčnik Ernest	Maier Franc
	Greif Rudolf	Monjac Boris
Prav dobri:	Kodrič Zlatko	Pukl Konrad
Borucky Ivan	Korošec Marjan	Robar Božidar
Čanžek Franc	Krasnik Ivan	Schunko Rudolf
Dobovišek Oton	Padel:	Skaza Josip
Franz Ivan		Stampfl Anton
Gasparič Jožef	Iladt Ivan	Turič Leopold
Hernach Ferdinand		Žaucer Edvard
Iliade Franc		
Jäger Helfried	4. b razred	Slabi:
Kardinar Josip	40 učencev.	Lene Franc
Kos Franc		Lešnik Egidij
Krajnc Mirko	Starešina : Ferjančič Fran.	Lubej Miroslav
Križnič Bojan		Maček Franc
Lakner Ivan	Odličen:	Majcen Zdravko
Dobri:	Valenčak Vlado	Merc Teodor
		Pal Stanko
Grmek Milan	Prav dobri:	Potočnik Franc
Janiš Adolf	Lešnik Miroslav	Stalekar Karel
Janžekovič Ladislav	Marinšek Anton	Stromar Milan
Ježovnik Feliks	Mraz Maks	Večernik Ivan
Jureš Herman	Paulič Renat	Wergles Vilko
Kangler Franc	Petelin Alojz	Zafred Dušan
Kokol Franc	Polanc Friderik	Živec Zdravomir
ZaTršni izpit.
Za polaganje zavržnega izpita se je priglasilo v 4. a razredu 28 učencev,
1	na leto dni odklonjeni učenec, 1 privatist. Izmed teh so položili izpit:
Mraz Maks
Z odličnim uspehom:
Valenčak Miroslav
Lešnik Miroslav Maier Franc Marinšek Anton Paulič Renat Petelin Alojz
S prav dobrim uspehom: Polanec Friderik Pušenjak Vojinir Schmiko Rudolf Simonič Franc Stergar Franc Stampfl Anton
Šeruga Robert Ternovšek Ivan Volčanšek Josip Zabavnik Josip Žižek Franc
M ere Teodor Monjac Boris
Z dobrim uspehom: Skaza Josip Turič Leopold Večernik Ivan
Lubej Miroslav Lukež Vladimir
Na dva meseca je bilo odklonjenih 7 učencev, na 1 leto 2 učenca.
Za polaganje zavržnega izpita so se priglasili v 4. b razredu 34 učenci. Izmed teh so položili izpit:
Z odličnim uspehom:
Časar Herman
Borucky Ivan Canžek Franc Dobovišek Oton Franz Ivan
Antolič Leopold Flucher Oton Janiš Adolf
S	prav dobrim uspehom:
Kardinar Josip Gasparič Jožef Hernacli Ferdinand Iliade Franc
Z dobrim uspehom: Janžekovič Ladislav Ježovnik Feliks Jureš Herman
Jäger Helfried Kranjc Mirko Križnič Bojan Lakner Ivan
Kreiner Ernst Kržič Janko Stolekar Kurt
Na 2 meseca je bilo odklonjenih 7 učencev. 1 je odstopil radi bolezni.
Preglednica
o uspehu redovanj.
Kazi cd:		število učencev	odličnih :	prav dobrih:
I.	a	•17	4	18
I.	b	47	2	17
I.	c	49	3	14
I.	č	48	5	17
I.	d	48	0	18
I.	e	46	3	16
I.	f	46	1	11
II.	a	46	3	20
II.	b	45	1	17
II.	c	46	1	16
II.	č	43	0	16
II.	d	45	1	20
III.	a	38	1	10
III.	b	40	1	10
III.	c	39	1	10
IV.	a	37	1	13
IV.	b	40	1	16
Skupaj		750	29	259
koncem šol. I. 1934/5.
brih:	8 poprav, izpitom :	slabih :	neredo- vanih	sku- paj
12	5	8	0	47
13	10	5	0	47
20	4	8	0	49
10	12	4	0	48
11	10	9	0	48
13	9	5	0	46
18	8	8	0	46
13	7	3	0	46
14	9	4	0	45
10	7	12	0	46
20	5	o	0	43
9	13	2	0	45
10	9	8	0	38
12	14	3	0	40
11	12		0	39
11	11	1	0	37
10	13	0	0	40
217	158	87	0	750
Navodila za pričetek šol.leta 1035/36
Učenci, ki jim je dovoljen popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, polagajo la izpit v dneh 29. in 30. avgusta od 8. do 12. ure. Prijave za popravne izpite naj izročijo dotični učenci vsaj do 15. avgusta g. upravitelju. Vsaka prijava mora biti kolkovaria s kolkom 5 Din in tolikokrat po 10 Din, kolikor je popravnih predmetov. Tiskovine za prijave dobijo učenci ob priliki razdelitve letnih izpričeval pri svojih starešinah.
Šolsko leto 1935-36 se prične 1. septembra z dokončnim vpisovanjem, ki traja do vštevši 3. septembra. Pri vpisu se mora vsak učenec izkazati z izpriče-valom o dovršenem prejšnjem razredu. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so brez slabe ocene dovršili 4. razred osnovne šole. Njih starost ne sme presegati 14 let. Starostna meja novih učencev je za drugi razred 15, za tretji 16 in za četrti 17 let. Učenci, ki že drugič niso dovršili kakega razreda, izgubijo v smislu zakona za meščanske šole pravico za nadaljnje šolanje na meščanski šoli. Ce tak učenec še ni zadostil šolski dolžnosti v smislu zakon» za narodne šole, se mora vpisati v osnovno šolo.
Poleg izpričevala mora pri vpisu vsak učenec predložiti potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Če ima učenec lastne dohodke, se mora tudi za te izkazati s posebnim potrdilom. Prav tako je potrebno za roditelje ali skrbnike posebno potrdilo za morebitno stalno plačo in posebno za posestva ali druge stalne dohodke. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din. Kdor ima v šolah več otrok, si mora preskrbeti prepis potrdila in ga kolkovati z 10 Din. Za vpis več otrok v isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Državnim, banovinskim in občinskim uradnikom izda potrdilo urad, ki izplačuje prejemke. Učenci, ki plačajo njih roditelji manj nego 300 Din davka, so šolnine oproščeni, izkazati se pa morajo vzlic temu z gori navedenim potrdilom. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šoli, plačajo za prvega otroka, oz. za otroka v višji vrsti šole popolno, za ostale otroke polovično šolnino. Finančni zakon za leto 1934-35 določuje v § 17., da plačajo učenci meščanskih
šol poli	ovieo	šolnine	po	lil. skupin	i, to je:					
Za	letni	davek	nad	300 do	1.000 Din	se	plača	50	Din	šolnine.
za	letni	davek	nad	1.000 do	3.000 Din	'se	plača	75	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	3.000 do	5.000 Din	se	plača	100	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	5.000 do	10.000 Din	se	plača	150	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	10.000 do	20.000 Din	se	plača	250	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	20.000 do	50.000 Din	se	plača	400	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	50.000 Din	se plača 650		Din šolnine.			
V	prej navedenem slučaju večih otrok znaša torej polovična šolnina za meščanske šole 25, 37.50, 50, 75, 125, 200 in 325 Din.
Brez potrdila o plačanem davku in brez vplačane šolnine je vpis nemogoč. Ker so se doslej baš radi tega kazale pri vpisovanju velike zapreke, naj si roditelji in skrbniki v lastnem interesu že v teku počitnic preskrbijo na-pominaua potrdila in naj ne čakajo do poslednjega trenotka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni.
Pri vpisu mora plačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20 Din. Prav tako mora izročiti po vpisu od roditeljev točno izpolnjeno in s 5 Din kolkovano prijavo na posebni tiskovini, ki se dobi v knjigarnah.
Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo počitnic.
Vsa nadaljnja navodila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski.
Uprava.
.
'
.
V''".,. • ■ .■ '■■' •• ; «	-	C-;	»'-V
- V ^	k..	:	',vv---v'
V..
7 5Pp* jfg-s&rf §
■,:£$■	-st^Ä».	■	r,.v. .	£...	ä«S
- ' ■
■
■
*
.
V'?-,	;>v-v