Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 5 5 Arheo 23, 2005, 5–13 Razmerje med informacijo in interpretacijo © Boris Kavur Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središèe, Inštitut za dedišèino Sredozemlja Izvleèek Avtor predstavi kritiko nekaterih novejših interpretacij procesa neolitizacije na vzhodni jadranski obali. Pravi, da te inter- pretacije in modeli temeljijo na arheoloških podatkih, ki so sporni in uporabljani nekritièno. Svoje trditve avtor ilustrira s primeri z najdišè Podmol pri Kastelcu, Pod Èrmukljo in Crvena Stijena. Kljuène besede neolitizacija, Podmol pri Kastelcu, Pod Èrmukljo, Crvena Stijena, uporaba jam Kljub zavedanju, da veèina avtorjev poseže v kalne vode retorike v trenutku, ko jim za podporo svojih trditev zmanjka argumentov, bom prispevek zaèel z retorièno prispodobo – uvodoma ga bom predstavil kot zgodbo o dveh Tomažih in enem Dimitriju. Prvi Tomaž, na katere- ga se besedilo nanaša, ni bil arheolog. Pravzaprav sploh ne moremo biti preprièani, da je obstajal, vendar ga uporabljam kot literarno prispodobo iz sebiènega razloga – ker ustreza naši pripovedi. Prvi Tomaž je bil apostol in omembe Tomaža na treh mestih v Janezovem evangeliju so nam lahko ilustracija razliènih vplivov in postopkov znanstvenega in religioznega mišljenja. Tomaž se pojavi prviè, ko se Jezus nameni obuditi umr- lega prijatelja Lazarja (Jn 11, 16), in drugiè, ko pri poslednji veèerji poizveduje, kaj se bo zgodilo z Jezusom po smrti (Jn 14, 5–6). Pa vendar ni prešel v pregovorno rabo zaradi svojih demonstracij poguma in zvedavosti, ampak zaradi tretjega dogodka, ki mu je prinesel neèast- ni vzdevek Nejeverni. V 20. poglavju se Jezus po vstaje- nju prikaže najprej Mariji Magdaleni, potem pa še svojim uèencem, vsem, razen odsotnemu Tomažu. Ta kasneje v pogovoru z drugimi uèenci pravi, da ne bo verjel, da je Jezus res vstal, dokler ne bo videl na njegovih dlaneh sledi žebljev ter potisnil prsta v rano in videl rane na trupu. Ko se Jezus teden dni kasneje ponovno prikaže zbranim uèencem, demonstrira pristnost svojega vstajen- ja in Tomaž verjame (Jn 20). Na tem mestu pisec položi Jezusu v usta definicijo temeljne razlike med pojmovanjem znanosti in vere – Tomažu pravi: "Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20, 29). Z drugimi beseda- mi – Tomaž verjame, ker ga argumenti preprièajo, vendar v verskem smislu njegovi dvomi pomenijo šibkost, saj je za vero potreboval znanstveno preverjanje. Evangelij še poudarja Tomaževo šibkost s tem, da izrecno navaja, da je želel videti obe stigmi (roke in trup) ter se je želel preprièati z dvema èutoma (vid in tip). In tu nastane Abstract The author criticizes some of the recent interpretations of the neolithisation process on the eastern coast of the Adriatic. He claims that these interpretations and models are based upon question- able archaeological data used in an uncritical manner. He illustrates his statements with examples from the sites of Podmol pri Kastelcu, Pod Èrmukljo and Crvena Stijena. Keywords neolithisation, Podmol pri Kastelcu, Pod Èrmukljo, Crve- na Stijena, use of caves temeljni razkorak med vero in znanostjo. S. J. Gould je menil, da ni izjave, ki bi bila normam znanosti bolj tuja, kot so navedene Jezusove besede. Vera v pravilnost trditve je osnovni pristop religioznega mišljenja, osnovo znanstvenega mišljenja ter prvo zapoved pravega znanstvenega postopka pa predstavlja dvom o trditvah, ki temeljijo zgolj na avtoriteti (predvsem, èe podpirajo nevsakdanje trditve; Gould 2002, 11–16). In tu pridemo do Tomaža in Dimitrija, arheologov. Konec leta 2003 sta v revijah Arheološki vestnik in Documenta Praehistorica skoraj istoèasno izšla èlanka, ki se ukvar- jata s sorodno tematiko in skoraj identiènim geografskim prostorom. Tomaž Fabec je objavil prispevek z naslovom Neolitizacija Krasa (Fabec 2003), Dimitrij Mlekuž pa prispevek Early herders of the Eastern Adriatic (Mlekuž 2003). Prispevka sta izšla desetletje po objavi èlanka Neolitizacija Evrope, slovenska perspektiva Mihaela Budje (Budja 1993) in razpravi, ki jo je ta objava izzvala. Po natanènem branju obeh prispevkov se nam zdi potreb- no opozoriti na nekaj podrobnosti. Kljub navidezni razliènosti sta si oba èlanka v formalnem bistvu dokaj podobna. V obeh primerih gre za pripoved- ni scenarij z elementi diskurzivne študije oziroma za vero v pravilnost trditev, ki jih avtorja ne preverjata – za izdelavo dobrih modelov in interpretacij uporabljata slabe in velikokrat celo nepreverljive podatke. Oba opisujeta proces sprememb subsistenène ekonomije, hkrati pa se ne poglabljata v problematiko kulturnih oziroma periodnih opredelitev, ki jih, mimogrede, tudi dokaj neselektivno uporabljata. Na tej toèki se seveda pokaže, da sem jaz tisti Nejeverni Tomaž, ki dvomi o pravilnosti interpretacij ter vkljuèevanju dvomljivih podatkov v procesne scenarije. Za ilustracijo svojih dvo- mov se bom posvetil trem že veèkrat omenjenim najdišèem, ki so jih v svojih hipotezah uporabljali Mihael Budja in Anton Velušèek v diskusiji z njim, desetletje kasneje pa Tomaž Fabec in Dimitrij Mlekuž: Podmol pri Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 6 6 Boris Kavur Razmerje med informacijo in interpretacijo Kastelcu in Pod Èrmukljo v Sloveniji ter Crvena Stijena v Èrni gori. Vsem trem najdišèem je skupno, da so bila objavljena, interpretirana in reinterpretirana, nihèe pa se ni v zadnjem èasu sistematièno ter z argumenti podprto poglobil v samo problematiko teh najdišè ter morebitno znanstveno neskladnost izvorne interpretacije. Podmol pri Kastelcu Prvi je v interpretativnih scenarijih procesa neolitizacije uporabil podatke o najdbah iz Podmola pri Kastelcu M. Budja (1993). Na diskurzivni ravni je analiziral dom- nevne ostanke udomaèenih živali, odkritih v "pred- keramiènem, stratigrafsko dokumentiranem kontekstu" (Budja 1993, 167). Pri kasnejši omembi je izpostavil, da "…so bile v mezolitski (predneolitski) plasti 13…" odkrite kosti udomaèenih živali. Pri naštevanju živalskih ostankov je omenjal ostanke udomaèene ovce, koze in napol udomaèene svinje (Budja 1993, 177). Pomenljiva je bila avtorjeva interpretacija plasti 13 – po njegovem mnenju je predneolitska, to pa v svoji interpretaciji enaèi z opredelitvijo "mezolitska". V odgovoru na to objavo je A. Velušèek plast razglasil za "…pleistocensko ali holocensko…", vsekakor pa za pred- neolitsko (Velušèek 1995, 328). Pri tem pa je bil nekon- sistenten, saj je stran prej (V elušèek 1995, 327) v podporo originalni Turkovi interpretaciji navajal plejado najdišè in geoloških plasti, ki naj bi po analogiji dokazovale, da je plast 13 pleistocenske starosti. Z drugimi besedami, v svoji primerjavi je izkljuèeval možnost datiranja plasti v holocen, na drugem mestu pa jo je, lastnim argumentom navkljub dopustil. Kar zadeva kostne najdbe v plasti 13, je navedel 13 fragmentov kosti; od teh jih je 12 nedoloèljivih, 1 pa naj bi pripadal ovci ali kozi. Odgovor na njihovo pozicijo v plasti 13 ter na najdbo oglja jere- bike v isti plasti je našel v Turkovi trditvi o možnosti mešanja plasti (Velušèek 1995, 330–331). Dobro desetletje kasneje je D. Mlekuž lakonièno trdil, da so bile odkrite najdbe "kaprovidov v mezolitskem kontek- stu v Podmolu pri Kastelcu, kjer je bilo odkritih 5 ovèjih kosti v plasti 13" (Mlekuž 2003, 143). In T. Fabec je trdil, da "…se v poznem mezolitiku pojavi reja domaèih živali" (Fabec 2003, 97), pri èemer je citiral originalno objavo Turka in sodelavcev o arheoloških najdbah iz Podmola pri Kastelcu. Že prej je Podmol pri Kastelcu omenil kot eno tistih najdišè, pri katerih se zdi, da so arheološke zapise doloèali stratigrafski konteksti; kasneje je to v istem besedilu zanikal, spet na drugem mestu pa najdišèe omenil kot eno redkih z arheološkim zapisom, ki imajo tak kontekst, "znotraj katerega bi lahko opazovali zapise o procesih, ki so pripeljali pretekle skupnosti v novo neolitsko stanje" (Fabec 2003, 85–87). In še vrnitev k originalni objavi, ki jo vsi citirajo, nihèe pa ne upošteva interpretacij skupine avtorjev. Turk in sodelavci so opozarjali, da je bil izkop do globine 8 metrov izveden na površini zgolj 2,4 m2 (Turk et al. 1993, 47), Velušèek pa je kasneje dopolnil to izjavo z informacijo, da je bila sonda v zadnji plasti, ki so jo kopali (plasti 13), široka le 0,7 metra (Velušèek 1995, 331). V originalni objavi so avtorji poudarjali možnost mešanja najdb iz razliènih antropogenih nivojev v veèjih globinah. Neljubo dejstvo naj bi bilo posledica metodologije izkopavanja oziroma metrièno doloèenih nakljuènih izkopov (Turk et al. 1993, 47). To vprašanje pa nas vrne k problematiki kronološke in kulturne inter- pretacije plasti 11 do 13; pri tem hitro opazimo nekonsis- tentnosti tudi v originalni objavi. Turk in sodelavci enkrat navajajo, da predstavlja plast 13 zaèetek pleistocenskih sedimentov (Turk et al. 1993, 50), drugiè pa navajajo pleistocensko starost za plasti 12 in 13 (Turk et al. 1993, 74), kar bi pomenilo, da predstavlja zaèetek pleistocen- skih sedimentov v resnici plast 12. Verjetno gre tu za izpeljavo trditve, "…da je bila keramika v skoraj vseh plasteh, razen v zadnjih dveh (12 in 13)," in da "…lahko posledièno vse druge plasti pripišemo holocenu" (Turk et al. 1993, 50). Avtorji odsotnost keramike prehitro enaèi- jo s kronološko uvrstitvijo plasti v pleistocen. Pod Èrmukljo Pri obravnavi najdišèa Pod Èrmukljo avtorji reinter- pretacij niso bili posebno gostobesedni. Prvi je v interpre- tativnih shemah omenil podatke o najdbi ovce ali koze v mezolitskem kontekstu na tem najdišèu M. Budja (1993, 178), Velušèek pa se je kasneje v svojih ugovorih Budji skliceval na originalno objavo in opozarjal na možnost premešanosti arheološke plasti (Velušèek 1995, 331). V odgovor na to je Budja opozarjal, da so bili fragmenti keramike in kosti udomaèene živali "...iz artefaktnega zbira na interpretativni ravni izloèeni" (Budja 1996, Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 7 7 Arheo 23, 2005, 5–13 325–326), ter predlagal, da naj bi za rešitev problema keramiko analizirali s "postopki tehnološkega doloèanja tipov" (Budja 1996, 326). Desetletje kasneje Mlekuž prav tako kratko navaja, da je bil pod previsom Pod Èrmukljo odkrit "…ovèji inciziv v mezolitskem kontekstu" (Mlekuž 2003, 143). V primarnih objavah arheoloških in paleontoloških najdb so bile razmere na najdišèu in najdišène okolišèine najdb pojasnjene drugaèe (Brodar 1992; Pohar 1986). Oba avtorja sta najprej opozorila na majhno površino izkopanega najdišèa (Brodar 1992, 24–25; Pohar 1986, 11) ter se strinjala z domnevo, da je bila na najdišèu odkrita le ena kulturna plast, ki pa je bila premešana zara- di presajanja zeljnih sadik in je ne moremo upoštevati kot intaktne (Brodar 1992, 23–25; Pohar 1986, 11, 16). V podrobnostih pa se njune trditve razlikujejo. Brodarja nekaj kosov keramike "…ne moti, saj je izkljuèeno, da bi šlo za istoèasne kulture…" in nad najdišèem je pra- zgodovinsko gradišèe, prav tako tudi barvne lise v sedi- mentu niso problem, ker pisec "…ve…", da je bil prekopan (Brodar 1992, 25). Torej po Brodarjevem preprièanju najdbe, ki jih ne moremo enaèiti z mezoli- tikom, ki je bil prepoznan v oblikah in tehniki izdelave geometrijskih mikrolitskih orodij, izvirajo z višje ležeèe- ga gradišèa ter so bile pri presajanju sadik pomešane v globlje plasti. Poharjeva pa hkrati s trditvijo, da so "…prelomne ploskve kosti ostre, brez ogladitev, ki bi kazale na kakršnokoli kasnejše premikanje v sedimen- tu…," meni, da je inciziv drobnice "…verjetno tja zašel pri prekopavanju ozemlja" (Pohar 1986, 13, 16). Potreb- no je opozoriti, da navzoènost kostnih ostankov domesti- ciranih živali povezuje z mešanjem najdb v plasti oziro- ma mešanjem plasti, hkrati pa na podlagi ohranjenosti kosti opozarja, da se najdbe v sedimentu niso premikale – na prvi pogled se trditvi med seboj izkljuèujeta. Crvena Stijena Spet je prvi v interpretativnih shemah uporabil podatke o najdbah iz Crvene Stijene M. Budja (1993, 177), ki je omenil, da "…so v zadnjem mezolitskem sloju IV, ki leži pod slojem z impresso-cardium keramiko…", bili odkriti ostanki udomaèenih živali (kratkorogega goveda, balkan- ske koze, ovce in verjetno domaèe svinje). Desetletje kasneje je D. Mlekuž ugotavljal, da je podob- no v "…Crveni Stijeni v Èrni Gori, kjer so bili odkriti ostanki koze in ovce v castelnovienski plasti IV, ki se nahaja pod plastjo III z impresso keramiko" (Mlekuž 2003, 143). Èe pozabimo vse starejše interpretacije, ki smo jih brali o Crveni Stijeni, in si ogledamo podatke o geologiji, pale- ontologiji in arheologiji, se nam hitro pokaže zelo dru- gaèna slika. Pri tem se paè moramo zanašati na lastne sposobnosti za interpretacijo oziroma na legitimnost last- nih opazovanj objavljenih arheoloških najdb ter kot posledice reinterpretacij objavljenih rezultatov. V geološki študiji K. Brunnacker (1975, 174–190) povze- ma kulturno periodizacijo najdišèa (plast III neolitik, IV mezolitik in V do X mlajši paleolitik). Opravil je tudi geološke analize sedimentov. Ob tem je ugotovil, da so sedimenti plasti II do IV kemijsko prepereli, sedimenti plasti VIII do XIII pa prepereli zaradi zmrzali. Kljub dokaj drugaènim analiziranim vzorcem navaja med plast- mi, preperelimi zaradi zmrzali v oklepajih še plasti V do XVI. S tem rezultate sedimentoloških analiz izenaèi s "kulturnimi" opredelitvami ter ustvarja geološko inter- pretacijo, po kateri sodijo plasti I do IV v postglacial ter plasti V do XXIII v glacial (Brunnacker 1975, 183, 189–190), èetudi plasti od V do VII ne kažejo diagenet- skih sprememb, ki bi jih lahko povezovali s temperatur- nim nihanjem poznoglacialnega podnebja. Pri favnistiènih analizah M. Malez podaja tabele zastopanosti kostnih ostankov posameznih vrst v izkopanih plasteh (Basler 1975, tab. 1). Pregled rezulta- tov pokaže dva vzorca – favnistiène spremembe nastane- jo med IV. in V. ter med V. in VI. plastjo. V najmlajšo skupino, ki iz favnistiènega zapisa izgine v plasteh, sta- rejših od plasti IV, sodijo divja maèka (III in IV), srna (I do IV), kratkorogo govedo (I do IV) in balkanska koza (I do IV), v drugo, ki iz favnistiènega zapisa izgine v plas- teh, starejših od plasti V, pa sodijo zajec (II do V), jazbec (I do V, brez III), divja svinja (I do V) in jelen (I do V). Èe strnemo ugotovitve – favnistiène spremembe se zgo- dijo na meji med IV. in V. plastjo ter med V. in VI. plast- jo. In èe je favnistièni zbir odraz vremenske napovedi ali kulinariènih preferenc, potem pred depozicijo plasti IV še niso navzoèi domestikati ter pred depozicijo plasti V še ne izrazito termofilne gozdne živalske vrste. Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 8 8 Boris Kavur Razmerje med informacijo in interpretacijo In naposled arheologija. Vsi avtorji so se strinjali, da sodi po kulturni opredelitvi plast III v neolitik in plast IV v mezolitik. Basler je opozoril, da tega mezolitika, ki naj bi se razvil na tradiciji epigravetjena ("…pa možda i stari- je…"), ni mogoèe vzporejati s preostalimi v Evropi (Basler 1979, 401). Batoviæ pa je opozoril, da se kamena orodja v plasti III vežejo na tradicijo plasti IV (Batoviæ 1979, 497). Kljub nezmožnosti za revizijo "standardne" tipološke analize orodij v plasteh, nam že natanènejše opazovanje objavljenih kosov (Benac 1975, T. I do IV; Basler 1975, T. I do XII) omogoèa formulacijo hipoteze o podobnosti posameznih orodnih skupkov. Kamena orodja iz plasti III (kline, retuširane kline, kline z izjedo, krožna praskala…) imajo analogije z orodji iz plasti IVa in IVb1 (Benac 1975, T. IV; Basler 1975, T. I–III). Orodja iz plasti IVb2 so drugaèna (retuširani odbitki, odbitki z izjedo…) in so podobna najdbam iz plasti V (retuširani odbitki, strgalca, praskala…; Basler 1975, T. IV–VIII). Temeljna razlika je odsotnost klin in orodij na klinah, ki pa so se spet pojavili v plasti VI. Orodja iz plasti VI so podobna najdbam iz plasti VII, VIII in IX (retuširane kline, kline s hrbtom, kline s preèno retušo, praskala, krožni segmenti, trapezoid…). Nekaj zmede je pri tem povzroèil D. Mihajloviæ, ki je v svoj holocenski epitardigravetjen uvrstil plasti VI in V iz Crvene Stijene ter plasti IVbI in IVa v mezolitski kom- pleks s trapezi, pri èemer je na podlagi "stratigrafske in kulturne povezave" plast IVb2 prav tako uvrstil v le-tega (Mihajloviæ 1999, 350). Èe pa opazujemo grafe distribu- cij kamenih orodij, ki jih je podal, lahko ugotovimo pokrivanje grafov za plasti V in IVb2 ter grafov za plasti IVb1 in IVa (Mihailoviæ 1999, 345, fig. 32.2). In navsezadnje se moramo vrniti še k ilustraciji preseka mlajših plasti jamskih sedimentov v Crveni Stijeni (Benac 1975, sl. 2). Najprej je tu problem plasti grušèa. Take plasti so vrisane med plastema II in III ter III in VI, ena leèa pa je znotraj plasti IV. Hipotetièno lahko dom- nevamo, da so te neoštevilèene plasti lahko delovale kot dobre razmejitve med posameznimi "arheološkimi" oštevilèenimi plastmi, ker so bile po svoji strukturi jasno loèljive. Potem so tu še leèe oglja – v plasti III so v pre- seku vrisane tri, v plasti IV pa vsaj dve. Z drugimi besedami, na podlagi poenostavljene interpretacije risbe preseka lahko upravièeno domnevamo, da je bilo v plas- teh III in IV na razliènih nivojih najmanj 5 kurišè – naj- manj pet stratigrafsko loèljivih obdobij aktivnosti. Morda tudi veliko veè, saj Basler navaja v plasti III v besedilu 10 kurišè ter deli plast IV na 3 arheološke plasti (Basler 1975, 112–113; Benac 1975, 127). Na podlagi teh podatkov lahko podvomimo o intaktnosti ter konsistent- nosti dveh velikih plasti, ki vsebujeta arheološke ostanke (ki so delno loèeni) ter paleontološke ostanke, ki so oèit- no združeni glede na geološki kontekst, predvsem pa lahko podvomimo o skladnosti geoloških plasti s kultur- nimi oz. periodnimi kategorijami. Odsotnost sledi zmrzali na sedimentih nakazuje, da sodi v holocen verjetno še vsaj plast V. To trditev potrjujejo tudi favnistiène najdbe. Zaplete se pri kulturni oz. tehnološki delitvi, saj je jasna sorodnost plasti IVb2 s plastjo V ter IVb1 s IVa in III. Na podlagi analogij pri kamenih orodjih lahko domnevamo, da velika kulturna loènica oèitno ne poteka med plastema III in IV, ampak znotraj plasti IV – med IVb1 in IVb2. Odprto ostaja vprašanje, ali lahko to loènico pojmujemo v smislu tehnoloških sprememb, ki so posledica periodne pripad- nosti starejšega dela plasti mezolitiku in mlajšega neoli- tiku. Favnistièno je ta problem brez pregleda originalne dokumentacije nerešljiv, saj so bile favnistiène najdbe iz treh loèenih arheoloških horizontov obravnavane skupaj v okviru geološke plasti IV. Na podlagi povedanega lahko formuliramo nekaj hipotez, vprašanj in trditev: - plast V je holocenska (geološki in favnistièni podatki); - plasti IVb2 in V sta "kulturno" (tehnološko, tipološko) primerljivi in sta predneolitski (brez kostnih ostankov udomaèenih živali); - plasti IVb1, IVa in III so "kulturno" (tehnološko, tipološko) primerljive in so neolitske (navzoèi so kostni ostanki udomaèenih živali); - zakaj v plasteh IVb1 in IVa ni keramiènih najdb? - zakaj v plasteh IVb2 in V ni klin (retuširanih klin, klin s hrbtom, klin s preèno retušo…)? - dejstvo je, da na podlagi navedenega ne moremo enaèi- ti geoloških ter kulturnih enot analize in interpretacije. V skladu s temi tezami lahko trdimo, da sta bili obe rein- terpretaciji situacije v Crveni Stijeni, ki sem ju navedel na zaèetku, površni in prezgodnji, ker sta temeljili na Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 9 9 Arheo 23, 2005, 5–13 diskurzivni analizi branja izhodišènih podatkov ter zane- marili preverbo pravilnosti in ustreznosti teh podatkov. Pri pregledu podatkov je najprej odpadla kulturna in peri- odna konsistentnost geoloških plasti, hkrati pa nam že osnovno arheološko poznavanje najdb onemogoèa, da bi kot Mlekuž najdbe iz plasti III do V kulturno uvršèali v kastelnovjen, na kar sta že prej opozorila Ð. Basler in M. Brodar (Basler 1979, 401; Brodar 1992, 29). Mihajloviæ je bil mnenja, da bi bilo plasti IVa, IVb1 in IVb2 mogoèe uvrstiti v kompleks mezolitskih plasti s kastelnovjenski- mi elementi, vendar je prav tako opozoril, da plast IVa ne vsebuje trapezov ter da obstajajo razlike v izdelavi in uporabi klinic med plastema IVb1 in IVb2 (Mihajloviæ 1999, 354). Vrnitev k izvirnemu grehu Izvirni greh arheologije je bil storjen že velikokrat, najlažje pa ga je prikazati z navedenim primerom. V Crveni Stijeni so si originalni izkopavalci in interpreti zaradi velikega števila "arheoloških" plasti izmišljali predvsem v primeru starejših plasti razliène nemogoèe kulturne opredelitve, da bi utemeljili svoje geološko odštevanje. Pregled objavljenih podatkov in gradiva pa nam kaže popolnoma drugaèno sliko: pregled sprememb v tipologiji in tehnologiji obdelave kamenih orodij kaže "kulturno" konsistentnost najdb v treh blokih – plasti VI do IX, plasti IVb2 in V ter plasti III do IVb1. Ali povedano z drugimi besedami, geološka superpozicija plasti sicer pomeni kronološko razliko, ni pa nujno, da tudi kulturno in periodno. In na drugi strani geološka plast še ne pomeni kulturne in periodne konsistentnosti – znotraj ene geološke plasti je lahko ohranjenih veè arhe- oloških horizontov, ki lahko torej sodijo v razliène kul- ture oziroma periode. Èe se povrnemo k Podmolu pri Kastelcu, lahko na podla- gi te izkušnje podvomimo o vseh predhodnih interpretaci- jah plasti 13, tako kronoloških kot tudi arheoloških. In potem še kosti drobnice v plasti 13, ki so interpretirane kot kosti udomaèene koze. Upoštevajoè, pa vendar ne neposredno navajajoè prej omenjeno možnost mešanja plasti Turka in sodelavcev ne moti vkljuèitev v plast 13, saj oèitno izvirajo iz višje ležeèe plasti 11, ki vsebuje kosti goveda ovce in koze (Turk et al. 1993, 72). Poleg kosti pa je v plasti 13 še oglje jerebike, ki je interpretirano kot "…tipièno pašniško rastlinje" (Turk et al. 1993, 70). Skratka, del živinorejskega kompleta iz višje plasti je bil zaradi neustreznega kopanja pripisan nižje ležeèi plasti. Podatki, navedeni v originalni objavi, kažejo, da imamo v plasti 11 ohranjene ostanke keramike, kosti udoma- èenih živalskih vrst ter makroskopske in mikroskopske rastlinske ostanke, ki so znaèilni za okolje, v katerem je potekalo intenzivno pašništvo, vendar nimamo ohra- njenih prepoznavnih antropogenih nivojev (Turk et al. 1993, 50). Plast 12 ne vsebuje nobenih najdb, v plasti 13 pa so bile odkrite kosti udomaèene koze ter oglje jerebike (Turk et al. 1993, 70, 72). Ves kasnejši potek razprave moèno zaznamuje metodološka napaka, ki so si jo dovo- lili Turk in sodelavci. Ko nam sicer povedo, kaj je bilo odkrito v teh plasteh, nam ne povedo dveh kljuènih podatkov, ki bi bila relevantna za kasnejšo interpretacijo predstavljenega problema: 1. ne navedejo, koliko najdb je bilo odkritih v posameznih plasteh. Namesto navedka števila najdb podajajo povpreèno kolièino najdb na kubièni meter izkopanega sedimenta (Turk et al. 1993, 72). Nesmisel- nost tega podatka je opazna na dveh nivojih. Na prvem nam ne pove, koliko najdb je bilo v resnici odkritih, èe pa je bilo za posamezno plast izkopanega manj kot kubièni meter sedimenta (to lahko domnevamo za najgloblje plasti, upoštevajoè Velušèkovo informacijo o širini sonde), se na tabeli zaradi uravnoteženosti vzorca pojavi številka, ki je v resnici veèja od števila odkritih najdb. Tako se v originalni objavi pojavi podatek, da je bilo v plasti 13 odkritih 15 živalskih kosti na kubièni meter (Turk et al. 1993, 72, tab. 6), Velušèek pa nam šele kas- neje pojasni, da je bilo v plasti odkritih zgolj 13 kosti (Velušèek 1995, 330); 2. ne izloèijo oziroma dodatno se ne distancirajo od najdb, ki jih v interpretaciji ignorirajo oziroma menijo, da ne sodijo v opisani kontekst. Plast 13 opredelijo kot pleis- tocensko, vendar pustijo v seznamih najdb iz te plasti ostanke udomaèene koze in jerebike. Predvsem druga odloèitev kaže na nesistematièno uporabo temeljnih interpretacijskih prijemov v originalni objavi. To je vidno predvsem pri dataciji plasti 13. Njena starost je na podlagi sklepanja na temelju analogije z geološkimi lastnostmi podobnih plasti v jamah na tržaškem in slovenskem Krasu opredeljena kot pleisto- Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 10 10 Boris Kavur Razmerje med informacijo in interpretacijo censka (Turk et al. 1993, 59). Pri opisu te plasti oziroma profila najdišèa je navedeno, da je plast geološko še najbolj podobna plasti 1. Vendar nihèe ni tvegal trditve, da je plast 1 pleistocenske starosti. Z drugimi besedami, èe sklepanje na podlagi analogije vzamemo za veljaven metodološki pripomoèek za interpretacijo geoloških plas- ti, imamo dve možnosti: 1. analogije absolutno držijo in plast 13 je na podlagi analogij s podobnimi res pleistocenska, vendar obstaja verjetnost, da je na podlagi analogije pleistocenska tudi plast 1; 2. analogije ne držijo absolutno, ampak selektivno glede na kontekst. Plast 13 je na podlagi analogij s podobnimi res pleistocenska, plast 1 pa holocenska. Geološki kon- tekst v skladu z našim prej sprejetim znanjem narekuje selektivnost uporabe analogije, saj vemo, da je veèja ver- jetnost, da so globlje plasti v nasprotju s površinskimi pleistocenske starosti. Ali pa lahko vpeljemo še tretjo možnost. Plast 1 je holo- censka in glede na analogijo z njo je holocenska tudi plast 13, povrhu vsega pa lahko domnevamo, da plast 13 sploh ni predneolitska. V tem primeru tudi jerebika in koza nista posledica pomanjkljive metodologije izkopavanja, ampak posledica majhne prostornine izkopanega sedi- menta, v katerem niso bile odkrite druge najdbe, ki bi jih enaèili z neolitskim ekonomskim paketom. Vendar ima taka hipoteza še dodatne implikacije, ki sem jih delno prikazal ob problemu opredelitve plasti v Crveni Stijeni. Prav debeli holocenski sedimenti v Podmolu pri Kastel- cu, ki kažejo na hitrost in intenzivnost depozicije sedi- mentov znotraj spodmola, ter veèkratna poselitev v okviru ene tehnološke tradicije (oz. kulture) v Crveni Sti- jeni lahko nakazujejo še eno možno interpretacijo. Upoštevajoè dejstvo, da v plasti 11 niso bili dokumenti- rani antropogeni nivoji (Turk et al. 1993, 50), lahko dom- nevamo, da je bila plast vsaj deloma premešana v èasu odlaganja, èe ne že prinešena z erozijo. Na tej toèki nas delno ovira pomanjkljivost primarne objave, ki ne pojas- ni, koliko najdb je bilo odkritih v celotni plasti; 14 kosov na kubièni meter sedimenta ni prav veliko oziroma nam ne pove, ali obstajajo v doloèenem delu skoraj meter debele plasti kakšne koncentracije najdb. In plast 13. Zaradi majhnega volumna izkopane plasti sploh ne more- mo predvideti njenega obsega oziroma ne moremo dom- nevati obstoja antropogenih nivojev v njej. Najdbe, ki so pripisane plasti 13, so podobne kot v plasti 11, vendar v plasti 13 niso zastopane vse najdbe, ki so navzoèe v plas- ti 11. Že nizka koncentracija najdb v plasti 11 ter majhen volumen izkopanega sedimenta v plasti 13 lahko navaja- ta na hipotezo, da celoten skupek, ki ga poznamo v plas- ti 11, v plasti 13 ni bil odkrit zaradi skromnega obsega izkopa. Tako lahko kot filter nastopa obseg izkopa, lahko pa uvedemo še drugega – selektivno depozicijo kot posledico erozijskega nalaganja. Èe so bili paleontološki ostanki prineseni v spodmol z erozijsko dejavnostjo, ta morda zgolj v izkopanem delu ni odložila drugih najdb. In spet je bistveni dejavnik majhen volumen raziskanega sedimenta. Predlagam, da na podlagi navedenega kot možni upošte- vamo le dve hipotezi za razlago starosti ter periodne doloèitve plasti 13: 1. hipotezo Ivana Turka in sodelavcev, ki na interpreta- tivni ravni izloèa ostanke udomaèene koze in jerebike, kar razlaga s pomanjkljivostjo izkopavalne tehnike, ter plast na podlagi selektivne uporabe sklepanja po analogi- ji razglasi za kulturno sterilno in jo klimatsko oziroma kronološko umesti v pleistocen; 2. mojo hipotezo, ki na interpretativni ravni izloèi dom- nevo o možnosti mešanja najdb iz razliènih plasti, ki naj bi bilo posledica pomanjkljivosti izkopavalne tehnike. Na podlagi predpostavke, da ni mogoèe oceniti interpreta- tivne ustreznosti odkritih najdb v majhni kolièini izkopanega sedimenta, in s sklepanjem po analogiji z delom arheološkega zapisa iz plasti 11, je plast 13 v kul- turnem smislu opredeljena kot neolitska ter klimatsko oziroma kronološko umešèena v holocen. V tem primeru se distanciramo od podatkov o navzoènos- ti in interpretacij ostankov udomaèene koze v mezolit- skem kontekstu, ki jih navajajo M. Budja, D. Mlekuž in T. Fabec, ter njihove interpretacije plasti kot mezolitske (Budja 1993, 177; Mlekuž 2003, 143; Fabec 2003, 97). Mezolitik je periodni termin, ki temelji na kulturni inter- pretaciji najdb. V plasti 13 arheološke najdbe niso bile odkrite, torej je kulturna opredelitev nemogoèa, kot posledica pa tudi periodna. Paleontološke in rastlinske najdbe, ki so bile odkrite, pa ne sodijo v spekter najdb, ki bi omogoèale kulturno interpretacijo oziroma periodno uvrstitev v mezolitik. Na drugi strani te najdbe tudi niso Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 11 11 Arheo 23, 2005, 5–13 v nasprotju s hipotezo, ki bi plast periodno oz. ekonom- sko uvršèala v neolitik. In èe se vrnemo še Pod Èrmukljo. Doloèitev temeljnega problema pri obravnavah najdišèa v tem primeru zveni nekoliko shizofreno. Na najdišèu Pod Èrmukljo so bile odkrite in hranjene razliène najdbe – kamena orodja, keramika, živalske kosti. Vsi avtorji se strinjajo, da pred- stavljajo pomenonosno osnovo kamena orodja; Poharje- va in Brodar sta nekatere najdbe izloèila, Budja in Mlekuž pa sta nekatere najdbe vkljuèila. Problem prvih dveh je nekonsistentnost njunega dejanja. Strinjala sta se pri izkljuèitvi keramike, ki naj ne bi sodi- la v mezolitski kulturni kontekst, kljub temu pa je Pohar- jeva obravnavala inciziv kaprovida, ki po njunem pre- prièanju prav tako ne sodi v mezolitski kulturni kontekst. V podporo svoji odloèitvi sta navedla prej sprejeto ved- nost o predmetu raziskave (neobstoj keramike v mezoli- tiku, prekopano najdišèe) in zunanje dejavnike (bližnje gradišèe). Njune argumente lahko ocenimo kot nekonsis- tentne ter zato slabe, njun greh pa je v veri v konsistent- nost najdb, ki ustrezajo njuni hipotezi. Tudi druga dva sodelujoèa v razpravi nista ravnala kon- sistentno. Strinjala sta se z vkljuèitvijo inciziva kaprovi- da v arheološki skupek. Budja je sicer enkrat poudaril, Mlekuž pa sploh ni omenil navzoènost keramike na najdišèu (Budja 1996, 326). Argumentov v podporo svoji odloèitvi ne navajata, njun greh pa je v veri v konsistent- nost najdb, ki ustrezajo njuni hipotezi. Povedano krajše – vsi avtorji, tako avtorji originalne razprave kot avtorji diskurzivne reinterpretacije, so pri svojih interpretacijah ravnali podobno. Za interpretirani arheološki skupek so formirali kontekst, ki je ustrezal nji- hovim raziskovalnim izhodišèem oziroma izhodišèem njihove pripovedi – vkljuèevali so posamezne kategorije odkritih ostankov glede na svoje hipoteze o vnaprej doloèenem predmetu raziskave. Dodatek: Uporaba jam 1. Primerjava med najdišèi je vèasih zavajajoèa. Kot sem pokazal ob primeru Podmola pri Kastelcu, vèasih sploh ne vemo, koliko najdb je bilo odkritih, kar je seveda problem originalnih objav, spet drugiè pa so vsa najdišèa obravnavana enako. Opozoriti je potrebno, da niti dve najdišèi nista zares primerljivi med seboj. Lahko bi posegel v vso zgodovino arheologije in antropologije, ki govori o razliènih tipih najdišè ter razliènih opravilih na razliènih delih najdišèa, vendar, žal, še vedno pri nas nismo raziskali niti enega najdišèa ter ga ustrezno obja- vili, da bi te teorije lahko dokazali. Na doloèen naèin smo zaradi okolišèin prisiljeni vsa najdišèa obravnavati kot kontekstualno nevtralna v smislu posameznih dejavnosti ter med seboj primerljiva. Tu pa se vrnemo k drugi težavi. D. Mlekuž je zapisal, da "…je v jamah le malo kaprovi- dov in keramike v primerjavi s planimi naselbinami" (Mlekuž 2003, 147). Verjetno bi bila trditev lahko celo pravilna, vendar ne smemo pozabiti doloèajoèega dejavnika, na katerega smo opozorili ob primeru Podmo- la pri Kastelcu – kolièine izkopanih sedimentov oziroma površine raziskanega najdišèa. Moderni podatki mi sicer niso znani, vendar je bilo že pred 25 leti opazno, da je površina raziskanih planih neolitskih najdišè na obmoèju vzhodne jadranske obale navadno veèja od raziskane površine jamskih najdišè (Batoviæ 1979, 488). Torej bi za potrditev pravilnosti Mlekuževe izjave potrebovali podatke o kolièini odkritih najdb glede na površino raziskanega najdišèa oziroma glede na volumen raziskanih sedimentov. Posledièno so podatki, ki sem jih prej kritiziral pri Turku in sodelavcih, sicer koristni, ven- dar le v specifiènem kontekstu. Tako lahko izpeljemo sklep, da so hipoteze o intenzivnosti poselitve odvisne predvsem od dejavnikov konteksta raziskav – v tem primeru obsega. 2. Primerjava med najdišèi je vèasih zavajajoèa. T. Fabec je pri interpretaciji uporabe jam v mezolitiku navedel hipoteze drugih avtorjev o uporabi jam, pri svoji inter- pretaciji pa se je skliceval na Binfordovo opredelitev interpretacije najdišè glede na ohranjene favnistiène ostanke. Tako njegova interpretacija, da so bile nekatere jame uporabljane kot lovske postaje, pri èemer pojma sicer ne pojasni, temelji na dejstvu, "…da so med kostni- mi ostanki še najbolje zastopane kosti tistih anatomskih delov, ki nimajo veliko mesa oziroma so nizke uporabe" (Fabec 2003, 90, 91, sl. 5). Zdi se, da se je že drugiè inter- pretacija, ki je temeljila na upoštevanju Binfordove klasi- fikacije najdišè glede na aktivnosti, poigrala s preuèeval- cem italijanske arheološke dedišèine. Podoben primer je razrešila M. Mussi (1999, 65), ko je analizirala inter- pretacije M. Stiner in S. Kuhna. Opozorila je, da sta Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 12 12 Boris Kavur Razmerje med informacijo in interpretacijo avtorja rekonstruirala domnevne dejavnosti v pra- zgodovini na podlagi ohranjenih favnistiènih zapisov, ki pa so izvirali iz starejših izkopavanj. Pokazala je, da ne smemo pozabiti, da so v preteklosti izkopavalci izbirali najdbe v skladu s svojimi taksonomskimi interesi – izbi- rali so vrstno doloèljive kosti ter zavrgli fragmentirane in nediagnostiène kosti. Katere kosti pa so najlažje vrstno doloèljive? Dele lobanje, karpalne, metakarpalne, tarzalne in metatarzalne kosti ter falange, z drugimi besedami, anatomski deli nizke uporabe. Iz tega lahko izpeljemo sklep, da so hipoteze o uporabi jam odvisne predvsem od dejavnikov konteksta raziskav – v tem primeru od selekcije izbranih, ohranjenih in obravna- vanih kostnih ostankov. 3. Primerjava med najdišèi je vèasih zavajajoèa. T. Fabec je v svoji interpretaciji uporabe jam v mezolitiku in neoli- tiku povzel Boschianovo teorijo o uporabi jam za staje za živali; Boschiano jo je formuliral na podlagi geokemiènih, sedimentoloških in mikromorfoloških analiz sedimentov. In èe je Boschian na podlagi rezulta- tov analiz sedimentov interpretiral leèe pepela kot ostanke sežiga stelje v jamah, je Fabec na podlagi sklepanja po analogiji za podobne leèe pepela v mezolit- skih kontekstih govoril o možnosti uporabe jam za staje že v mezolitiku (Fabec 2003, 89–90). Za pojasnitev funkcioniranja jam kot staj za drobnico v okviru iden- tiènih interpretativnih nastavkov je Mlekuž navedel analogije s severnoameriškimi Navaji (Mlekuž 2003, 147). Z drugimi besedami je Fabec na podlagi sklepanja po analogiji med raziskanimi in navidezno podobnimi (ne enako raziskanimi) sedimentološkimi ostanki na arheoloških najdišèih prestavil hipotezo o živinoreji iz neolitika že v mezolitik, Mlekuž pa jo je s sklepanjem po analogiji pojasnil na podlagi veliko mlajših in bolj odda- ljenih arheoloških kontekstov. Pri tem se pojavi vprašanje legitimnosti sklepanja po analogiji v primerih prenosa specifiènih interpretacij v drugaène kontekste ter poslediène dezintegracije pri- marnih interpretacij teh kontekstov. Kot primer naj nave- dem serijo leè pepela in oglja v kompleksih plasti X do XII v jami Kebara v Izraelu (Goldberg, Laville 1991, sl. 8, 11). Na podlagi sklepanja po analogiji s trditvami Boschiana so nam lahko argument za hipotezo o živi- norejski dejavnosti v èasu odlaganja teh plasti. Vendar so te plasti nastale v OIS 3 in v kompleksu XII je bil pokopan Moše (hominid Kebara 2; Valladas, Valladas 1991, 44–45). In menim, da nihèe ne bo trdil, da so nean- dertalci v jamah redili drobnico. Z drugimi besedami: tudi sklepanje po analogiji je odvisno predvsem od dejavnikov konteksta raziskav. LITERATURA BASLER, Ð. 1975, Stariji litièki periodi u Crvenoj Sti- jeni. – V: BASLER, Ð. (ur.), Crvena Stijena. Zbornik Radova. – Nikšiæ, str. 11–120. BASLER, Ð. 1979, Paleolitske i mezolitske regije i kul- ture u Crnoj Gori. – V: Praistorija jugoslavenskih zemal- ja II. Neolitsko doba. – Sarajevo, str. 387–403. BATOVIÆ, Š. 1979, Jadranska zona. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja II. Neolitsko doba. – Sarajevo, str. 479–633. BENAC, A. 1975, Mlaði praistorijski periodi u Crvenoj Stijeni. – V: BASLER, Ð. (ur.), Crvena Stijena. Zbornik Radova. – Nikšiæ, str. 121–146. BRODAR, M. 1992, Mezolitsko najdišèe Pod Èrmukljo pri Šembijah. – Arheološki vestnik 43, str. 23–35. BRUNNACKER, K. 1975, Die Sedimente der Crvena Stijena. – V: BASLER, Ð. (ur.), Crvena Stijena. Zbornik Radova. – Nikšiæ, str. 171–203. BUDJA, M. 1993, Neolitizacija Evrope. Slovenska per- spektiva. – Poroèilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 21, str. 163–193. BUDJA, M. 1996, Neolitizacija Evrope. Slovenska per- spektiva. Prispevek k diskusiji. – Arheološki vestnik 47, str. 323–329. BUDJA, M. 2001, The transition to farming in Southeast- ern Europe: perspectives from pottery. – Documenta Praehistorica 28, str. 27–47. FABEC, T. 2003, Neolitizacija Krasa. – Arheološki vest- nik 54, str. 73–122. GOLDBERG, P. in H. LAVILLE 1991, Etude Géologique des dépôts de la grotte de Kébara (Mount- Kavur.qxp 8.12.2005 14:40 Page 13 13 Arheo 23, 2005, 5–13 Carmel: campagnes 1982–1984). – V: BAR YOSEF, O. in B. VANDERMEERSCH, Le Squelette Moustérien de Kébara 2. – Éditions du CNRS, Paris, str. 29–41. GOULD, S. J. 2002, Rocks of Ages. Science and Religion in the Fullness of Life. – Vintage Press, London. MALEZ, M. 1975, Kvartarna favna Crvene Stijene. – V: BASLER, Ð. (ur.), Crvena Stijena. Zbornik Radova. – Nikšiæ, str. 147–169. MIHAILOVIÆ, D. 1999, The Upper Palaeolithic and Mesolithic stone industries of Montenegro. – V: BAILEY, G. N., E. ADAM, E. PANAGOPOULOU, C. PERLÈS.in K. ZACHOS (ur.), The Palaeolithic Archae- ology of Grece and Adjacent Areas. – British School at Athens Studies 3, Athens, str. 342–356. MLEKUŽ, D. 2003, Early herders of the Eastern Adriat- ic. – Documenta Praehistorica 30, str. 139–151. MUSSI, M. 1999, The Neanderthals in Italy. A tale of many caves. – V: ROEBROEKS, W., C. GAMBLE (ur.), The Middle Palaeolithic Occupation of Europe. – University of Leiden, Leiden, str. 49–80. POHAR, V . 1986, Kostni ostanki z mezolitskega najdišèa Pod Èrmukljo pri Šembijah (Ilirska Bistrica). – Poroèilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, str. 11–20. TURK, I., Z. MODRIJAN, T. PRUS, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, V. PERKO, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1993, Podmol pri Kastelcu – novo veèplastno arheološko najdišèe na Krasu, Slovenija. – Arheološki vestnik 44, str. 45–96. VALLADAS, H. in G. VALLADAS 1991, Datation par la thermoluminescence des silex chauffés des grottes de Kébara et de Qafzeh. – V: BAR YOSEF, O. in B. VANDERMEERSCH, Le Squelette Moustérien de Kébara 2. – Éditions du CNRS, Paris, str. 43–47. VELUŠÈEK, A. 1995, Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije. – Arheološki vestnik 46, str. 327–337.