Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; »t vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. V večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. julija 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Pridelovanje travnega semena v Porenju. Vedno bolj prodira mej našimi kmetovalci prepričanje o potrebi razumnega gleštanja travnikov in obilnejšega ter boljšega pridelovanja krme, o tem nas prepričuje vedno naraščajoče povpraševanje po dobrem semenju vsako leto. Marsikdo se je vže prepričal, da je dobro seme mnogokrat težko dobiti, da včasih ga celo za dober denar ne dobim. In še neka druga nadloga je pri nas. Ni dolgo temu, ko sem čul iz ust nekega gospoda na kmetijski šoli v Celovcu tožiti, da je večina kupčije z avstrijskim travnim semenjem v rokah Nemcev v „rajlm“. Tako dotični gospod leto za letom naroča seme od neke velike tvrdke v Hamburgu, pošiljatev pa vselej pride iz Dunaja. Zato je čas, da se vže enkrat vzdramimo in da obrnemo malo več pozornosti na to, da si doma pridelamo potrebnih travnih semen, ostalo pa obrnemo za prodaj, ki se doslej ravno v tej stroki še dovolj dobro izplača, veliko bolje nego vsako žito. Saj pridelujemo tudi več vrst detelje, ki so inozemstvu dobro znane, kakor n. pr. štajerska, nižjeavstrijska in češka detelja. Po skušnjah praktičnega vrtnarja bi nam kazalo pridelovati seme sledečih trav: t. Pasja trava, 2. mačji rep, 3. lisičji rep, 4. pasji rep, 5. francoska pahovka, 6. angleška pa-hovka, 7. laška pahovka, 8. travniška bilnica, 9. senožetna tratnica ali šopulja poleg nekaterih podobnih trav. Da razvidimo, kako približno po drugih krajih pridelujejo travno seme, se hočemo poslužiti opazovanj prof. Jan. Donabauma o priliki njegovega potovanja nalašč v ta namen v , porenske pokrajine, ki so širom znane po svojem obilnem pečanju s to stroko. Posebej se je omenjeni gospod oglasil v Gfajnshajmu na Hesenskem, kjer pridelujejo za setev izvrstno travniško bilnico. Gajnsbajm leži le eno uro od veletoka Rena. Okolica je po svoji bujni rodovitnosti zelo podobna moravski Hani. Tu se pridelujeta 2 vrsti, visoka, in nizka trda travniška bilnica na polji, nizka trda daje skoro dvakrat višje pridelke nego visoka trda bilnica, samo cena ji je pa nižja. V prejšnjih časih so pridelovali v gajnshajmski okolici znatno več bilnice nego danes, ker so bile cene zanjo znatno višje; večkrat so v eni sami vasi pridelali v enem letu po 300 stotov semena, dočira ga sedaj radi hude ameriške konkurence mnogo manj morda polovico prejšnjega, če tudi so pokazale preskušnje semenske nadzorne postaje v Curihu, da je ameriško seme odločno manj vredno. V Gfajnshajmu se res nahajajo posestniki, ki so samim pridelovanjem trav obogateli in gd. prof. je videl sam elegantno poletno bivališče (villo), ki je bila last enega takih kmetovalcev. (Konec prih) Živinoreja. Vspch prešičjcreje v številkah. Ob enem odgovor na vprašanje. Draga prijateljica! V najnih pismenih pomenkih si že opetovano izrazila željo, naj bi Ti enkrat prav v živo dokazala korist svinjereje. Danes Ti izpolnujem prošnjo in Ti v sledečem razložim, kake dohodke je mogoče doseči iz svinjakov, zraven Ti podam še majhen rentalibitetni račun. Da pri tem ne bom hodila za kakim vzgledom v deveto deželo, ampak si vzela za podlago neko gospodarstvo z večjo prešič-jerejo, katero sem sama osebno nadzorovala, Ti bo gotovo le po-všeči. Nastopila sem v grajščini S... svojo službo 1. prosinca in sem našla 10 velikih, lepih svinj, od kojih je imela vsaka že po trikrat mladiče, vendar pa cela reja dotlej še nikoli ni bila čisto povoljna. Poleg teh 10 svinj je bilo v svinjakih še 40 mladih prešičev, tako nekako od meseca rožnika, toda niso bili posebno lepi, kajti najlepše komade so si bili vže razni kupci poizbrali in odpeljali. Ti mladi prešiči so bili odločeni, da jih spomladi nekoliko odebelimo in prodamo. Kakih močnih krmil otrobov ali zdrobu (Šrota) ti prešiči niso nikoli dobivali, ampak jim je dotični hlapec prinesel vsako jutro neko stvar v vreči, kar je bilo namenjeno za vse prašiče brez razločka in iz te jim je delil popolnoma poljubno. Dekla je bila navajena vse to (bilo je vsega skupaj kakih 25 do 30 funtov) stresti v neko posodo na kuhan krompir in je nekoliko stolkla in premešala. Stare svinje, že vse breje, so bile pitane, da bi bile takoj dobre za mesarja, mladiči pa so imeli dolge, nasršene ščetine. Precej sem spoznala, da na ta način ne more iti dalje in čez nekaj dnij si izprosim od gospodarja za svinje 30 funtov pšeničnih otrobov in za mlade po en funt rženih otrobov. Tako sem napravila nov jedilni list za svinjake. Vže v 14 dneh sem z veseljem opazila, da se je podoba živalij znatno izboljšala. V prosencu je skotilo 6 svinj, druge štiri pa svečana, vsega skupaj smo dobili 104 mladiče, ki so zelo dobro vspevali, ker je bilo v hiši dovolj mleka. Ko so bili pujski stari 5 tednov, smo izmed njih odbrali 40 najlepših svinjic in jih ohranili za lastno rejo, od teh je bila vsaka vredna najmenj 20 K . . K 800 Kmalu na to smo prodali še 33 pujskov po 18 K torej skupaj za.............„ 594 Ker ni bilo takoj kupcev blizo, smo ostale pujske redili naprej ; ko so bili stari 20 tednov, je prišel kupec, ki je vzel 20 najboljših in jih plačal po 3G kron . . . „ 720 Še vedno nam je pre-ostajalo 11 živalij, mej tem 3 prav majhne, ki so vzeli ljudje iz vasi in jih plačali po 8 kron . . K 24 Zadnjih 8 se je pa še popravilo in so vrgli skupaj ................... • m 210 K 2348 Torej je dala vsaka svinja pri tej skotitvi približno 234 kron. S tem vspehom ni bila moja gospoda samo zadovoljna, ampak ta vspeh nam je bil ob enem tudi vzpodbuda in moj predlog, naj se mlade svinje ne prodajajo, ampak raje obdrže za pleme, je bil z veseljem sprejet. V sušcu in malem travnu se je ubrejilo 29 mladih svinj, ena nam je poginila, deset smo jih pa do začetka mal. srpana naprej redili z vsakdanjo priklado dveh funtov otrobij in te so nam vrgle poprečno po 90 K . K 810 dati, ker je bilo treba čez zimo število prešičev zmanjšati, če tudi bolj po ceni. Prva dva kupca spominjam se tega dobro kot bi bilo danes, eden je bil mlinar, drugi oštir sta si izbrala 30 najlepših po 20 kron...........K 600 Naslednjih 14 dnij smo prodali še 34 živali komad po 19 kron .... „ 646 Dalje smo dali tri pre-šičke gosp. župniku kot letno biro...............„ 57 Čez kake 8 dni smo prodali na sejmu 28 živali in skupili zanje......... Svinjaki so bili zdaj že precej izpraznjeni, vendar se je zdelo, kot da bi ostalih živali ne mogli oddati, zato smo se zatekli k nekemu trgovcu, ki je vzel na en pot 50 živa- 470 Z onim 29 brejimi lij, a jih plačal le po svinjami je šlo vse po 15 kron n 750 sreči in vzemši eno, ki je Pastir je dobil enega skotila samo enega ži- pujska n 18 vega in enega mrtvega 17 komadov so dobili mladiča. Ker je pa ž njo po 12 kron komad dni- vred v isti noči neka narji in ljudje iz vasi . n 204 druga svinja vrgla 9 Od še ostalih prešičkov mladičev, smo dali prvi sta dva zaostala, da ni- štiri od teh v rejo. V sta bila skoro nič vredna, celoti so nam dale te ostanka (38 živali) pa mlade svinje poprečno le nismo mogli prodati, ker po 7 mladičev; rojenih je bila zima pred durmi. je bilo sicer več, vendar Za določitev vrednosti pa smo morali pri neka- koncu leta smo vzeli, da terih svinjah število si- je konci grudna vsaka loma zmanjšati, če smo žival vredna najmenj hoteli dobiti dobre živali. 15 kron 570 Teh 29 svinj, ki so bile Prihodnjo spomlad po odstavljenju mladičev smo oddajali te prešiče v prav dobrem stanu, po 54 K. Zraven pride, smo redili polovico skozi da je bila vsaka izmej 6, polovico skozi 8 ted- 40 mladih svinj od zgo- nov vsaki dan s 3 funti dnje spomladi najmenj ječmenovega zdrobu in 42 kron več vredna nego smo dobili zanje v ki- onih 40 mladičev, ki sem movcu ,, 3410 je našla ob svojem pri- 201 pujskov (dva sta hodu, to znaša skupaj . n 1680 utonila v koritu) je bilo treba na vsak način pro- Letni dohodek od mladih svinj je znašal 9215 kron. Torej je dala povprečno vsaka svinja (29) okoli 317 kron, in to v času 5/i leta. Predaleč bi me vodilo, predraga moja, ako bi Ti hotela poročati natančno tudi o vseh stroških, ki jih je treba od gorenje svote odbiti. Vendar pa si to ozir močnih krmil lahko sama z računaš, ako Te zanima. Težje je obleči v števila stroške za krompir in posneto mleko. Vendar pa tudi tu ni posebnih težav, cena krompirja Ti je znana, zraven Te moram še opozoriti, da smo dajali desetim starim svinjam nekaj več krompirja le zadnja dva meseca brejosti in za časa dojenja. Tudi reja pujskov ne stane prve tedne prav veliko. Da Ti račun napravim kolikor se da pregleden, sem Ti podala najprej dohodek od mladih svinj in njih mladičev, ker so te preje skotile nego stare svinje v drugo. Naši svinjaki so se znatno pomnožili s tem, da je 10 starih svinj skotilo od začetka rožnika do konca mal. srpana drugikrat v letu svoje mlade. Mladičev to pot ni bilo toliko kot spomladi, skupaj le 96. Od teh 96, od katerih je bila večina prav lepa, je bilo že naprej naročenih 60 komadov. Naše velike stare svinje so hile daleč na okoli znane in neki posestnik, ki je redil mnogo molzne živine in zraven pital prešiče, nam je odvzel precej bremena. Pujski so bili vsi stari čez 7 tednov in so šli po 20 kron za komad t. j. (SOkrat 20)................K 1200 Drugih 30 smo morali oddati le po 18 kron . . „ 540 in zadnjih 6 smo ohranili za domačo klavščino prihodnjega leta. Računjamo jih prav po ceni po 15 kron.................... 90 Druga skotitev starih svinj znaša tedaj .... K 1830 Dohodek mladih svinj z mladiči................... „ 9215 Prva skotitev starih svinj ,, 2348 skupaj . K 13393 Z ozirom na te vspehe mi je izrekla gospoda najbogatejše priznanje, ne samo, da sem prejela daril, ki so v vrednosti visoko presegale mojo letno plačo, marveč mi je moj gospodar tudi priznal, da je bila ravno prešičjereja ona stroka gospodarstvu, pri kateri je bil naj večji čisti dohodek. Krave so prinesle po izdatku mnogo ti-sočev za močna krmila, peso in krompir 10.800 kron, ovce pa le 7200 kron in dočim je bilo treba za krave in ovce več hlapcev in pastirjev z družinami vred, je oskrboval vse prešiče en sam mož, kateremu smo za par mesecev dodali še mladega pastirja. S svojim opisom, predraga Janja, Ti seveda ne želim vbiti misel, da je ta način svinjereje edino pravi in edino možni, lahko se redi tudi drugače in poznam gospodarstva, v katerih mladih pujskov jprav nič ne prodajajo, ampak vse spitajo, da so do 2 stotov težki. A zato je treba veliko svinjakov in teh nima vsak. Slednjič mi dovoli, predraga še eno besedo z ozirom na one gospodinje, ki trdijo, da je treba pri prešičih imeti srečo, drugače se nič ne opravi, nekaterim baje taka sreča kar ni usojena od belih žen rojenic. Same so baje že večkrat poskušale s prešiči, bilo je dovolj krme, in pridno so oskrbovale živali, toda vse vkup ni nič pomagalo in da se jim ni treba na večno jeziti, so raje prodale poslednji repek iz svinjaka. Zdaj si kupijo vsako leto par mladičev za božič in veliko noč; pri tem človek vsaj ve kaj ima in mir je v hiši. Tako mnoge gospodinje .... „Kjer Bog skrbi, tam potrebe ni“ ali z drugo besedo: vse je odvisno od blagoslova božjega; kdo ne ve tega — vendar poglejmo nekoliko okrog sebe in našli bomo, da Bog najbolj pridne ljudi tudi naj vaj še blagoslavlja. Zato prijateljica moja in s Teboj vse ljube slovenske gospodinje, ki želite morda goreče, da bi gospodinjstvo prinašalo vendar kakšen krajcev več kot doslej, bodite pogumne in poskusite z eno ali dvemi svinjami, a ne pozabite dobrih svetov, ki Vam jih podajajo dobri spisi in dolgoletne skušnje izurjenih gospodinj. Prepričana sem da se tudi po Vaših svinjakih oglasi sreča. Samo pred eno rečjo Vas moram posvariti, ne dajajte otrobov in zdroba brezmiselno, brez tehtanja prešičem, kajti preveč ali premalo, oboje lahko napravi veliko škodo. Ravno v prešičjereji se mi je mnogokrat zelo čudno zdelo, da se tako malo ve, koliko dobiva vsaka žival močne krme na dan. Ali ima pa to kak smisel, ako dobivajo mladi prasci, ki rastejo, potem svinje in slednjič prešiči, ki jih pitamo, isto krmo ? ! Zato naj se za vsako vrsto prešičev posebej stehta ali pa zmeri močno krmilo, ki ga ima dobiti jv1/* uri se da veliko storiti. Vzemi 2 litersko kositrno posodo z ročem in porazdeli razna krmila v pripravljene posode. 2 litra rženih otrobov tehtata kake 1 1/ž funta, 2 litra zdrobljene rži 2 funta, 2 litra zdrobljenega ječmena V/2 do 2 funta. Sele tedaj, ako natančno vemo, koliko da so prešiči potrebovali močnih krmil, šele tedaj smo v stanu preračunati čisti dohodek kake prešičjereje, naj bo majhna ali velika. Seveda je treba s krompirjem, repo, peso tudi računati in je treba tudi vedeti, kako visoko naj se računa posneto mleko. Tako upam, da sem vsaj deloma ustregla Tvoji radovednosti, sicer pa bo najbolje, da prideš enkrat sama in si ogledaš našo vzgledno prešičjerejo. Veseleč se skorajšnjega svidenja, Te pričakuje vsa Tvoja Lina. Rezanimi za molzne krave. Prav velikokrat so delali vže poskuse v tem smislu, je-li naj se ali po zimi seno reže ali pa naj se nezrezano poklada. Kakor po navadi, je tudi tu čim več glav, tem več misli. Poskuse glede našega vprašanja je delalo tudi kmetijsko preskuševališče v Menu v severni Ameriki, to ni moglo najti nobene posebne prednosti pri krmljenji zrezanega sena ali zrezanih turšičnih stebel. Na viskonzijski poskusni postaji pa so spoznali za dobro, ako se koruzno steblovje razreže. Tudi poskusi v državi Indijana so pokazali, da je imelo razrezano deteljino seno lepše vspehe nego dolgo. Profesor Henry se je mnogo let pečal s temi poskusi in na tej podlagi pravi: V vsakem gospodarstvu, kjer je kaj več molznih krav, bi se morala rabiti slamoreznica. Ta stroj se ne potrebuje samo za rezanje turšice namenjene za kisanje, ampak tudi po zimi za rezanje dolge krme. Nikakor ne kaže krmiti celih koruznih stebel, kajti ako koruzo razrežemo, potem tudi trje konce tako predelamo, da jih živina žre, dočim za nerazrezane ne mara, ter so vsled tega za nje zgubljeni in vendar imajo ravno spodnji debelejši konci največ redilnosti v sebi. Ako od zrezanih stebel ostane kaj v jaslih, kar pride potem v gnoj, to nima nič v sebi; drugače pa je pri celih steblih. Kako sitno je vže snaženje hleva, ako so pod živino dolge koruzne preklje, kako nerodno je pozneje pri kidanji, nakladanji in odkladanji gnoja, kaj pa še le pri podoravanji in bra-nanji! Sem in tje se je primerilo, da krave zrezane turšice niso hotele jesti. Ko so stvar preiskavah, so našli, da ostre sečne ploskve stebel ranijo lahko sluzno kožico v gobcu. Ako dobivajo dalje krave samo koruzna stebla in v preobilici, potem se tudi lahko zgodi, da jih puste. Zato bi živali ne smeli z njimi preobkladati in jim za izmeno dajati tudi druge krme. Seveda morajo biti jasli vedno snažne. Zato ne pokladaj živini nikdar več nego more naenkrat snesti, potem bodo ostali v jaslih le največji in najgrobejši konci. Ti poskusi torej kažejo, da živina izkoristi mnogo več zrezanih koruznih stebel, kakor pa bi nerazrezanih. Sadjarstvo. Sadno drevje ob poljskih potih. (Konec.): Kar zadeva talne razmere, lahko rečemo, da bodo v peščeni glini uspevale skoro vse vrste sadnega drevja, seveda le, če sta tudi krajevna lega in podnebje ali klima prava. Za bolj ostro podnebje se priporočajo te-le vrste jabolk: Zimska zlata parmena (v resnici zlato drevo, ki mi je bilo vse obešeno pomarančastega sadja, ko je drugo drevje štrlelo večinoma gole veje proti sinjim oblakom) , velika kaselska rajneta (kosmač ali ledrar), zlatorumena poletna rajneta, landberški kosmač, kraljevi kratkopecelj, viržinsko rožno jabolko, rudeči astrahanec, devičnik, škrlatni kusinot, sivi kratkopecelj, rudeči štetinec, šampanjska rajneta, zeleno knežje jabolko, karpentin, Parkerjev pe-ping, beli zimski tofeljček, rudeči jajčevec; izmej hrušek bi bile za iste razmere: dobra sivka (menda tudi brutta bona imenovana), zimska Nelis, gospa Verte, Ligelnova maslenka, postrvenka, solnograjka (salcburgarica), hanoveranska ja-kopovka, pikčasti poletni trn, zgodnja zelena majdalenka, rudeča dc-hantovka, dobra Lojza avranška, experenova gosposka, rimska maslenka in potem razne hruške za kuhinjo in za mošt v še bolj ostrih legah, kakor: suhi martin, kamperjeva venera, gomoljka, vaj-lerjeva moštnica, divjak einsiedeln-ski, šampanjsa pečenovka, velika romeltska in še več drugih vrst. Od koščičastega sadja se priporočajo pred vsem izborna in preskušena domača češplja, ki pa mora biti požlahtnjena in od čre-šenj : velika črna hrustavka, Krii-gerjeva srčnica, velika princezinja, hedelfingška velikanka, velika go-bet in kraljica Hortenzija. Jablane in črešnje zasajajmo 8 do 9 metrov narazen, hruškovo drevje 7 do 8 in češplje 5 do 5^2 metra. Z ozirom na precejšnjo ožino, ki jo imajo večkrat poljska pota ne svetujemo saditi drevje paroma po dvoje in dvoje nasproti • •••#• e e • e e • ampak raje zvezno takole : • • • • • ker se pri tem prostor bolje izrabi in nasadi mnogo menj škodujejo, če vže sploh kaj škodujejo. R. iz Ježe. Splošno. Plazovi, kako jili zabraniti Z „Pod solncem ni ničesar brez sence“, pravi pregovor, govoreč o nepopolnostih tega sveta. Ali če premišljujemo razliko in množino težav in nadlog po svetu, ne bodemo se zlagali, da je primerno z njimi najbolj obložen — kmet in stan njegov. Ni ga skoraj plačila od visoke gospode do bornega reveža; od popravkov ali naprav, kar se dele po svetu; pa tudi ne vremenskih nezgod, — kjer vse in povsodi ne bil bi prizadet — kmet, bodi si že kakoršen koli! — More li zmagovati vse, ali ne, to vprašanje je kaj različno, če tudi je na dnevnem redu, v raznih knjigah, — pa vidi se tudi na zemljiščih. — — Menim v naslednjem povedati le, koliko in kakšnih škod prizadevajo kmetu razne nevihte. Ne le samo toča in poplavi, ne le samo sadežem na zemlji ali drevju, temuč grozno je včasih, koliko se še tudi s tem zemlje pokvari in to ne za kratko časa, temuč za množino let, morda za — vselej. Mislim tukaj na nesreče, s kate- rimi se pokončava zemlja in stori kraj nerodoviten — nič vreden! Z vodami se zemlja trga, odnaša ali na nepristojnih krajih kupiči, v gorah in hribih pa se ona iz-plahuje, da je za tem videti vse odrto in razdrapano. Ali je temu kaj pomoči ? To vprašanje si zastavljajo celo učene glave, posebno kadar se je kakšna nesreča že izvršila. Takrat se na- pravljajo drage pregledave in snujejo načrti, — vse je polno dela in stroškov menda tudi ne manjka, žalibog da večkrat ostane to le na — papirju. — Će se o tem govori posamezno, ne more se obsojati še splošno. Nevihte namreč trgajo naglo, popravki za njimi pa so počasni, težavni, dostikrat nedovršni. Vsled tolikih zaprek treba združiti vse moči, po domače rečeno naj prispeva s pomočiti država, dežela, okraj in občina. Seveda nikakor ni zraven pozabljen kmet, kateremu je naložena največja naloga če mu je le količkaj do svojega posestva. In ravno on je, kateremu so na-menjenje te vrstice, kajti njemu prva škoda je, ako se mu zemljišče trga, njemu prva dolžnost ali skrb da se ono popravlja. To naj velja toraj za splošno! Sedaj pa nekoliko premišljujmo, kako se da zemlja nekako oko-variti, da jo nevihte tako naglo ne trgajo. Posebno v obrežnih krajih je to treba oskrbeti prej, nego se je vsula povodenj, kadar ni več pomoči. Tu je treba veliko premisleka, temeljitega dela, pravih pomočkov in resne dovršbe. Ako jedno ali drugo manjka, gotovo ne bo vspeh povoljen. Ker žalibog povsod in ob vsakem času ni pričakovati kmetu pomočkov ali sredstev od drugod, naj mu služijo kot svet sledeča navodila: Naj se najprej zanaša na svoje moči! Nesreča se lažje ohranja, nego odganja. To pravilo, kakor povsod, velja posebno še tukaj. Po- mislimo najprej, kaj je vzrok plazovom ? Prvič preveč nakopičen rob njive, kjer se voda zadej napoji in nabere, drugič pa robovi in bregovi, kjer leži zemlja brez rastlin, katere bi njo k tlem privezovale z svojimi koreninami. Robovi na njivah so se že od starih časov kaj nerodno popravljali s tem, da so imeli navado prvo brazdo od njive zapeljati ali znositi na vrh njive. Misel je bila pametna, ali sredstvo — delo je bilo mučeniško! Radi tega je ta navada sedaj menda že odpravljena. Pač pa je pametna skrb, da se od roba zgoraj ležeče njive izvaža zemlja na nižje ležeče. Tam pač ni toliko izgovora za mučenje živine, zamudo časa in porabo orodja. Kdor se hoče potruditi, ta bode to delo opravil, pač pa najraje v prostem času, kadar mu ni k vsakemu delu še posebej plačane roke. Mislim namreč samo na slabe drage delavce! To se pa stori seveda najlažje v spomladi. Čas je bolj primeren, zemlja tudi, samo trdne volje je še treba, pa se to zgodi brez velikih stroškov, da potem to delo in vspeh človeka veseli. Drugače pa je, ako je zemlja jako podvržena raznim nevarnostim, najbolj pa plazovom. Tukaj ni lahka reč, tudi ne majhna skrb! Ne samo nalivi, še več nam sneženi plazovi skazijo ves naš trud. Pogoste zgodbe in uplivi nas učijo, da je človek posamezen preslab, da bi vse zabranil! Treba je premisleka in skupnega dela! Vendar to prepustimo združenim močem, pa se raje obrnimo k posamezniku, drobnemu kmetu. Njegovo zemljišče preglejmo in po možnosti svetujmo. Kakor rečeno, plaz se da le zabranjati, v svojem teku pa skoraj nikoli zabraniti. Brani se pa večinoma s tem, da se ona zemlja, katere plast je brez trdne zveze s koreninami, zasadi z zato primernim drevjem. In zato je treba kmetu skrbeti, da se takšni kraji s primernim drevjem obsade in oskrbujejo. Zato pa je treba drevje izbirati. Za kraje, kjer je travniščina, je treba sadnega drevja, katero je glede korenin priporočati češplje, posebno še, ako je lega proti solncu. Primerno trdne so še tudi nekatere hruške, pač pa ne sladkih vrst, katere še iz drevesa vse preganja, nikar da bi jih branilo pred nezgodami. Bolje mimo tega je raje udomačiti drugo listnato drevje na pr. jesen, javor itd. Kjer pa je svet le preveč strm, velja tudi udomačiti drugo listnato drevje, zlasti ono, katero daje ob svojem času trpežen les za marsikako porabo. Velja za to gaber, trnovec itd. Ako se ta v spomladi primerno o trebi, vzraste drevo, katerega les je najbolj čislan za kolarstvo. Posebno velja to v strminah in ob skalah, kjer drugačno drevje ne uspeva. To velja posebej še za strme pašnike, kjer je dostikrat še v nevarnosti živina, da ne ponesreči. Ako premislimo vse to, skrbeli bomo, da zasadimo vse škrbine in nasledke plazov s primernim drevjem, da ne bode pedi zemlje puste, temveč primerno zasajene, v prid našim potomcem in v kras domovini. Pohorski. Želod za krmo. Krmilna vrednost želoda sicer ni posebno velika, vendar pa tolika, da bi ne bilo kar nič pametno, ako bi ga pustili tam, kjer se ga dobi brez truda veliko (ubožni otroci in slabotni ljudje ga lahko pobero) ali se ga lahko nakupi za majhno ceno, ako bi ga v teh okoliščinah pustili na strani brez koristi. Po Wolfu in Semanu so 3 kg želoda toliko vredni kot 1 kg ovsa in 1 kg rži ima isto moč kot 4 kg želoda. Želod je prav dobra piča za pitanje, ako si ga prasci sami v gozdu poiščejo in sicer močne, zdrave živali, ki se pravilno vodijo in dobijo po noči — 198 - vsaj nekoliko zavarovano ležišče. Tudi slanina je po pitanji z želodom dobra in jedrnata. V hlevu doma pa se krmljenje z želodom ni vedno obneslo. Vsekako svarimo dajati prašičem preveč želoda. Ako nimamo svežega želoda na razpolago, tedaj priporočajo dajati vsem prešičem, tudi plemenskim in mladim živalim od jeseni do spomladi vsaki dan zmerno porcijo želoda, žival naj pa želod pobira sama na vrtiču, kamor se ji potresa. Svinjam zadnji čas pitanja ne dajemo več želoda, ker jih tudi več ne puščamo na slobodno premikanje; pač pa bi jim dali lahko vsaki dan v kot svinjaka mero želoda, pomešanega s peskom in zemljo. Želod v zmerni množini vpliva ugodno na zdravje, v preveliki množini, zlasti pa, ako bi izključno ž njim pitali v hlevu, bi škodoval. Želod je najbolji, ako ga po-kladamo surovega, hraniti na vlažnem in ga pred krmljenjem dobro namočiti, da se napne, najbolje je, če nekoliko vzkali. Hraniti želod je najbolj priprosta stvar na svetu. Hranimo ga lahko v jamah v zemlji, lahko tudi v malih s proto pokritih zasipih, podobno, kakor bi nasuli želoda v brazdo in ga pokrili s prstjo, ki pokriva posamezen želod. Lahko tudi stresamo želod naprosto v gozdu, da leži eno do dve coli na debelo, in ga mimogrede pokrijemo z listjem, rušo ali mahovjem. Seveda je precej drugače zasukana stvar, ako želod posušimo, olupimo in zmeljemo. Z olupljenjem zgubi želod veliko škodljive gren-kosti (to dosežemo pri svežem želodu z mehčanjem in kaljenjem deloma) in potem se želod zdrobljen da veliko boljše z drugo krmo pomešati. Toda tako ravnanje je za enega kmetovalca veliko prczamudno, zato se bolje izplača krmiti surovi želod. Seveda če bi bil v kakem kraju, kjer je posebno veliko želoda, podjetnik, ki bi hotel v večji meri prašiče-rejcem izvrševati to delo, potem bi le svetovali te prilike se kar naj-izdatneje poslužiti in krmiti želod kot zdrob (Šrot), ker je želod precej enostranska piča — to je tudi važen vzrok, zakaj ne krmimo s samim želodom — zato storimo vedno prav, ako pokladamo poleg njega še močno dušičnata krmila, grahov, bobov zdrob in podobno. Katar. Število izseljencev iz Evrope. Izseljevanje je eno izmej najresnejših vprašanj, pred katerim stoji novodobni državnik. Saj je ljubezen do domačije vendar tako naraven, vsakemu človeku prirojen čut, da zapuščamo domovino le iz posebno važnih vzrokov, in čim dalje navzdol stopamo po družabni lestvici, toliko prisrčnejši je domovinska ljubezen in toliko večji strah pred tujino. Zato je pre-resnobna prikazen, ako prijemajo velike množice ljudstva za potno palico in zapuščajo domačo grudo. Politični in verski prepiri so bili nekdaj glavni nagibi velikih ljudskih preseljevanj, danes so ti nagibi sicer še tudi velikega pomena na preseljevalno gibanje, vendar pa so zaostali za najodločilnejšim nagibom: družabno bedo. C. kr. delavsko-statistični urad v trgovskem ministerstvu je objavil poročilo naseljevalnega odbora zedinjenih držav za 1. 1902. Po tem poročilu se je zvišalo število priseljencev v zvezne države od 469.000 v 1. 1901 na 619.000 v 1. 1901 in sicer je znašalo število priseljencev: 1901 1902 iz Laškega. . 136.000 178.000 ,, Avstr.-Oger. 113.000 172.000 „ Ruskega 85.000 107.000 ,, Angleškega . „ Švedske in 46.000 46.000 Norveškega rse.ooo 48.000 „ Nemčije . . 22.000 28.000 Prirastek je, kakor se razvidi iz tabele, najmočnejši pri nas in naša država bo izkazala za leto 1903 najbrže naj večje število izseljencev v severno Ameriko. Po narodnosti je bilo lani 21‘5°/o Slovakov, 18-8°/o Poljakov, 17,5°/o Hrvatov in Srbov, Ogrov, 9'60jo Nemcev, 7*59/o Židov, 3'2°/o Čehov, 6‘3°/o odpade na druge narodnosti. Silovito je zastopan mej izselniki slovanski živelj, kateremu pripada 68'5°/o vseh izseljencev. Tudi Židov je jako veliko. Razglas. Vsled razglasa kralj, deželne vlade v Zagrebu z dne 25. aprila 1903, št. 34.653, ostane prepoved uvažanja prašičev iz okraja Rudolfovo na Hrvaško in v Slavonijo še nadalje v veljavnosti. To se vsled razglasa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 27. maja 1903, št. 23.701, dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 22. maja t. 1., št. 10.628, razglaša s pristavkom, da se zdaj iz političnih okrajev Kočevje, Rudolfovo in Črnomelj ne smejo na Hrvaško uvažati prašiči. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega izkaza deželne vlade v Sarajevu deželna vlada na podstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 25. maja 1903, št. 20.572, prepoveduje zaradi svinjske kuge uvažati na Kranjsko prašiče iz okrajev Bos. Dubica in Prijedor. Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju iz ozemelj, zaradi kuge zaprtih in prašičev pod normalno težo iz kuge prostih ozemelj tudi nadalje ostajajo v veljavnosti. Te nove odredbe stopijo v veljavnost dne 1. junija 1903 in se namesto onih z dne 22. marca 1903, št. 6078, ki se s tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da se bodo prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882, št. 51, in da se bodo trans- porti, med katerimi bi se našla tudi samo ena z zgoraj navedeno boleznijo okužena živina, zavrnili na oddajno postajo. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 49.\ (M. C. iz D.) Rad bi si zvečal svoje svinjake, ker mi drugo gospodarstvo tako malo nese, zato upam od prešičjereje vsaj nekoliko dohodkov. Ali bi mi mogli, blagorodni gosp. urednik preskrbeti vsaj površno sliko iz kakega resnično obstoječega gospodarstva, ki bi bila v stanu vliti mi poguma za nameravano podjetje. Prav hvaležen bi Vam bil zato . . . Odgovor 49.: Zelo nas veseli Vaša namera, ne samo, ker trdno upamo, da pomaga posrečeno to početje Vam na noge, ampak tudi iz našega narodnogospodarskega stališča, ker je zelo želeti, da bi se pri nakupu prascev vendar enkrat oprostili odvisnosti od sosednje Ogrske s preslabimi živino-zdravskimi naredba mi. Nedavno došlo pismo neke štajerske sotrudnice Vam utegne služiti, zato smo je priobčili mej glavnimi članki. Sejmi. Na Kranjskem: 11. julija v Senožečah 12. „ v Tre bnjem. Planini, Kropi Gonvi Planini in Zgornjem Tuhinju. 13. n v Vinici, Starem Trgu na Kočevskem. 14. „ v Jagnevcu. 17. „ v Zdenski vasi. 20. „ v Metliki, Koprivniku. 22. „ v Hinah. 23. „ v Banji Loki. 24. „ v Loki, Semiču. 25. „ v Kočevju, na Vrhniki. Na- rinu (Postojinski). Veliki Loki p. Temenici. 26. „ v Leskovcu pri podružnici sv Ane. v Višnji gori, Domžalah, Radovljici (za blago), na Bitnjah, v Bohinju, Cerknici. 27. v v Kostanjevici, Lukovcu, Šmartnem pri Litiji in Selcah, Toplicah in Vrhu (Idrijski kant.) 1. avgusta v Kranju (konjski), v Vi- nici in v Osilnici, Št. Vol-berku. 2. „ v Dolu. 3. „ v Dolih pri Litiji, na Gori pri Ribnici, Kranji na Vidmu in Vrhovcu (Kočevje), 9. „ v Št. Petru (Notr.) 10. „ v Ribnici, Dvoru, Rovtah (Vrhn. kant.), Dobu, Železnikih, Kamni gorici, Igu, Travi, Radečah, pri Lorencu na Temenici. Na Štajerskem: 12. julija v Rogatcu, Boštanju pri sv. Marjeti (v Goricah na Planini). 15. „ v Zdolah, soseski Pleterje. 16. , v Dobju. 17. „ v Muti in pri sv. Filipu v Veročah. 18. „ v Velenju (živinski sejni.), 20. „ pri sv. Barbari, Arnužu in Vitajnu. 22. „ pri sv. Magdaleni (Mar- borgu), pri sv. Mohorju, (Podčet. kant.) v Vildonu in pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju. 25. „ v Bistrici, Kozjih, Lipnici in Selcih pri sv. Urbanu pri Ptujem in v Žavcu. 26. „ v Frankheimu pri sv Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem na Teharjih. 27. „ v Armužu. 30. „ v Kostrivnici. 31. „ v Konjicah in Dobu pri Hrastniku. 2. avgusta pri sv. Lenardu (Slov. Goricah). 5. „ v Trbovljah, Ptuju, Loki, Lembergu. 10. „ v Ločah, Brežicah, Podče- trtkom, Radgoni, Slovenskem Gradcu, pri sv. Barbari, pri sv. Mariji v Jare-nini, pri sv. Lorencu (Ptuj. Polju), pri sv. Lorencu (v Pušavi). Na Koroškem: 19. julija v Gradišah. 25. „ v Strosberci. 26. „ v Kularčah in Saksenberzi. 5. avgusta v Črni in Pliberku. Na Primotskem: 11., 12 in 13. julija v Ogleji. 11. julija v Suti ali sv. Tilihu in Osobu (Vid. d.) tri dni. 13. „ v Drenciji (Vid. d.) 21. „ v Palmi. 24. „ v Čubaru. 1 avgusta v Dutovljah. 2. „ v Pazni (Pisino). 5. do 20. v Vidmu (v Furlaniji). Prinnrnfro oo - Vzajemna zavaroval-rl 'K01 UU<1 ay ■ niča proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod le stroke: Ljubljana, Mcdjatova hiša. Procoli+m/ kemična tovarna Mihael n eacilivv. Barthel & Comp. Dunaj, X. Posebnosti: Krmilno apno, karbolineum, lepenke za strehe, olje in mast, kako an-timerulion proti hišni gobi.) bo svoje pisarne in skladišča od 12. t. m. naprej iz X , Kepplergasse 20 v X/3 Siccavdsburg-gasse 44 preselila. Oglas iz Istre 1 kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kuveliča. 7imn za postelje in konjsko opravo, raz-fcllliU ijgne kakovosti izdeluje Jos. Knific 183 5—4 Stražišče pri Kranju. Klip! SB oprava za manjšo trgovino. Prnrla eo • Supa in svinjak, otepi, pše- ri uua ae. nica in proso Kje? — pove „Gospodarska zveza". Tkfl 7p|i izvrstnega naravnoga vina, istri-I IVU 4011 janca črnoga i beloga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Križmanič v Ježenju, pošta: Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja Perilni stroj. S.Sr?sp.žVt,u8r se izgubi, ves dom se onesnaži, pari se dušno; vse to more gospodarja in gospodinjo spraviti v obup Pri pranju je doma vse narobe. S perilnimi stroji se temu pomaga. Tak stroj traja cel rod in ne potrebuje nobenega popravila. Lahek je, da ga dete' izlahka obvlada. Nic ne ropoče in ker je zaprt s priklopom, omejuje parjenje. Perilo se varuje in vpere mnogo čišče, nego z roko ali na navadni peril-nici. Za kar se potrebuje pol drugi ali dva dni, zvrši perilni stroj za nekaj ur. Ker se prihrani čas in perilo, se izplača stroj vsakemu domu najdalj za dve leti. Izvrstne perilne stroje ponuja društvo Hospodaf v Hustopečih nad Bečvo Morava. — Zahtevajte cenik. Trgovina in obrt. Trgovina. Pogoji za odpravljanje brzovoznega blaga z odprav-nitni listi (naročba). 1. V okrožju c. kr. avstrijskih državnih železnic odpravljajo se z odpraviti mi listi pravilno ponavljajoče se pošiljatve preskrbovalnega blaga in vračajoči se prazni zavoji, v kolikor te pošiljatve po blagovnem ceniku, delu I. za avstrijsko ogrske bosansko her-cegovinske železnice ne spadajo pod navadno brzovozno blago; vozne pristojbine pa se mesečno obračunavajo. Za te pošiljatve veljajo določila omenjenega cenika s sledečimi pre-membami in dopolnili. 2. Odpravljanje z odpravnimi listi prijaviti je pismeno najkasneje 8 dni prej oni postaji, kateri naj se blago za odpravo odda in se mora tej tudi naznaniti določilno postajo in naslove prejemalcev. V kolikor naj se blago oddaja ali izroča na postajališču ali zvezini postaji, na kateri kaka tuja železniška uprava službo opravlja, treba je za to dovoljenja onega c. kr. ravnateljstva državnih železnic, v čigar okrožju tista postaja ali postajališče leži, na katerem naj se blago oddaja. 3. Stranka ima naznaniti najvišji znesek, katerega dosežejo v teku enega meseca odpravne pristojbine za prevoz blaga in vračajoče se zavoje in dati varščino v gotovini, katera ostane za predujem na voznino in se ne obrestuje. To varščino v gotovini je, ako se blago za odpravo odda na postaji, založiti pri tej, ako se pa odda na postajališču, založiti pri oni postaji, katera ima zaračunavati dohodke tega postajališča (zaračunovalna postaja). Položitelju izroči se položni list in iztis predležečih pogojev. 4. Odprema se pri odpravljanju polnih posod in vračanju zavojev na podlagi odpravnih listov (s tiskanim kolkom), po posebnem uzorcu. Naročnik mora za vrnitev zavojev potrebne odpravne liste pri oddaji polnih posod sam preskrbeti. Ta od-pravni list se prejemalcu v določilni postaji izroči. Naročnik mora napisati naslov, odpošiljalec zavojev pa popisati druge razpredelke. Iztisi odpravnih listov prodajajo se na postajah in sicer odpravni listi s tiskanim kolkom 2. vinarjev po 3 vinarje, odpravni listi z tiskanim kolkom 10. vinarjev po 11 vinarjev.*) Ako se blago za odpravo odda na neopremljenem postajališču, ali postajališču, kjer ni nikogar, ki bi znal pisati, ali kjer službo opravljajo zasebne osebe, tedaj ima stranka v svrho obračuna za vsako pošiljatev preskrbeti odpravni list in še izpisek iz odprav-nega lista po posebnem uzorcu. Potrebne obrazce ima stranka preskrbeti. 5. Na zahtevanje pošiljaka se prejem pošiljatve potrdi na dvojniku odpravnega lista, katerega ima poši-Ijalec preskrbeti in se kot tak zaznamuje. Sprejemni listi se ne napravljajo. 6. Vsaki tovorek mora imeti popolni naslov prejemalca. Na zavojih, kateri se med dvema postajama ali postajališčema pravilno tje in nazaj pošiljajo, morajo biti trpežno zaznamovana imena teh postaj oziroma postajališč, in vlastinski znak lastnika. Pri vporabi pločevinastih znamk morajo biti vtisnjene črke in številke najmanj 2 centimetra debele. 7. Posode za mleko morajo biti uradno zmerjene in zaznamovane. *) Za prevoze na daljave do 38 km uporabljajo se odpravni listi s tiskanim kolkom 2. vinarjev, za prevoze na veče daljave pa odpravni listi s tiskanim kolkom 10. vinarjev. 8. Pri oddaji za odpravo se morajo na zahtevanje sprejemnega urada pokazati uložni listi varščine. 9. Nakladanje in razkladanje preskrbi železnica. Pošiljalci in prejemalci pa so dolžni, ako železnica to zahteva, da pri tem pomagajo. (Konec prihodnjič.) Obrt. Mlinarske razmere z ozirom na boljšo vporabo domačega žita. Po predavanji gosp. Št. Steinmetza v saksonski kmet. družbi. (Konec) Kakor znano stane ječmen za krmo mnogo menj nego ječmen za pivo. V mlinarstvu pride dandanes 1ji da celo 1/a onih redilnih sno-vij, ki se najdražje plačujejo v odpadek. Kako bi torej moglo biti drugače, da se je morala pri taki mlinariji za živinsko pičo tudi žitna cena primerno znižati. Ze Liebig je rekel, da redilna vrednost določuje ceno kakega splošno ljudskega hranila. Pri tem so pa nečisti otrobi današnjega mlinarstva vendar tudi mnogo predragi v primeri z drugimi živinskimi krmili. V našem tako higijeničnem veku, ko se celo za živino zahtevajo čisti otrobi, hoče tudi človek nehote čistega in torej okusnega kruha. Mlinar in pek pa si prizadevata samo za to, da dasta bel kruh, če tudi je že davno dokazano, da okusne snovij v žitu niso bele, ampak rumenkaste. Ako ljudje dandanes zahtevajo belega kruha, imajo v toliko prav, ker je v črnem kruhu navadnih mlinov veliko, veliko preveč nesnage in zopernih, celo zdravju škodljivih delov. Enostranska cenitev moke po beli barvi je eden glavnih vzrokov, da je prišla ob ceno domača pšenica, domača rž. Kajti na ta način se je izcimila tehnična zvijača, da dajo z velikim pritiskom med gladkimi valjci moki bel lesk. To je podobno kakor pri slad- korju ali pri škrobu! Pod pritiskom zmlet sladkor je videti mnogo belejši nego isti sladkor v kristalih. Takošna mlinarija, kakoršno imamo danes, je vzrok da izgubi naše mehkejše, domače žito deloma sposobnost za vpijanje vode, dalje tudi pripravnost za lepo kipenje (testo ne gre tako lepo gori) in s tem celo pripravnost za peko. Naše podnebne razmere so vzrok, da je naše žitno zrnje vedno bolj mehko, nego one tuje vrste, ki jih zahtevajo valjčni mlini. A povsodi znana stvar je, da so plačevali pred 15—201eti naši mlinarji za to domače žito najvišje cene, zlasti še za tako pšenico in da niso hoteli mleti inozemskega žita. Od takrat se je pa veliko spremenilo, ker so se mlini bolj in bolj premenili v valjčne mline, ki so pripravni le za trdo žito. Nočem sicer reči, da se ne bi dalo tudi v valjčnem mlinu žito zmleti rahlo. Toda taka grobejša moka nima tako lepe barve, zato se vsepovsod! prav močan pritisk, kateri pa more prenesti samo trpežnejše inozemsko žito, ne da bi trpelo na pripravnosti za peko. Vsled te mlinarske tehnike morajo imeti naši mlinarji tudi inozemsko pšenico za mlečev. Mi moramo to tuje žito plačati, če tudi stane več nego domače žito. Ako bi hoteli naše domače žito z umetnim sušenjem usposobiti za to trdo mlinarstvo, bi bila to velika napaka. Kajti vsako izumetničeno ravnanje škoduje sposobnosti za peko ravno tako kakor tako zvano „umetno mlinarstvo11. Ker se zamenjava učinek z vzrokom in ker je naša napačna mlinarska tehnika potrebovala tudi nekega opravičila, so raztrosili novico, da naša domača pšenica in rž sama zase ni dobra za peko. To je očividno obrekovanje, ki je prineslo avstrijskemu poljedeljstvu že milijone in milijone škode. Št. Steinmetz nabira vže dalje časa izkušnje o pogojili pri žitu za dobro peko. L. 1880. je vodil večji trgovski mlin na južnem Bavarskem, kjer so kakor po navadi mleli polovico ogerske, polovico domače pšenice. Enkrat slučajno ni bilo nič ogerske pšenice pri roki za mešanje in še bavarska pšenica je imela precej hib. Kljub prav pazljivi mlečvi si vendar ni upal Steinmetz te moke izročiti peku. A nek pek, ki je bil eden najboljših odjemalcev je hotel imeti eno vrečo za poskušnjo. In res so poslali za šalo vedno nergajočemu peku eno vrečo te grobo mlete moke. Vspeh jih je kar osupnil. Pek je prišel in je kupil celo zalogo z utemeljitvijo, da tako dobre moke že davno ni več pekel. Vže tedaj mi je prišlo na misel, pravi Steinmetz, da v našem mlinarstvu, kakor dela sedaj, ne more biti vse v redu. Pozneje sem še večkrat delal podobne skušnje in dobil vselej prav dobro moko za peko. Podobno je z ržjo. Mali mlini na vodo bi bili vpričo velikih parnih mlinov že davno potihnili, ako bi ne bila okusnost in pekarska sposobnost moke iz teh mlinov njihova rešitev. Poznam peke, ki imajo lastne mline v katerih že leta in leta meljejo mnogo bolj grobo moko, nego navadni mlinarji, ki pa vendar peko vedno dober in okusen kruh. Glavna stvar pri tem pa je, da ti peki dobivajo iz domače pšenice ne samo mnogo več moke, ampak tudi bolj redilno moko, kot navadni mlinarji. Res bi se pa dala njihova moka v močni trgovini težje prodati, ker pač ni tako lepo bela, ker je napravljena brez močnega tlaka. Ravno tako je znano, da da moka iz skaljene rži, ako se ji pridene majhno kuhinjske soli, prav dober kruh. Tedaj, napačnemu dozdevku, beli barvi se žrtvuje pekarska sposobnost domačega žita. To dejstvo je dokazano ! Mnogo mlinarjev brez okolišev izjavlja, da se da smleti tudi v onih letih, ko je pri žitu veliko izrastka, iz domačega žita lahko pečljiv, redilen kruh ako se temu primerno tudi melje. Treba le žito temeljito očistiti in potem rahlo zmleti. Na ta način deluje mlečev po Steinmetz-ovem načinu, za koji deluje že od leta 1889. sem. V Šle-ziji, kjer je postavil tak mlin, so bili peki kar očarani od te nove moke, tako lepo se je pekla. Temeljno načelo novega mlinarstva je poprejšnje čiščenje žita z umivanjem in odstranjenjem lupine, brez vsakega umetnega sušenja. Pri tem umivanji v mrzli tekoči vodi se navzamejo vlage samo vnanja lesena vlakna, notranje močnato zrno pa ostane nedotaknjeno. To ravnanje je precej podobno lupljenju mandljev, ki jih rabimo za velikonočne potice. S tem čiščenjem postane celo snet-java pšenica čista in rabna. Prof. Hofmanu v Tipskem je dokazal, da so moke narejene po tem načinu brez plesnobe in glivic, ki se nahajajo v navadnih, večji del belih mokah. Je li se napravi iz take izvrstno očiščene pšenice ali rži brezotrobna moka v množini nad 82°/o ali močna moka s 94°/o, vedno ima ta moka zase prednost boljšega okusa, trpežnosti in zlasti sposobnosti za peko. Ker je moka brez gljivic, zato tudi čisto kipi in se lahko peče. Peki pravijo, da je potreba tudi menj drož in kruh je prav trpežen ter ne plesni nikdar od znotraj na ven. Gotovo je toraj, da so v žitu ne nahaja GO—70°/o slabo čistih, kakor pri navadnih mlinih, ampak do 94°/o popolnoma čistih in okusnih delov za človeško hrano. Ne samo mlinarstvo, ampak tudi pekarstvo potrebuje preosnove, ker dela sedaj za 30—50°/o predrago, nečedno in pomanjkljivo. Vse razmere v krušni obrti so se pač nezdravo razvile in je treba z energično roko poseči vmes, da zabranimo nadaljno oškodovanje narodnega blagostanja. Edino le s pomočjo pravilno organizovanega mlinarstva je mogoče našemu kmetijstvu, da odločilno vpliva na oskrbovanje domače države s kruhom. Se-le takrat, kadar se bo cena našega žita ravnala po ceni kruha in izvirala iz nje, še-le takrat se bodo zvišale cene našega žita. = ZADRUGA s Pridobninski davek in rajf-aj šenov e posojilnice. Več naših rajfajsenovih posojilnic poslalo nam je dopise davčnih oblastij, v kojih se posojilnice pozivajo, da naj predložijo napoved za pridobninski davek. V smislu zakona z dne 25. oktobra 1896 (drž. zak. št. 220) H. poglavje §84 lit. e so pa raif-ajsenove posojilnice t. j. one posojilnice, kojih pravila zadoščajo zahtevam § 1. zakona z dne 1. junija 1889 (drž. z. št. 91) pri- dobnine proste. Vse rajfaj-senovke, ki so prejele poziv za napoved, naj torej predložitev napovedi odklonijo — sklicevaje se na gori navedena postavna določila, a nam naj o tem kratko poročajo. Zadružništvo na Mžjeavsirijskem koncem 1. 1902. V Avstriji prednjači na zadružnem polji Nižjeavstrijsko; tam se je zavzel za zadružništvo z vso vnemo deželni odbor, ki neposredno skrbi za razvoj zadružne organizacije. Kakor posnemamo s poročila nižjeavstrijske zadružne centralne blagajne, poslovalo je koncem leta 1902 — 598 zadrug i. s. 511 posojilnic, 44 mlekarn, 20 skladiščnih zadrug, 8 vinskih zadrug, 7 gospodarskih zadrug za skupno nakupovanje in prodajo, 2 mlinarski zadrugi, 1 lesotržna in 1 čebelarska zadruga — vrh tega 4 osrednje zadruge na Dunaju in sicer nižjeavstrijska mlekarna, nižjeavstrijska vinorejska zadruga, zveza zadrug — in pa centralna blagajna. Centralna blagajna imela je koncem leta 1902 vlog na tekoči račun K 14,856.000’— koje za-obrestuje po 4-l°/o, prometa imela je K 66,520.437'—, čistega dobička K 31.486 18. Skladiščne zadruge oddale so v 1. 1902. vojaškemu erarju 1440 vagonov zrnja za K 2,000 000’— in drugim odjemalcem 664 vagonov za K 980,000‘—. Mlekarne so prodale približno za K 1,060.000'— mleka in’ mlekarskih izdelkov, vinske zadruge pa za K 620.000'— vina. Zadruga tkalcev prodala je za K 338.000-— tkanin. To so vsekako lepe številke, ki kažejo lepe vspehe zadružništva in nas vspodbujajo na neumorno zadružno delo. Revizijski zakon je izšel. V zadnji številki priobčili smo novi revizijski zakon, kakor sti ga sprejeli obe zbornici. Dne 27. junija 1903 priobčila ga je pa uradna „Wiener-Zeitungu in je natisnjen tudi že v državnem zakoniku št. LXIII. z dne 27. junija 1903 — pod št. 133. Zakonu je naslov: „Zakon z dne 10 junija 1903 — o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev.“ V isti številki državnega zakonika objavljena je tudi „Aa-rulba 'pravosodnega ministerstva sporazumno s trgovinskim minister-stvom — z dne 24. junija 1903 — s hojo se dajo izvršitveni predpisi k zakonu o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev. “ Določila te naredbe priobčimo v prihodnji številki. Velika želja, da srčna želja vseh zadrugarjev Avstrije je torej spolnjena — dal Bog — da se spolnijo tudi vse nade, koje stavimo na ta zakon! Socijalni tečaj na Krku. Na željo preš v. škofa dr. Mahniča vršil se bo na Krku od 20. do 23. julija t. 1. teoretični in praktični tečaj o zadružništvu, osobito v posojilništvu po rajfeisenovem načinu, o pridobitnih zadrugah itd. Po tečaju se obiščejo pojedine zadruge kvarnerskih otokov. Za pokritje stroškov dovolila je vlada primerno podporo. Našim rednim članom, trgovcem in obrtnikom! V smislu svojih pravil ima „Gospodarska zveza11 poleg zadrug tudi fizične osebe kot člane, ki se imenujejo ali „Z vezi ni tr-govci“ — „Zvezini obrtniki11 — in „redni člani11. Te opozarjamo na § 11. naših pravil, ki se glasi: „Vsak redni član zadruge (to je „Gosp. zveze11) ter vsak Zvezini trgovec in obrtnik ima vsako leto prispevati z zneskom 2 kroni k stroškom zadružne oprave. Letni upravni prispevki so plačati meseca januvarja vsakega leta na mestu Ljubljana. Član, ki te dolžnosti točno ne izpolni se smatra izstopivšiin in njegov opravilni delež v znesku 2 kroni ali pa jednaki delni znesek trgovskega odnosno obrtnega deleža, zapade v korist zadrugi. Zvezino načelstvo je opravičeno, v posebno uvaževanja vrednih slučajih dovoljevati izjeme od predstoječih določb11. Podlistek. Mala pripovest s kraja, ki še nima posojilnice. (Konec) Drugo leto bila je spet dobra letina, vaščani so pridelali mnogo žita in cene so za polovico padle. Kolač šel je k Židu. „Čas je potekel, moral bom vam poravnati svoj dolg." „Ali, gospod župan, gospod Kolač, kaj pa mislite od svojega najpo-nižnejšega sluga — saj ne zahtevam — rad počakam." „Ge ste tako dobri, ker res rabini letošnji pridelek, da poplačam davke in druge potrebe." „Seveda počakam, dokler hočete, gospod župan; kaj ne najin račun je Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec junij 1903. Predmet Vloge K r e d i t 10 Denarni promet vloženo vzdignjeno izplačano povrnjet K h K h K i) K h K Stanje 31. maja 1903 . 1,605 408 05 — — 2,617.640 60 — — V mes. juniju 1903 . . 236 465 51 145.712 06 126.350 13 75 453 23 Skupaj . . . 1,901 873 56 — — 2,743.990 79 — — 6,948 531-68 Po odbitku 145.712 06 — — 75.453 23 — — Stanje 30. junija 1903 1,756.161 50 — — 2,668.573 56 — — Bilance. Posojilnica v Dobrepoljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: v upravnem I. pristopilo 75, odpadlo 7 ; koncem I. 502 s vplačanimi deleži K 1.004; odpovedano 0. Denarni promet: K 969.487-39. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 430 538 52 Deleži 1 004 Naložen denar 8.602 10 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 475 39 nimi obrestmi 434119 64 Zaostale obresti posojil. . . 1.930 27 Brezobr. izposojilo dež. odbora 300 — Delež pri Ljud. posojilnici 4 — Pred plačane obresti posojil . 1.231 71 Delež pri „Gosp. zvezi" . . 1.000 — Rezervni zaklad 5.427 56 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.247 29 Cisti dobiček 1.774 66 443 85? 57 443 857 57 1 Hranilnica in posojilnica v Gojzdu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 37; v upravnem 1. prirastlo 12, odpadlo 5; koncem 1. 44. Deleži: začetkom leta K 74; v upravnem letu prirastlo K 24, odpadlo K 10’ koncern leta K 88; odpovedano: 3. Denarni promet: K 43.305,17. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Deleži 88 Naložen denar 1.724 — Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični . . . . 195 20 nimi obrestmi 12.427 48 Zaostale obresti posojil . . . 16 74 Predplačane obresti posojil . 77 40 Vrednost kolekov 12 68 Rezervni zaklad 92 85 Nepovrnjeni prehodni . . . 33 66 Čisti dobiček 8 40 Obresti od naloženega denarja 7 88 Gotovina konec leta 1902 . . 1.213 97 12.694 13 12.694 13 Hranilnica in posojilnica v Izlake, registrovana zadruga z neom. zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: v 1.1902 pristopilo 47, odpadlo 1, koncem leta 134 s vplažanimi deleži K 268; odpovedano: 0. Denarni promet: K 142.57649. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Inventar 253 94 Deleži 268 Posojila 98 Hranilne vloge s kapitalizova- Zaostale obresti 209 20 nimi obrestmi 61.182 03 Naloženi denar 710 25 Predplačane obresti posojil . 42 63 Vrpdnost tiskovin 212 — Rezervni zaklad 119 64 Vrednost kolekov .... 5 — Cisti dobiček 545 11 Prehodni stroški 422 97 Gotovina 31. decembra 1902 . 2 848 07 62.157 41 62.157 41 I 40 goldinarjev — in cena je žitu letos 5 goldinarjev — toraj bi bilo to 8 vagonov — kaj ne gospod župan — dam vam staro zadolžnico nazaj, pa mi podpišete novo — 8 vagonov bi bilo, kaj ne? Župan ga je gledal — upal, da bo drugo leto še boljša letina — in podpisal. Prišlo je drugo leto; letina bila je slaba. Kolač bil je v zadregi, ker ni dosti pridelal, da bi vrnil Židu. Podal se je k njemu in ga prosil, naj ga še do druzega leta počaka. „Dragi gospod župan — gospod Kolač, bodite brez skrbi — saj vas počaka vaš preponižni sluga; kaj ne — 8 vagonov bi bil najin račun — in letos je cena 9 goldinarjev, kaj ne, gospod Kolač, gospod župan — toraj je najin račun 72 goldinarjev — brez obresti, ker jih ne računim svojim dobrim znancem — — seveda ne — in tu vam vračam staro zadolžnico, pa mi podpišete radi ljubega reda spet novo". Kolaču se je v glavi nekaj zasvi-talo — v prsti ga je zasrbelo, z očij mu je švignilo na Žida par bliskov in malo škripanje z zobmi se je moglo slišati — ob enem pa ga je navdajala nada na drugo leto — prijel je za pero — in s trdimi potezami podpisal svoje ime. „Saj je zadnji podpis, ki ga dobi ta prokleti žid od mene", je mislil in nevoljen zapustil Žida, „Najrajši bi se takoj rešil, a kje naj dobim denar — sosedi sami stradajo — s šparkase jemati taki znesek, ko ga rabim, pa tudi ne gre, ker so preveliki stroški — nič — počakam še do druzega leta —• — je modroval župan. „Zdaj bi res bila dobra posojilnica, pa je nismo hoteli" — je sklepal in šel na polje. In prišlo je drugo leto. Spet se je pridelalo jako mnogo žita — in cena je spet padla. Kolač je dobil sicer tudi mnogo žita — mogel bi ga celo nekaj prodati — a ta nizka cena , ... in pa žid, kojega se mora na vsak način rešiti. „Kako bo le zdaj račun zvijal?" Žid sprejel ga je preprijazno hinavsko. „Gospod župan, gospod Kolač — kaj pa zapoveste?" „Svoj dolg bi rad poravnal —saj veste, tiste štiri vagone, ki ste mi jih pred par leti posodili." „Gospod Kolač, gospod župan, ne zamerite svojemu preponižnemu slugi, ker se nič ne spominja kakih štirih vagonov — celo nič — dragi gospod župan — jaz imam le od vas malo zadolžnico čez 72 goldinarjev — z vašim podpisom — in drugega nič — pa se ne mudi —• saj vas rad počakam, ker vem, da so žitne cene precej male — kaj ne — gospod župan — eno leto še počakajmo, da bo boljše — in vi mi podpišete samo le spet prav malo zadolžnico, — kaj ne — 72 goldinarjev je — danes je pa cena žitu 6 goldinarjev — torej ste mi dolžni 12 vagonov žita — kaj ne — 12 krat 6 je 72 ... . gospod župan . . . Kolača lotila se je jeza — a se je premagoval — s svojo trdo, zdelano pestjo vdaril je po mizi, da je zaječala in je žid ves preplašen odskočil — pa je odšel. „S štirih vagonov je zrastlo 12 vagonov — — moram se ga rešiti takoj, ker me sicer spravi na beraško palico; o zakaj smo bili tako zabiti, da nismo hoteli posojilnice/ „A zdaj jo moramo ustanoviti — še danes skličem vse vaščane, da se pogovorimo/ In to je storil. Prišli so malo ne vsi vaščani. Kolač jim je pojasnil, kako da je prišel do prepričanja, da je posojilnica potrebna — odkrito jim je povedal o Židu — in tu je nastal šunder. „Z menoj je ravno tako delal — z menoj tudi — tudi — tudi — “ so kričali vaščani. Tu se je videlo, da je žid odiral celo vas. „Ko bi že imeli svojo posojilnico, bi se kaj takega ne moglo zgoditi, pa mi smo se te branili — in sedaj imamo kazen, kakor jo zaslužimo; če je ravno malo huda, pa nam odpira vsaj oči. Zdaj pa, ko vidimo, kako da je, pa ne odlašajmo več, takoj si ustanovimo svojo posojilnico — in prva njena naloga bo, da nas reši Žida/ Vse je pritrjevalo tem besedam župana, sklenila se je ustanovitev posojilnice, ki bo pričela v najkrajšem času poslovati. In žid se peni same jeze. „Tako lepo mi je cvetela pšenica — cela vas bi bila moja — pa mi ta preklicana posojilnica podere vse upe, no — nekaj sem le zaslužil — in s tem grem drugam, kjer še ni posojilnice — in tam bom delal naprej/ Hranilnica in posojilnica v Laškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: zaželkom 1. 224; v upravnem 1. prirastlo 32, odpadlo 5; koncerni. 251. Deleži: začetkom 1. K 446; v 1. 1902 prirastlo K 64, odpadlo K 10; stanje koncem leta 1902 K 520; odpovedano: 0. Denarni promet: K 201.579-99. Imetje (Aktiva) K' h Izguba (Pasiva) K h Posojila 106.654 12 Deleži 520 _ Naložen denar 276 25 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 157 95 nimi obrestmi 138.110 43 „ nepremični .... 37.960 83 Izposojila 16.500 — Zaostale obresti posojil. . . 5 064 41 Predplačane obresti posojil 110 22 Predplačane obresti izposojil . 57 — Rezervni zaklad 1.041 54 Terjatev na najemnini . . . 2.000 — Cisti dobiček 110 Gotovina 31. decembra 1902 . 4.222 07 156.392 63 156.392 63 Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z neom. zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 382; v 1. 1902 pristopilo 24, izstopili 13; koncem leta 393. Deleži: začetkom leta K 764; v 1. 1902 pristopilo K 48, odpadlo 26; koncem leta K 786; odpovedano: 4. Denarni promet: K 642.809-38. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Nal. denar pri druzih zavodih Inventar premični . . . i „ nepremični .... Zaostale obresti posojil . . Nepovrnjeni prehodni . . . Ti rj ate v za prodano posestvo Vrednost tiskovin Tirjatev na najemnini . . . Delež pri Lj. pos. v Ljubljani Nepovrnjene vloge .... Gotovina 31. decembra 1902 . 335.621 268 056 577 22.678 5.743 5 579 854 300 741 4 192 6.093 20 22 55 92 74 38 96 83 05 72 Deleži Hranilne vlogo s kapitalizova- nimi obrestmi Plačane obresti od posojil. . Rezervni zaklad Cisti dobiček 786 636.158 . 805 8.308 385 14 44 12 87 646.44.3 57 646 443 57 Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundu na Pogorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 15, izstopilo 4; koncem leta 63 s vplačanimi deleži K 750; odpovedano: 0. Denarni promet: K 92.212 73. 1 Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila . . 40.083 13 Deleži 750 Zaostale obresti posojil. . . 557 21 Hranilne vloge s kapitalizo- Naloženi denar 7.061 57 vanimi obrestmi .... 49.071 32 Inventar po odpisu 10°/o . . | 467 97 Predplačane obresti posojil . 162 35 Gotovina konec leta 1902 . . 2.463 41 Rezervni zaklad 600 37 Cisti dobiček 11 49 25 50.633 29 T 50.633 29 II 1 Posojilnica v Zatičini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 74, vi. 1902 pristopilo 4, izstopilo?; koncem leta 71. Deleži: začetkom leta K 1.000; vi. 1902 prirasllo K 40, odpadlo 220; koncem hta K 820; odpovedano: 0. Denarni promet: K 50 722 71. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) h Posojila 45.148 Deleži 820 Naložen denar 2.784 68 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 356 67 niml obrestmi 26.794 16 Inventar nepremični .... 200 — Izposojila 23.300 — Zaostale obresti posojil . . 298 32 Preplačane obresti od posojil 98 75 Vrednost tiskovin 100 — Obresti deležev 201 73 Delež pri Gosp. zvezi . . . 1.000 — Čisti dobiček .... p . 341 24 Delež pri Ljudski posojilnici . 4 — / Zguba 1 1901 124 26 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.539 95 51 555 88 51.555 88 1 1 Konsumno društvo v Starem trgu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 25, odpadlo 3, koncem 1. 506 s vplažanimi deleži K 11.914; odpovedano: 0. Denarni promet: K 210.047'83. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri drnzih zavodih Obresti naloženega denarja . Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... „ posestva .... „ deleža Gotovina konec leta 1902 . . 112 5 27.010 14.464 2.606 5 700 202 104 91 08 43 07 09 31 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Dolg na blagu nezadružnikov Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada čisti dobiček 11.914 524 7.180 24.689 5.256 236 464 73 47 54 15 50 264 89 50 264 89 1 Tako je sklenil žid in mi opozarjamo na ta Židov sklep vse one kraje, ki še nimajo posojilnice, da se pravočasno ganejo, ker se ne sme najti na Slovenskem kraj, kjer bi se mogel naseliti kak oderuh. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Cerkno, hr. in pos. (1.6.) K 504.17 čojzd, „ „ „ (24. 6.) „ 500'— Št. Janž, „ „ „ (°/o. ) „ 624-76 Hrenov., „ „ „ (24. 6.) „ 2.000-— Smledn., „ „ „ (25. 6.) „ 1.000-— Ig, * . „ , „ 1.000-— Št. Jur pod Kumom, hran. in posojilnica „ „ 500-— Selce, hr. in pos. „ „ 2.000'— Borovn., „ „ „ „ „ 2.500-— Šk. loka, Ij. „ „ „ „ „ 4.000 — „ » „ * » » (26. 6.) Tržič, „ „ „ Sv. Ema, pos. in hr. društvo (°/o) Jesenice, hr. in pos. (27. 6.) Zg. Besn., „ „ „ „ Domžale, „ „ „ Ribnica, , „ „ „ Šk.loka,lj. „ „ Idrija, „ , Kamnik, (28. 6.) (1.7.) (°/o) (°/o) (1.7.) Škocijan, , , Smledn., „ „ Tržič, n „ „ , „ Senožeče „ „ „ , Kanal, okr. „ Tržič, hran. „ „ „ „ Šmartno, „ „ , „ Stari trg, „ „ „ „ „ Kranj, g., „ „ „ , „ Zneske, ki smo je prejeli račun po 30. juniju 1903 — v prihodnji številki. 1.100-1.800-— 472-50 1.600-— 500-— 800"— 8.000-— 2.500 — 660"— 10.000 — 568-45 581-98 555-98 1.200'— • 1.200-— 3.000"— 800-— 800"— 5.000- — 2.000- — na tekoči izkažemo INajpopolnojši perilni stroji, likalnica, ožemalnica in pinja in sploh vsakršni praktiški stroji za gospodinjstvo in gospodarstvo po najzmernejših cenah, nedosegljivo trdni. Plačuje se tudi na obroke. Ponuja franco do katerekoli postaje isi m—6 Društvo „J56$pedar“ Zahtevajte cenik! V HllStOpCČitivHl M0I3.V3,. Zahtevajte cenik! MIHAEL KASTNER, Ijubijana = Žjalnici za kavo: priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda ...........vrelčnih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. i87 10_4 =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Hcid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. „J.J'"'v1 ' V55S$^ to--'-*- •* ' " : ^ Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 179 12—7 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne per blagajne mi prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joscphs-Ouai št. 13. (170) 24—12 O' u u 'O u o u U o o Zarezane strešnike vštnce (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) ; zidarsko opoko 4^ 4^ 4^ I Cement, roman in portland I glinaste peci in štedilnike I] plOŠče Za tlak, Samotne in cementne kot vse drugo sta^vbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah m 10-5 3. ?. Vidic 8 Comp. Ljubljana. Patentovane sprave za žvepianje trt jednostavno i duplo delajoč« ŠKROPILNICE PROTV PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POIJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JUS, IEILERmi iUlUtl H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—10 — 20? - iL>an ^ebek Zahvala in priporočilo!! stavbeni in umetni ključavničar T7- Celji, Poljske ulice štev, 14. so priporoča za izvršitev v njegovo stroko spadajočih del, osobito pa priporoča svoje najnovejše patentovane strelne priprave == proti toči moji strelni možnarji so iz kovanega železa, ne pa, kakor pri drugih konkurenčnih tvrdkah, Vliti — (178) 10-7 varni so toraj proti ------razstrelbi. : Brezplačni ceniki na razpolago. Spoštovani gospod i. (i7ti) 24_7 f r Pirrnli lekar „pri angelju46 v Ljubljani l,e 1 1VVU11) Dunajska cesta. Po večletne) uporabi pri svoje) živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero hi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And Kocjančič. P odg or a pri Gorici, dne 13. julija 1902. Vsi kmetovalci "HH se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konj e, krave, telice, vole, prašiče, ovce itd., obdržati zdrave, močne, ješče in debele, če se jim primežu je k krmi iz lekarne F-IOOOI^I „pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. En zavoj J/4 leg 50 vin., 10 zavojev 4 K. Vnanja naročila po povzetju. N.V;> , ..................................................................................................................................................■ ' ■ ' - • ti Živinski prašek. #•©•©•©•©•© l)ad 200 jtrcjea v zolegi! Jtajboljšc mlatilnice. gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in aimkanske kosilne stroje (Damo tudi na poskušnjo) in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 186 6—4 Slovenski ceniki brezplačno. ©•©•©•©•©•© „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo! I I ! I I I I I Denar si prihranite, če vsakovrstne poljedelske stroje, orodja, šivalne stroje, troinfie, cevi, kakor tudi inašinsko olje in motore, splošno za najboljše, priznana, kupile v zalogi Sranc Zemana, Po,jan^kuab&. 24. NB. Kcdor mi preskrbi naročila, odškodujem ga za njegov trud dobro!!! i82 7—5 208 ~~ Spretni za5tcpnil c=» GZ3 cr> fcsa po CT> tsa ero, f=J B rNaji^vrstnojši in pvi^nano najboljši $tr©ji za mlatiti s patentova-nirni okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vitul ali z motorjem, vitelji (kopje) zn nap rego, mlini plugi iz jekla, brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, zn mrvo, deteljo in žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. izdeluje po naj novejši in poznano najboljši napravi Ph. Hayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse Št. 71. .900 delavcev. iC± - , trijerji, ‘ za roškanje j turšice, stroji za rezanico s palent0Vij^< 0£°fni in maz-rožnice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, štedilne peči, obračljive sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje 185 8—5 Odlikovane s črt-j; 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. . izdajatelj s Oospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Sohvveitzer, odbornik Gospodarske Zveze v hjubljaui. — Tlsok Zadružne tiskarne v Ljubljani.