Poiinint plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din i-50. TRGOVSKI Časopis mm trgrcrvino* Iindosfrf* E* v.\ce\^a v^vca cdništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje v , itsO D, za pol leta 90 D, za četrt leto Dopisi sc ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. TJ 45 D, mesečno 15 D; za .^emstvo: 210 D, — Plača in toži se v I jubljani. LETO VI. Telefon štev. 55J5 LJUBLJANA, dne 22. decembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 151. Zborovanje trgovske in obrtniške zbornice Sloveni! (Konec.) K predsedstvenem poročilu je v daljši debati zbornični čian Fran Čuček iz Ptuja orisal položaj naše vinske izvozne trgovine in omenjal, da je kljub svoječasni kompenzacijski pogodbi med našo državo in Ce-hoslovaško republiko izvoz našega vina 1 ja nemogoč, ker ga obremenjuje češka uvozna carina 4.50 do 5 Kč, medtem, ko se na Češkem dobra vina lahko dobi po ceni 5 Kč v veletrgovini. Zato je mnenja, da se mora pri bodočih trgovskih pogajanjih s Čehoslovaško doseči znatno znižanje sedanje uvozne carine tako, da bo našim vinom konkurenca omogočena. Ker je Slovenija na rešitvi tega vprašanja vsled svojega razvitega vinogradstva eminentno interesirana, da pridobi za izvoz na ših viri svoja nekdanja tržišča nazaj, je predlagal, da se zahteva pritegnitev naših strokovnjakov pri bodočih pogajanjih. Nato je obširno razpravljal o neprimernosti sedanjih določb glede dopoiovanja in bivanja inozemskih strokovnjakov v naši državi. Po sedanjih predpisih se jim dovoljuje le enoletno bivanje in se po preteku te dobe mnogim odklanja podaljšanje dovoljenja. Pod takimi pogoji je skoro nemogoče dobiti za novo se snujoča podjetja dobrih .strokovnjakov in zato zeli, da se iozoefevni predpisi olajšajo. Izraža željo, da naj bi se narodno zavednim Cehom dalo pri importu strokovnjakov prednost. Nadalje je govoril o nakladalnih in razkladalnih rokih v železniškem prometu ter povdarjal, naj bi zbornica ponovno podvzela vse potrebne korake, da se ti roki podaljšajo. 1 udi je ostro kritiziral uvedbo kulu-ka, ki se naj kot času neprimerno inštitucija odpravi. Nato je prišel v razpravo zbornični proračun za leto 1924, ki je bil že podrobno razpravljan na seji združenih odsekov v sredo popoldan. Proračun izkazuje skupno potrebščino 2,147.443 Din, pokritje 2 milijona 315.006 Din, s presežkom 167.563 Din kot blagajnično rezervo. Glede na draginjske razmere so se morale zvišati postavke za osebne jn stvarne potrebščine, kakor tudi za podpore šolam itd. Za trgovske in obrtne nadaljevalne šole je v proračunu postavljenih 150 tisoč dinarjev. V zaklad za višjo trgovsko šolo, ki je dosegel letos znesek 55.908.29 Din, se na novo prispeva 20.000 Din. Za nepodržavljeno trgovsko šolo v Novem mestu je preračunan prispevek 4000 Din, za ustanove za učence srednje tehnične šole svota 11.000 Din za ustanove učencem trgovske akademije pa 2500 Din; za vzorčne razstave je določeno 37.500 Din. za prezidavo in razširjenje zborničnega poslopja pa prispevek za tozadevni stavbni sklad 250.000 Din. Zbornična doklada ostane kljub povišanim proračunskim izdatkom neizpremenjena. Debate k proračunu so se udeležili podpredsednik Ivan Ogrin, dalje zbornični člani F. Stare, I. Rojina in 1. Smertnik. Vsi govorniki so nagla-šali potrebo preureditve, kakor tudi razširjenja zborničnih uradnih prostorov, da se zgradi posvetovalna dvorana, kakor tudi potrebni pisarniški prostori in stanovanja, ki so za zbornično uradništvo potrebna. Sklenilo se je, da se pooblasti predsedstvo, da da izdelati tozadevne ; načrte. Proračun je bil nato brez | ugovora sprejet. | Nato je zbornični tajnik dr. Fran j Windischer podal poročilo o mno-| gobrojnih zborničnih akcijah na fi-j nančnem polju. To poročilo je za j vse naše gospodarske kroge važno ! in ga bomo podrobnejše priobčili v | prihodnji številki. ! V zvezi s poročilom je bilo poda-] nih pet nujnih predlogov, ki so bili j soglasno sprejeti. Predlogi se tiče-J jo ureditve davčne lestvice in davč-! nega minima za dohodnino, taksne ] dolžnosti trgovskih sklepov, davčnih plačilnih nalogov, nove razdelitve katastrskih uradov in predlog za znižanje okrajnih in občinskih doklad. V tajni seji, ki je nato sledila, je zbornica imenovala zborničnega konci p ista Ivana Mohoriča za zborničnega tajnika. Po tajni seji je v zopet oivorjeni iavni seji novoizvoljeni tajnik g. Ivan Mohorič podal izredno zanimivo, obširno poročilo o akcijah zbornice v prometnih vprašanjih. Poročilo podamo dobesedno v prihodnjih številkah. G. zbornični član Rakovec je stavil nato še predlog, da zbornica naprosi inšpektorat državnih železnic, da ukrene potrebno, da bodo na postaji Kranj- vlaki v smeri proti Jesenicam ustavljali pred peronom, ne pa kakor jc sedaj običajno daleč izven postaje pri železniškem vodnjaku. — Zbornični predsednik g. Knez je nato ob pol 12. uri sejo zaključil. Reorganizacija katastrske službe. V zadnji številki našega lisla smo priobčili o reorganizaciji katastrske službe notico, ki nam jo je poslala kol uradni komunike finančna delegacija v Ljubljani. S priobčiivijo notice seveda nismo še hoteli povedali, da se ž nje izvajanji ludi sirinjamo. Nasprotno moramo danes podčrtati, da je ukinitev katastrskih uradov, kakor jih namerava izvesti finančna uprava, proti interesom prebivalstva in da se v tem oziru v polnem obsegu pridružujemo nujnemu predlogu g. Jos. Lenarčiča, ki ga je v njegovi odsotnosti stavil g. I. Rebek na plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dne 20. 1. m. iri ki se glasi: »Finančna uprava namerava poslop-njema ukiniti 13 katastrskih uprav. Izposlovala si je pooblastilo za ukinjenje proti interesom prebivalstva, katero z nameravano centralizacijo katastrske službe ni sporazumno. Prebivalstvo splošno zahteva, da se ohrani status quo in s tem omogoči, da bo tudi nu deželi brez izdalnih stroškov dana rnožnost neoviranega stika zemljemerskega osobja s prebivalstvom, ki precej pogosto rabi sodelovanje zemljemerca v različnih z mapo in posestnim stanjem zvezanih zadevah. Prizadeti so v prvi vrsti zemljiški posestniki, pa tudi trgovina, industrija in obrt nima nič manjšega interesa na tem, da se ugodi želji prebivalstva in opusti nadaljno ukinjanje. Dnevno časopisje je ravno te dni vprašanje centralizacije katastrske službe izčrpno obravnavalo in soglasno odklonilo novo razdelitev kot neprikladno za razmere v Sloveniji. Gospodarsko važnost tega vprašanja za Slovenijo pa povečuje še nevarnost, da bi se nam odtegnilo osobje, katerega itek nimamo v izobilju. Smatram za potrebno, da tudi zbornica zavzame glede centralizacije katastrske službe stališče, in predlagam: Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo se obrni s posebno vlogo na finančno delegacijo m ji izjavi, da se zbornipa v polnem obsegu priključuje splošni zahtevi prebivalstva, da se glede katastrske službe v Sloveniji ohrani dosedanja razdelitev m se opusti nadaljno ukinjanje katastrskih uradov brez pristanka poklicanih predstavnikov gospodarskih krogov. Otti'l ? s , u predsedstvenega poročila ! trgovske In obrt, zbornice. Prometne in carinske zadeve. O prometnih zadevah, kjer bele-j žimo v zadnjem času mnogo dale-; -osežnih dogodkov, bo podan po-! droben referat. Zato bodi tu le izraženo veselje in zadovoljstvo, ki ga vzbuja v gospodarskih krogih ukrep | pi omelnega ministrstva, da se želez-| niško omrežje Slovenije združi z no-; vim letom pod enotno železniško | upravo ravnateljstva v Ljubljani. | V carinskem oziru je važna uved-; ba carinskih konferenc, ki se sedaj ) redno vršijo na glavnih carinarnicah j v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jeseni-1 ca h in Rakeku. Prve konference so 1 se vršile v Ljubljani in ria Jesenicah j dne 26. ter v Celju in Mariboru 28. ] novembra, na Rakeku pa 15. deccrn-> bra in so našle veliko zanimanje v j gospodarskih krogih. Upati je, da se I bo s stvarnim razmotrivanjem in proučevanjem raznih carinsko-tarifnih in administrativnih vprašanj na teh konferencah dala doseči marsikaka važna in potrebna prememba carinskih predpisov. , V kratkem pričakujemo tudi osnovanja centralne carinarnice za SIo-| venijo v Ljubljani, s čimer bo napravljen važen korak za gladkejše poslovanje carinske uprave, ki je že skrajno potreben. Zbornica želi, da generalna direkcija carin čimprej izvede ta načrt. Veiesejm in Razstave. Ireiji ljubljanski veiesejm, katerega je počastilo z obiskom Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander 1., je kljub kreditni krizi končal z zelo zadovoljivim rezultatom. Po uradnem poročilu je bilo sklenjenih letos za 341.000.000 Din kupčij, na čemer participira največ strojna industrija z vsoto 88,000.000 Din in industrija poljedelskih strojev in orodja z 52.000.000 dinarji. — Kralj Aleksander je poselil tudi industrijsko-obrino vzorčno mariborsko izložbo. Pozdraviti je težnje, ki so se pokazale ob zaključitvi, da bi se prireditev v bodoče združila z ljubljanskim velesejmom. — Krajevne razstave sadja, živine in vinski sejmi so končale z. zadovoljivimi praktičnimi rezultati. Ustanovitev borze. Za nadaljnji razvoj našega denar-stva in za inicijativnost v gospodarskem delu je izredno važna ustanovitev blagovne in efektne borze v Ljubljani, katere ustanovni občni zbor se je vršil dne 6. avgusta tl. 1. Z izrednim občnim zborom 26. novembra se je krog članstva izdatno razširil. V ponovnih spomenicah je zbornica poudarila neogibno potrebo, da naj se koncesija ljubljanske borze čim preje dopolni tudi z dovoljenjem valutnega in deviznega prometa. Socialnopolitične zadeve. Posebno pažnjo je posvečala zbornica socialnopolitičnim vprašanjem. Poleg manjših vlog je zbornica poslala obširno spomenico ministrstvu za socialno oolitiko. v kateri opozarja na škodljive posledice, ki jih ima zakon o zavarovanju delavcev na razvoj našega gospodarstva. Pri izvajanju tega zakona se kaže očito napaka, ki je bila storjena s tem, da se je zakon izdal brez sodelovanja prizadetih gospodarskih krogov. Spomenica graja visoke upravne stroške Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter stavi konkretne predloge glede reorganizacije tega urada in znižanja zavarovalnih prispevkov. Uprava se naj poenostavi, iz 12 oddelkov se naj napravi 5, a število uradništva se naj reducira na 80. Da se lokalnim faktorjem omogoči večji vpogled in intenzivnejše sodelovanje pri socijalnem zavarovanju, je predlagala zbornica, naj se dosedanje posredovalnice, katerih število se ima skrčili, reorganizirajo v posvetovalne organe z večjim številom izvoljenih zastopnikov iz vrst zainteresiranih krogov. Zavarovalni prispevki se naj znižajo na statistično utemeljeni minimum. Ponovno je zbornica intervenirala glede Trgovskega bolniškega in podpornega društva »Merkurja«. Akcije so imele v toliko uspeh, da se je posrečilo likvidacijo društva dosedaj še zadržali. Glede dotoka inozemskih delovnih moči je zbornica izjavila svoje prin-cipijelno stališče ministrstvu za so-cijalno politiko, naj se dotok inozemskih, nekvalificiranih delovnih moči zabrani, dovoli naj se pa vpofovanje potrebnih kvalificiranih strokovnjakov in vsakokratno prošnjo posameznih podjetnikov. Pri prošnjah za dovoljenje bivanja v naši državi, ki jih vlagajo inozem-ci, ki izvršujejo v naši državi posle višje vrste (inženerji, poslovodje, knjigovodje itd.), kakor tudi pri prošnjah samostojnih inozemskih trgovcev in obrtnikov, ki se želijo naseliti ali bivati daljši čas v naši državi, se obračajo oblasti v posameznih konkretnih primerih na zbornico za izjavo. Zbornica je po zaslišanju-strokovnih organizacij tozadevnih izjav izdala 59, od katerih je bilo 40 pritrdilnih, 17 negativnih, v 2 primerih je zbornica soglašala samo za 6-, odnosno 12-mesečno bivanje prosilca v tuzemstvu. Zbornični predlogi za omiljenje odnosno ukinjenje zakona o pobijanju draginje žal niso imeli dosedaj še zaželjenega uspeha. Pri izvrševanju zakona je pa zbornica z izjavami, ki jih je dajala na konkretna zaprosila sodnih oblasti, skušala doseči utemeljenim trgovskim načelom in upravičenim potrebam trgovskega poslovanja primerno izvajanje zakona. Zakonodajni načrti. Ministrstvu trgovine in industrije je dala zbornica svoje mnenje o projektu konvencije o arbitražnih odredbah, ki ga je izdelalo Društvo narodov. Dalje se je izjavila o načrtu izprememb zakona o družbah z omejeno zavezo, ki ga je sestavil oddelek ministrstva za pravosod-stvo v Ljubljani. Zbornica je priznala potrebo povišanja najmanjše po zakonu dopustne osnovne glavnice od 20.000 kron na 200.000 kron, ki pa naj bi ne veljalo za nazaj j. Poudarila pa je, da ne bi bilo iti preko tega ^*ran 2. TRGOVSKI UST, 22. decembra 1923. Sfev ' 1S1 ■pHMBMMMMMMMoau m m' ii-npiiMMMMntiiiaiimiMflritMNttnN nmr wtwri>ir«MtOTiwwfnniiiir>winwiwiw . —/ !%/!• kam ustreči. Ako se na kak ček izplača desetkratnega povišanja, ker ta oblika družb pospešuje podjetnost, je zlasti važna za manjša podjetja ter omogočuje samostojno udejstvovanje onim, ki imajo dobro strokovno znanje, pa ne razpolagajo z večjimi denarnimi sredstvi. Nadalje je proučila zbornica projekt enotnega rudarskega in šumar-skega zakona za celo kraljevino. V rzjavi k projektu rudarskega zakona zbornica predlaga več izprememb glede kompetence rudarskih oblasti, kakor tudi glede predpisov o iskanju in obdelovanju rud, o rudarskih združbah, o rudarskih bratovskih blagajnah, o odnošajih med rudarskimi podjetniki in njihovimi uslužbenci in delavci ter posebno glede določD o regalnih davkih. O načrtu enotnega šumarskega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo šu n in rud, se je že od 12. do 20. decembra 1922 vršila v Beogradu anketa strokovnjakov, katere se jc udeležil tudi zbornični član g. Josip Lenarčič. Strokovne organizacije so se izrekle proti vladnemu načrtu. Ministrstvu za šume in rude je zbornica priporočala načrt, ki ga je izdelal g. ing. Ante Ružič. Zbornica se je udeležila izvozne konference konec avgusta v Beogradu dočim je bila konferenca glede zveze z morjem in ureditve jadranskih pristanišč, ki se je imeia vršiti letošnjo jesen, preložena, isto-tako je bila preložena konferenca vseh zbornic glede davčnih in prometnih vprašanj, ki je bila nameravana za drugo polovico januarja. Naposled je še poročati, da je zbornica organizirala sprejem delegacije češkoslovaškega - jugoslovanskega narodnogospodarskega udruženja iz Prage, ki se je mudila konec oktobra v Ljubljani in v Mariboru. Zbornica je prejela od Udruženja jako ljubeznji-vo zahvalno pismo. Naj bi ta poset češkoslovaških trgovcev in indu-strijcev rodil pričakovane uspehe v prid gospodarstvu obeh držav. Pritožbe proti poslovanju poštno-čekovnega zavoda. Na priložbe nekaterih interesentov glede poslovanja poštno - čekovnega zavoda je Zveza trgovskih gremijev opozorila ravnateljstvo zavoda, da se pritožujejo posamezni trgovci radi pomanjkanja gotovine za izplačilo večjih zneskov. Vodstvo zavoda pa je te pritožbe zavrnilo s sledečimi ugotovitvami in podatki, na kar Zveza opozarja svoje člane. Meseca oktobra je poštno čekovni zavod izvršil 287.012 vknjižb, pri čemur je bilo vsega 422 pogrešk, t. j. 0.15% pogrošnih vknjižb. 99% vseh teh pogrešk odkrije po navedbi zavoda že kontrolni oddelek še isti dan sam in jih takoj drugi dan uradno popravi. Iz tega se razvidi, da je odstotek pogrešk z ozirom na ogromni obrat zavoda izredno nizek. Pri tem pa zavod pripominja, da so statistični podatki meseca oktobra v primeri z drugimi meseci ze- lo neugodni, ker je bilo delo ta mesec vsled reorganizacije notranjega poslovanja zelo otežkočeno in se je v mesecu oktobru število od zavoda izvršenih transakcij povečalo v primeri s transakcijami v istem mesecu preteklega leta za več kot 21%. Na pritožbe glede zakasnelega vknji-ževanja vplačil in poznega obveščanja računoimetnikov ugotavlja zavod, da se pri njem izdela vsak poslovni dan vsa došla tvarina in se torej nobena vknjižba vplačila ali izplačila ne odlaga. Nesporazumi med strankami nastajajo v tem oziru po mnenju zavoda le zato, ker obveščajo vplačniki lastnika računov o vplačilih večkrat po cel teden preje, kakor pa izvršijo vplačilo. Lastniki računov razpolagajo na podlagi takih obvestil mnogokrat z zneski, katere njihovi klijenti šele več dni pozneje vplačajo. Posledice takega postopanja povzročajo zavodu veliko pošla, ker dobiva od interesentov mnogo neutemeljenih reklamacij in urgenc. Glede likviditete blagajne izjavlja zavod, da še nobeni stranki ni bilo zavrnjeno izplačilo brez vzroka, marveč se skuša vedno, če je le mogoče, slran- le en del, je vzrok ierriu, da bodisi stranka nima za dvig dovolj kritja, ali pa da dviga ni pravočasno avizirala blagajni. Blagajna izkazuje stalno ob zaključku po par milijonov dinarjev gotovine. Trgovski koledar. Naša trgovska matica »Slov. trg. društvo Merkur« v Ljubljani, ki ima za trgovsko stanovsko organi/.acijov Slovencih in za trgovsko strokovno literaturo slovensko odlične zasluge, je leta 1907. izdalo, ustrezajoč splošno želji narodnega trgovstva, prvič Trgovski koledar. .Uredil in sestavil .ga je društveni odbornik g. dr. Fran Windischer. Od tedaj je »Merkur« izdajal vsa leta Trgovski koledar in sicer ga je v letih 1908 do 1915 spretno urejeval g. dr. Rudolf Marn. Trgovski koledar je hitro postal nepogrešen prijatelj naših trgovcev in trgovskih soirud-nikov. Trgovski koledar ni koledar v navadnem smislu besede, marveč je pravi mentor trgovski. V poljudni besedi je trgovcu v praktičnem življenju zanesljiv svetovalec in vodnik po svoji skrbno izbrani vsebini. V devetih letih 1907—1915 si je Trgovski koledar napravil svojo tradicijo. Svetovna vojna je prekinila redno izdajanje. Letošnje leto pa je marljivi odbor društva sklenil .da za leto 1924 izda zopet Trgovski koledar. Lepa desetletnica te strokovne publikacije! Uredništvo se je poverilo zaslužnemu strokovnemu pisatelju g. Francetu Zeleniku. Te dni je tiskarna »Merkur« dovršila Trgovski koledar za leto 1924. Lepo in okusno opremljena priročna knjižica je to, ki hvali skrbnega in marljivega urednika in je v čast izdajatelju. Vsebina je jako srečno izbrana in zelo bogata. Trgovec in trgovski sotrudnik najde v tej lepi publikaciji vse, kar potrebuje v vsakdanji praksi. Poleg koledarja in prostora za bležke ima celo vrsto skrbno izbranih tabel, spretno sestavljenih spisov in informativnih podatkov. Dobrodošli bodo zlasti obširni podatki o borznih običajih za blagovno trgovino, nadalje zanimivi podatki o lesni trgovini. Posebno nam je všeč poglavje o manufakturi, ki kot zaokroženo delo dela čast spretnemu pisatelju g. J. ). Kavčiču, trgovcu v Ljubljani. Trgovski koledar za leto 1924. kar najtopleje priporočamo. ZOBNA PASTA odstranjuje neprijeten duh iz ust. Trgovina. Trgovska pogodba med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Nemčija in Unija sta podpisali 8. decembra v glavnem ,ameriškem mestu Washington trgovsko pogodbo. Zastopniki nemških gospodarskih krogov so imeli osnutek te pogodbe že v oktobru na vpogled. Kolikor zvemo, temelji pogodba na principu največje medsebojne ugodnosti. Bistvo tega principa je to-le: Midva skleneva pogodbo in jaz ti obljubim in se zavežem, da boš ti deležen vsake ugodnosti, ki jo bom dal katerikoli drugi državi v katerikoli pogodbi; tako ne more nihče imeti večjih ugodnosti kakor jih imaš ti. Vidimo, da je taka pogodba s strani Unije velika prednost, ki jo daje Nemčiji. Seveda da iste prednosti tudi Nemčija, kar pa danes ne pride toliko vpoštev. Vidimo, da gleda Amerika v bodočnost. Poleg največje ugodnosti vsebuje pogodba tudi točke, tičoče se pravnih, kulturnih in drugih vprašanj. Domenili so se glede tehle točk; Priselitev in naselitev; pridobitev in prenos premakljive in nepremakljive lastnine; izvrševanje trgovine;' dopustitev in ustanovitev družb, udeležba in davčna obremenitev teh družb; izvoz, uvoz in prevoz; vprašanja vzorčnega prometa trgovskih potnikov. Bistven del pogodbe tvori poseben konzularni dogovor. Pogodba traja deset let in se potem na eno leto lahko odpove. Provizija za prodajo poštnih vrednotnic. Ministrstvo pošte in telegrafa je določilo provizijo za prodajo poštnih vrednotnic izza dne 1. januarja 1924 na 2%. Obrati smejo biti v nedeljo 23. t. m. odprii. Ministrstvo za socijalno politiko je z rešenjem br. 127.470 dovolilo, da smejo bili v nedeljo dne 23. t. m. v krajih, kjer je večina prebivalstva katoliške vere, obrati odprti in da je ta dan tudi pomožnemu osebju delo dovoljeno pod pogojem, ki ga stavi zadnji odstavek § 15. zakona o zaščiti delavcev. Preluknjači 7 in 8 cm THE m CfL UUBUftri* Carin n Nagrade za carinjenje poštnih paketov. Proti odredbi ministrstva pošt in telegrafov, da se pobira pri uvoznem carinjenju poštnih paketov, ki so naslovljeni na trgovca, posebna nagrada 2 Din na poštni paket, je protestirala trgovska zbornica pri ministrstvu pošt in brzojavov in zainteresirala tudi ostale zbornice v naši državi za skupen nastop proti vpeljavi nagrad. Zbornica je navajala v svoji spomenici, da se s tem ustvarja precedenco za ostale stroke javne uprave, ki bi lahko tudi za svoje delo zahtevale od strank še posebne nagrade. Dalje omenja, da je stvar tehnično neizvedljiva, ker imamo v celi Sloveniji samo tri poštno-carinske urade in cariniki pri teh uradih ne morejo poznati na tisoče trgovcev. Zato se bo nekaterim zaračunavalo, drugim pa ne, kakor je pač naslov napisan. V korespondenci z zbornicami in krajevnimi trgovskimi organizacijami pa se je izkazalo, da so beograjski trgovci sami ponudili to nagrado, ker drugače ne morejo priti pravočasno do svojega blaga in nastajajo takoj zastoji pri poštnih pošiljaivah. Ministrstvo v zadevi še ni zavzelo stališča. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Promet. Obnovitev gorenjskega brzovlaka. Za obnovitev ukinjene brzovlakove zveze preko Gorenjskega je trgovska zbornica intervenirala pri železniških oblastih in je dosegla, da se je za nov vozni red 1924/25 predvidela obnovitev brzovlaka Beograd — MLinchen preko Zidanega mosta in Jesenic v približno sedanji obliki. Odhod iz Beograda ob 7. uri zjutraj, prihod v Zagreb okrog 17.30, prihod na Jesenice ob 23.— in prihod v odhod 18.30, prihod v Ljubljano 21.30, Solnograd ob 5.30, v Monakovo pa ob 10. uri. — V nasprotni smeri Tdo odhajal vlak iz Monakovega 19.30, prihajal v Solnograd ob 23. — , na Jesenice ob 6. uri zjutraj, v Ljubljano 7.30, v Zagreb ob 11.— in v Beograd ob 22. uri. Zagrebška direkcija je obvestila zbornico, da se bo v kratkem vršila anketa glede novega voznega reda, na katero bodo pozvani interesirani krogi. Pomanjkanje poštnih znamk. Na pritožbe trgovskih krogov, da primanjkuje v zadnjem času v poštnem prometu znamk po 20 para ter pisemskih znamk po 1 dinar in znamk za večje zneske za frankiranje pisem v inozemstvo, je intervenirala trgovska zbornica pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Poštno ravnateljstvo je dalo zbornici pojasnilo, da je glavna zaloga znamk pri ministrstvu pošt, ki zalaga direkcije, katere zopet oddajajo znamke poštnim uradom in prodajalcem. Razdelitev se vrši v isti izmeri, kakor prihajajo znamke iz centralne zaloge. V zadnjem času so prihajale znamke po 20 para in po 1 dinar v manjši meri, kakor poprej in bo temu odpomogla šele nova naklada. Znamk za višje zneske je dovolj v zalogi, samo jih prodajalci ne naročajo, ker nočejo ali nemorejo zanje založiti večjih svot. Ravnateljstvo je v to svrho odredilo, da se znamke večje vrednosti lahko naroča tudi v manjših množinah, vendar se prodajalci te ugodnosti premalo poslužujejo. Podaljšanje razkladalnega roka. Zveza trgovskih gremijev in zadrug je vložila pri generalni direkciji državnih že- leznic v Beogradu spomenico, y kaieri ;e navedla kakšne nepriiike p6vzroča trgovskim krogom skrajšanje nakladalnih in razkladalnih rokov ter povišanje slojnine. V spomenici je navedla, da železnica ne prevzame nikake odgovornosti za dostavitev zaprošenih vagonov ob zahtevanem času, marveč interesentom enkrat ne dostavi nikakega vagona, drugič pa zopet več vagonov na enkrat. Istotako prejemnik železniških pošiljatev. vsled dolgih dodatnih do-oavnih rokov nima nikake sigurnosti, Kateri dan in ob kakem dnevnem času bo prejel nanj naslovljene pošiljatve. Mnogokrat se mu dostavi več vagonov blaga naenkrat in sicer takih pridelkov ali predmetov, ki jih mora šele kvalitativno prevzemati, tehiali, polniti v vreče i.d., kar mu je'največkrat nemogoče izvršiti tekom 6 ur. Toda kljub temu ga zadene občutna stojnina 20 Din na uro, dasi ne more nič za to, da ni pravočasno raztovoril vagona. Podoben slučaj je pri carini, kjer upravniki carinarnic sami priznajo, da ni mogoče tekom 48 ur zacariniti dospelih pošiljatev. — Zveza je z ozirom na to predlagala, da bi se nakladalni in razkladalni rok zvišal zopet vsaj na 12 ur, medtem ker je v mirni dobi znašal 24 ur. Na to spomenico je prejela zveza obvestilo, da generalna direkcija ni v stanju znižati stojnine in tudi ne podaljšati na- in razkladalnih rokov. Generalna direkcija železnic omenja, da je morala ta ukrep storiti vsled tega, da se vagoni v izvozni kampagniji čimbolj izkoristijo in da je imela ta naredba že viden uspeh. Situacija se je v toliko izboljšala, da je železnica krila vso dnevno potrebo na pokritih vagonih, samo pri odpilili vagonih vlada še veliko pomanjkanje, posebno v Sloveniji, ki rabi največ vagonov le vrste. Direkcija opozarja, da je že v mirnem času vsaka železniška uprava v jesenski sezoni skrajšala na-in razkladalne roke, da bi omogočila prevoz poljskih pridelkov. Tudi znaša stojnina za beograjske postaje celo izven izvozne sezone 30 Din na vagon in uro, a ni izzvala nikake podražitve blaga. Hsžkio. Gospodarska kriza v Nemčiji. V mesecu oktobru je bilo od 1219 industrijskih podjetij 710 slabo zaposlenih. Po poročilu delavskega saveza je bilo popolnoma zaposlenih le 5% delodajalcev. Ostali so popolnoma brez dela, deloma pa delajo omejeno en dan v tednu. Nemško prebivalstvo je naravnost obubožalo. Po izkazih bolniških blagajn pa pomanjkanje dela vedno narašča. Tako je bil n. pr. 27. oktobra skoro vsaki peti delavec brez posla. V zasedenem renskem ozemlju je nezaposlenih okoli 2 milijona delavcev, v nezasedeni Nemčiji pa okrog 700.000, nad poldrugimili-jon delavcev pa dela omejeno. Število nezaposlenih v Nemčiji znaša nad 4 milijone 200.000 oseb. Inozemska gospodarska poročila. — Grški tobačni pridelek je izborno izpadel ter presega za več milijonov okov pridelek lanskega leta. Pristojno ministrstvo bo vse ukrenilo, da omogoči hitri in ugodni izvoz. V Solunu zahtevajo tovarne lana in jute, da se odpra- vi izvozna prepoved za lan, ker bodo sicer tozadevne tovarne vsled pomanjkanja surovin brez dela. Novo urejena grška družba za kemične izdelke )e ustanovila tovarno stekla, ki konkurira v Orijentu srednji Evropi. Predilnice v Siri konkurirajo občutno angleškim izdelkom. Metalurgične naprave na Pireju so z delom preobložene, ker je padec drahme uvoz strojev zelo otežil. Pogajanja za sklep nemško grške trgovske pogodbe so v teku. — Rusija izkazuje kot glavne predmete stroje, les, tobak in volno. Največ uvaža iz Rusije Nemčija. Komisar za poljedelstvo bo v najkrajšem času nakupil razne poljedelske stroje, tudi take za izsuševanje močvirjev. V Moskvi se je ustanovila avstrijsko-ruska trgovska družba in sicer ,v svrho urejevanja trgovskih zadev. — Švica zavzema glede uvoza japonske umetne svile za Angleško in Italijo tretje mesto. — Rumunija ima ugodne nade za dobavo 240.000 prostornih metrov lesa. Materijal za obnove, osobito železo in jeklo, metalurgič-ni, mehanični in električni predmeti ima- Postreiba tečna in s litin A vint Zagreb TELEFON 268 USTANOVLJENO LETA 1906 Gradišče št. 10 Emajlirane Lutzove peči. Vsem cenjenim interesentom naznanjamo tem potom, da smo pravico do prodaje naših peči, ki jo je imela do sedaj tvrdka VIDIC & CO, prenesli na tvrdko Kal m us & Ogoreiec, Ljubljana ter da je vnaprej edino ta tvrdka upravičena naše peči v Jugoslaviji razpečavati. Ker se nam je s tem posrečilo dosedanjo ceno teh peči znatno reducirati, smo prepričani, da si bodo naše pripoznane dobre peči staro naklonjenost v polnem obsegu zopet pridobile. Štev. 151. TRGOVSKI LIST, 22. decembra 1923. Stran jo precej prometa. V Rumuniji so uvedene za izvoz nove takse. Železniški materijal ne uživa več prostdsli glede uvozne carine, ker se izdeluje doma. — V Bulgariji je sladkorna letina izpadla iako ugodno, da ji bo oslalo nekaj množine za izvoz. Glavni izvozni predmeti so sedaj živila, lobak, kože, rožni esenc. Induslrija cbsioji iz 38 tovarn za volno in pavolo, 60 tobačnih in drugih tovarn. Kletarski tečaj. Sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, je nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo umnega kletarjenja, da pridelujejo dobro, okusno, čislo iti sianovilno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po sveiu zahteva. Ravno iako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlas!i pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najslabša pijača. Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu izučili, priredi državna kmetijska šola na Grmu v Novem mestu dne 23., 24. in 25. januarja 1924 irodr.evni kletarski tečaj. Kdor se misli tečaja udeležili, zglasi naj se do 10. januarja 1924 pri ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležencem, ki se izkažejo s potrdilom županstva, sc po možnosti pomaga s prehrano in slanovanjem. Ker je število udeležencev omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čimprej zglasiti. Vsak, kdor bo v iečaj sprejet, bo o tem polom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. ; gmutuunmuscmuumuuumrtm jj Trgovski koledar asa leto te je izšel. — Naročila na: Slov. trgovsko društvo »Merkur« a v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. Cena s poštnino 15 Din. 3 WIUDDHi>.< 1~ 1 I mlvlm j TRADE MARA C C urMt m mm Tržna poročila, Novosadska blagovna borza dne 20. decembra. Na produktivni borzi noti-rajo: Pšenica baška 79-80 kg, 2%, 7 vag., 335—342.50; \% garantirana, dupl. kasa, 2 vag. 350; ječmen baški 64-65 kg, 2 vag. 260—265, 2 in pol vagona 275; koruza baška za januar, dupl. kasa, 15 vag. 245.50, za marec-april, 10 vagonov 265, za marec-april, 100% kasa, 2 vag. 232.50, za januar-februar, dupl. kasa, 10 vag. 250; baška 15 vag. 232.50—246; fižol beli, baški 1 vag 660; moka baza »0«, 1 vag. 505, »6«, 4 vag. 310—325, »7«, 1 vag. 290, otrobi, debeli baški, 1 vag. 180, drobni, 4 vag. 135. Tendenca čvrsta. Tržne cene v Celju. (V dinarjih). Meso: govedina 1. vrste v mesnicah 25, II. 22.50, na trgu I. 22-25, 11. 17.50, teletina I. 35, II. 30, svinjina I. 32—35, ll. 30, slanina I. 43, 11. 42, na debelo 38—40, domača mast 44, amerikanska 39, šunka 55, 1. prekajeno meso 45—50, II. 45. Perutnina: Večji piščanec 30, kokoš 25—50, petelin 30—50, raca 40, gos 150, puran 100—150, domač zajec manjši 25, večji 30, divji zajec 60—70, 1 kg srne 25, 1 kg rib (krapa) 20. Mleko 3.75, surovo maslo 60, čajno maslo 88, maslo 50, bohinjski sir 64—70, sirček 14—20, eno jajce 2.25—2.50, 1 kg belega kruha 7, črnega 6. Špecerijsko blago: kava Portoriko 64, Santos 44, Rio 40, pražena kava I. 70, II. 56, III. 48, rdeči sladkor 22, kristalni beli 21, v kockah 23, riž 6.25—11 1 lit. namiznega olja 32, bučnega 40. Moka »00« 6.20, »0« 6.20, »2« 5.70, »4« 5.30, »5< 5, »6« 4; krušna moka mešana 4, ržena enotna moka 5.60, kaša 7, ješprenj 5.40, otrobi 1.80, koruzna moka 3—3.40, koruzni zdrob 4.50, pšenični zdrob 6.50. Žito: g pšenice 380, rži 330—350, ječmena 280 do 300, ovsa 280—300, nove sušene koruze 260—280, tižola 600—650, graha 1500, leče 1400. 1 g črnega premoga 51, rjavega 26.50. 1 m3 lrdih drv 140—150, 100 kilogr. 40, 1 m:‘ mehkih drv 112—120, 100 kg 32. 1 g sladkega sena 100, polsladkega 75, kislega zelja 50, slame 50, 1 kg čebule 2—2.50, česna 8, krompirja 1.25. Znižanje cen železu na češkem. (Praga.) V trgovskem ministrstvu so se vršila 10. t. m. pogajanja med vlado in zastopniki plavžeV radi znižanja cen železu. Zastopniki plavžev so se izra-| zili, da so pripravljeni znižati cene železu v razmerju z znižanjem cen premogu in koksu. Trgovski minister pa je obstajal ludi na tem, da se morajo cene znižati tudi z ozirom in v razmerju z znižanjem prometnega davka od 30 na 15%, ki slopi v veljavo 1. marca 1924. V nadaljnjih pogajanjih je minister po-vdarjal, da mora celokupna industrija pomagati pri zniževanju življenjskih potrebščin in je zahteval večje znižanje cen železu, kot so ga pa ponudili in-duslrijci. Zastopniki plavžev so prislali na zahtevo ministra ter sklenili znižati cene železu od 1000 do 2000 Kč pri vagor.u z veljavnostjo od 11. decembra 1923. o 5 o o 0 0 0 0 § ubilarsa = Veletrgovina kolonijainega in špecerijskega blagih Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, r&tBj fieste-r&Ine, navffflimejše ei a am x as 11 o olje, cas-jj, žganje ter vse špe- cerijsko Ib la g'o. g 0 o bencin, pnevmatika olje, mast, vsaf p: popravila in vožnja. Le prvovrstno H U blago in delo po solidnih cenah nudi 0 Jugo-Avto, d. z o. z. v l.jubljani. ^ ©olž&sraogt trgovca snaj la©, da pridolfoa olb novem /fRUOVSKI friST5* vsaj enega novega naročnika I UL Prepričajte se sarnf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter p omenja nositev istih za Vas v e Ji k prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Uerson-cementa. Wertheim - blagajne za vzidanje vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi slroškl nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCijALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleiweisova cesta št. 18 II Provizijski zastopniki na j se ja vi jo II Naj popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka TRGOVSKI LIST, 22. decembra 1923. Eminimim»~ tim rinifrrc run-tit- w«yr2wmw*rwM*v«>Mwni^>»wnww>MnnnMnm»ww,oonr.ir^jtihflroiotairesaETv — r---iTirnr-TiTriTii¥TimtrirTrmri—nmrrmflirrrrrTiMriiiiiinrirniMimilI rnTmr~Twmriiiii—im—mwitiwnnfn —irmi'.~j»i Dobava začetkom meseca januarja 1924. Naj nižje cene, kulanini pogoji, točna dobava. Zahtevajte ponudbe. IVAM ZAKOTNIK' Musi S?.atu.fIs:I o viti Prelc:ajene r£S>e (BOc klSn&e) O s i s s ela e r i n gr e Kumarce Iti znajmske v soli Im Icisu E»atraciiiini soStc Ja> domač, Cist, -v dto2s.n!hi Mi!! St. 3J8. mestni tesarski mojster TglitSI SL 371 LJUBLJANA, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska deta, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna, tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradfoa lesenih mostov, jazov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Os/» i&A *Vv- »VNS* •: V’ % Sij! MB SEJAMA * S Veletrgovina MloSJe pari ftvrtilkl tibljana, Sv. Pefra nasip 7. sdinhiik B Tetafoa št. 415. Pošt. tak. zavod št. 11.428. p Prauremsnie zgradi?, hiš, vi!, stolpnih w strah, vrtnih utic, balkonov, verand, H stopnic, vrat, oken, mrsJasts nosilnice jij za industrijske stavbe, za večje raz-Sj petino od 12 do 40 metrov po mojem ' sistemu. EtnmmtrauuuuosmmRnKRKni Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnii, koks za kovače ier livarne, bencin in araerikanski petrolej vedno v zalogi. v Čilski soliter, žveplo in modra galica. Priporočamo Stroški pri vporabi bencina "Hc Eskontira povzcinc pošiljatve. — Vr.ovčuje denarne terjatve. — Prevzema ccsije. — Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. — Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov. Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malol Adaptfiraji lvJ avto, tiresistor *ali staibŠIzTiS motor ra pertent. „ H a. p- - Ca