List 6.
Gospodarske  stvari.
Spomlad in gosence.
Brez zime bomo stopili letos v spomlad. Saj se nimamo hudega mraza več bati, ako dozdanja posebnost zimskega vremena še dalje taka ostane.
Huda zima pokonča veliko gosenčne zalege zlasti takrat, ko po kakih gorkih sončnih dnevih, ki oživljajo gosence, pritisne hud mraz. Tega letos ni bilo; tedaj tudi ni pod zlo šel škodljivi mrčes. In zatega voljo se je res bati škode, ki jo sadnim, pa tudi gojzdnim drevesom utegnejo prizadjati gosence.
Iz več krajev slišimo, da metulji že davnej okoli frfrajo pod milim nebom. Visokospoštovani predsednik boštanjske poddružnice kmetijske, gosp. Dermel, nam je poslal takih mrgoljincov, ki so znani pod imenom „ru-menih metuljev" (Citronenfalter, Papillio rhamni), in že od sv. Petra in Pavla frfrajo od grma do grma. Res je, da ti mrgoljinci imajo svoje gnjezda na krhlikah (Faulbaum) in niso škodljivi sadnim drevesom; ali kakor „rumeni metulj" bode gotovo tudi „beli metulj", veliki škodljivec sadnemu drevju, se kmali prikazal in napravil zalego. Zraven njega pa bo še druzega mrčesa več. Lansko jesen je sila veliko gosenc se izvalilo iz jajčic, in ko so pokončale veliko drevesnih očes, so se v mr-zlejem vremenu v nove gnjezda tako vtaborile, da so brez škode zimo prebile. Vidi se tedaj dosti gnjezd po sadnem drevji, pa tudi po hrastih in lipah. Da bi se bile v enem letu gosence dvakrat prikazale, je prikazen, ktere se tudi stari ljudje ne spominjajo, in ravno zato se je v prihodnji spomladi bati hude škode, zlasti, ako v brezštevilnih jajčicih spijoče gosence zlezejo na dan.
Zato, gospodarji! ne držimo križem rok. Ako je zima gosencam ugodna, je pa ugodna tudi nam in našim pridnim rokam. Zima je še, čeravno le po imenu; poljske dela še počivajo; vreme pa je lepo — hajd na naše sadne drevesa, da jih obvarujemo škode.
Starikosto skorjo jim odpravimo do čistega, cedimo jih vse zalege po razpokah, trebimo jim mah, pokon-čnjmo gosenčne gnjezda! Za to delo imamo zdaj najlepši čas.
Vi pa gospodje župani in vi gospodje v kan-celijah, ki vas veže postava, da čujete nad tem delom, storite postavno dolžnost, da opominjate vse svoje ljudi in da naznanjate nečimerne še posebno.
In vi duhovni gospodje in gospodje učitelji, kterih beseda na prižnici in v šoli, pa tudi sicer med ljudstvom največ velja, povzdignite krepko svojo besedo, da se brez odlašanja stori, kar je potreba velika.