Številka
LIST ZA: TELESNO KELTERO
■POLET
Ljubljana, ponedeljek, 18. januarja 1965 - Cena 30 din
3
Leto XX.
ca
\
MEDNARODNE
VESTI
KINGSTON — Na kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo med Jamajko in Kubo, ki se je končala z zmago Jamajke z 2:0, se je pripetil incident, pri čemer sta bila izključena dva domačina in en Kubanec.
SANTIAGO — Brazilski nogometni klub Santos iz Sao Paola je v prijateljski nogometni tekmi premagal reprezentanco ČSSR s 6:4 (2:2). 80.000 gledalcev je bilo navdušenih nad prikazano igro, famozni Pele pa je sam dosegel štiri zadetke.
LONDON — V 27. kolu nogometnega prvenstva Anglije so bili doseženi naslednji rezultati:	Aston
Villa : Blackpool 3:2, B* rnley : Birmingham 2:0, Fulham : Chelsea 1:2, Lester : Leeds 2:2, Liverpool : Sheffield W. 4:2, Nottingham : Manchester U. 2:2, Sheffield U. : E ver ton 0:0, Stock City : Brom-wich 2:0, Sunderland : Arsenal 0:2, *Tottenham : West Ham 3:2, Wool-verhampton : Blackburn 4:2. Na lestvici vodi Leeds s 40 točkami pred Chelseyem 39, Manchester U. 38, Tottenhamom 32 itd.
j
I
Tudi plavalci naj tekmujejo pozimi!
"Na sestanku Odbora za plavanje PZS so med drugim sklenili naslednje:
1.	Po možnosti naj se organizira prvo republiško zimsko prvenstvo v Kranju 21. marca s skrajšanim sporedom.
2.	11. aprila bo drugi spomladanski miting mladih, ki bodo razdeljeni v tri skupine — do 12 let, do 14 let itn do 16 let
3.	V aprilu bodo organizirali pionirska prvenstva v Ljubljani in Kranju s ^sugestijo, da tudii v Trbovljah organizirajo zasavsko prvenstvo.
4.	Konec januarja bo prvi trenerski tečaj za plavanje v organizaciji Okrajnega kadrovskega centra v Radovljici in Kranju.
5.	Odbor bo skušal organizirati v marcu in aprilu isti tečaj za ostala področja.
6.	Sklneili so, da se bodo sporazumeli z Bavarsko ali Švico za srečanje s Slovneijo.
7.	Odbor bo skušal pridobiti enega izmed vzhodno-nemških trenerjev, ki bi poleta vodil seminar z našima trenerji.
/ ' )
Naši tekmovalki Ankeletova (na levi) in Fanedlova sta se potrudili za dobro uvrstitev, toda zaradi premalo treninga nista najbolje uspeli.
Trenja na ^relaciji" Kirbiš - Kabaj?
MARIBOR, 17. jan. - Funkcionarji NK Maribor vsekakor ne bi zagrešili napake, ko bi angažirali strokovnjaka za kondicijsko usposobitev igralcev v vijoličastih dresih, ali ko bi v svoj trenerski kader pritegnili profesorja srednje šole za telesno vzgojo in znanega atletskega strokovnjaka (vzgojil je Franca- Červana!) Milana Jta-baja!	'
In vendar se je zgodilo. To namreč, da bo nogometni štab mariborskega drugoligaša vodil še naprej izključno Pepo Kirbiš. Vsekakor ne želimo in ne moremo oporekati njegovi strokovnosti, vendar imamo obču-
tek, da tokrat odgovorni niso ukrepali najpametneje. Sicer pa je težko ugotavljat vzroke, ki so privedli od tega, da Milan Kabaj ni sklenil pogodbe z NK Maribor. To še tembolj, ker iz ust merodajnih funkcionarjev tega kluba, nismo uspeli izvedeti nič gotovega. Ostanejo torej le ugibanja, češ, da se s Kabajevim konceptom ni mogel strinjati Pepo Kirbiš in da . .. Morda smo se celo zarekli. Dejstvo pa je, da krožijo po Mariboru te dni podobne govorice.
In uradna verzija: Generalni direktor kluba Miščevič : »Kabaj je vsekakor strokovnjak, vendar obstajajo drugi vzro-
ki.« Kakšni pa so ti drugi vzroki naj ugibajo mariborski navijači. Miščevič je še pristavil, da jih osebno ne pozna (vzrokov) ter da bi bilo dobro pozanimati se kje drugje.
Sicer pa te zmrznjene nogometne dileme iz tabora vijoličastih niti ne utegnejo posebno razgibati mariborskih navijačev. Iz tira jih namreč ni spravil prihod Županova in Zimu-niča, pa tudi nepričakovani od? hod slednjega z dokaj lakonsko obrazložitvijo češ, da ni zrel za drugoligaško ekipo. Zadovoljni pa so, da je Županov minuli teden podpisal pogodbo ...	F. Sank
ZADNJI DAN TEKMOVANJA ARLBE1G - KANDAHAR
Na domačem terenu Nenning
Periliat v obeh tekih diskvalificiran - V drugem teku vratolomna vožnja Killyja - Odlični Bmggmann tudi diskvalificiran - Nenning zmagovalec v kombinaciji - Za Polet poroča naš urednik Vlado
Žlajpah
ST. ANTON, 17. jan. Zadnji dan tekmovanja v St. Antonu za trofejo Arlberg Kandahar se je vreme precej spremenilo. Ponoči je zapadlo okoli 20 cm novega snega, vendar to ni oviralo številnih prijateljev alpskega smučanja, da so prišli na strmine Walluge in si ogledali najboljše mojstre alpskega smučanja v slalomu. Seveda pa so se z novim snegom spremenili tudi pogoji tekmovanja in novi sneg je povzročil veliko število padcev ter diskvalifikacij.
V slalomu je nastopilo 67 tekmovalcev, med katerimi je s startno številko 1 startal Nemec Leitner, z zadnjo številko 67 pa naš Gert Dogša. Zanimivo je, da so imeli fran-
coski tekmovalci, tudi tisti, ki veljajo za najboljše na svetu, zelo slabe številke, npr. — Periliat je nastopil s številko 21, Killy s številko 11, Arpin s štetilko 34, Bonlieu s številko 58, Mauduit pa celo s številko 60! Prav nasprotno pa je vsa avstrijska smučarska elita nastopila z dobrimi startnimi številkami — Messner 3, Nenning 4, Schranz' 5, Leitner 7, Sodat 9 itd.
Obe progi sta bili dokaj težki, pripravila pa sta jih znana strokovnjaka za alpsko smučanje Italijan Nogler in Avstrijec Pepi Stiegler. Prva proga je imela 74 vratič, druga pa 66.
V prvem delu tekmovanja so se obetala dokajšnja pre-
senečenja in kazalo je na poraz domačinov. Bruggman je dosegel odličen čas 59.22, Nemec Leitner 59.64, Periliat celo 58.77 in Killy 60.09. Med te se je vmešal le Nenning z 58.64
Toda — kmalu je prišlo na dan, da bodo mnogi tekmovalci že v prvem teku diskvalificirani. In res, imena so se vrstila drugo za drugim in tako so izpadli iz konkurence Bruggmann, Periliat in še mnogi drugi.
V drugem delu so se padci in diskvalifikacije nadaljevali. Vsega skupaj je bilo v današnjem slalomu diskvalificiranih kar 17 tekmovalcev, dolga
Nadaljevanje na 12. strani
ZVEZNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Katera v reprezentanci?
NOVI SAD, 17. jan. - V petek dopoldne so se začele tu tridnevne borbe najboljših jugoslovanskih namiznotenisačev na zveznem turnirju. Nastopa preko 180 tekmovalcev iz vse države, posebnost pa je tokrat izbrani turnir za sestavo ženske reprezentance za nastope v CSSR in DRN^ter na SPENT. Medtem ko je prvakinja Cirila Pirc »oproščena« teh kvalifikacij, pa tekmuje za tri prazna mesta v reprezentanci ob odpovedi Kokoljeve iz Ljubljane še 7 igralk: Kraljeva in Zrimčeva iz Ljubljane, Anlčeva in Rotho-va iz Zagreba, Lučičeva iz Zenice ter domačinki Ječmenica in Stojšičeva.
Poleg tekmovalk so opravljali »izpit« tudi organizatorji, saj velja to tekmovanje kot priprava za SPENT. Kakor izgleda, so ta izpit tudi položili, saj je tekmovanje potekalo brez večjih zapletljajev. Kakšna pa je ocena, bo ugotovila NTZJ in OK SPENT.
Najprej je bilo na turnirju končano tekmovanje mladincev in mladink. V ekipni konkurenci je med mladinci osvojil prvo mesto Poštar iz Zagreba pred kranjskim Triglavom, med mladinkami pa je bila najboljša ekipa Jesenic. Med posamezniki je bil med mladinci najboljši Zagrebčan Turina, med mladinkami pa njegova
someščanka Reslerjeva. Lep uspeh sta dosegli Jeseničanki Pavličeva in Krajzljeva z uvrstitvijo na tretje oz. četrto mesto.
Na kvalifikacijskem tekmovanju za žensko reprezentanco (vsaka tekmovalka igra z vsako trikrat!) je prvi dan imela največ uspeha Aničeva. Drugi dan tekmovanja pa se ji je zataknilo. Namesto nje je posegla po
HOBART, 17. jan. Avstralski tekač Ron Clarke je dosegel na včerajšojem atletskem tekmovanju v KobartU na Tasmaniji nova svetovna rekorda v teku na 3 milje in
5.000	mettrov. Na 5,000 m je s 13:34.6 za 4 desetinke sekunde izboljšal dosedanjo rekordno znamko, ki jo je imel od oktobra 1957 sovjetska tekač Kuc. Istočasno je med svojim tekom na 5.000 m izbolljšal še
prvem mestu Ječmenica, ki je iz 11 partij -izvlekla« 9 zmag. Odločil pa je tretji dan tekmovanja. Poleg Jermeni;-.' imajo na j Vet! možnosti za plasma v reprezentanci še Lučičeva . in Zrimčeva.
Tekmovanje se nadaljuje, zaradi slabih zvez pa nismo uspeli dobiti rezultatov tekmovanja elanov in članic na zveznem turnirju.
svoj rekord na 3 milje in sicer za 2.9 sekunde na 13:10.5. Organizatorji tekmovanja so po rekordnem podvigu izjavili, da so bili izpolnjeni visi pogoji aa priznanje obeh rekordov. Clarke je sdaj svetovni rekorder na 5.000 in
10.000	m ter 3 in 6 milj. Na olimpijskih igrah v Tokiu je dosegel bronasto medaljo na
10.000	m, medtem ko je bil v teku na 5.000 m in v maratonu deveti.
Še dva svetovna rekorda za iona Ciarka
V
V letu 1965 vas vabimo
• 10. sejem »MODA 1965«	• 12. mednarodni sejem »SODOBNA
od 16. 1. do 24. 1. 1965	ELEKTRONIKA«
O 4. mednarodni sejem obmejne blagovne	od 2. 10. do 10. 10. 1965
izmenjave »ALPE-ABR1A« od 15. 5. do 23. 5. 1965
©II. mednarodni vinski sejem	® Mednarodni sejem pohištva in opreme
od 27. 8. do 5. 9. 1965	od 12. 11. do 21. 11. 1965
GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA
•f

/
ZVEZNA HOKEJSKA LIGA - ZVEZNA HOKEJSKA LIGA
=S
LESTVICA
— iih« m— '"ir it— ..... ■
!CDO BO DRUGI?
Jesenice	8	7	1	0	138:18	15
Partizan	9	3	5	1	48:24	11
Olimpija	8	5	1	2	33:31	11
Kranjska gora	8	4	2	2	69:44	10
Beograd	7	3	1	3	34:43	7
Medveščak	6	2	1	3	28:20	5
Crvena zvezda	8	2	1	5	38:78	5
Mladost	10	0	0	10	9:144	0
©Iliipija v finišu popušča - Za Jesenicami igra Kranjska pra najpriVlačnejši hokej - Partizan
se še ni odrekel borbi za drugo mesto
Ta je pravzaprav že stereotipno vprašanje, ki ga ponavljamo že nekaj let nazaj. Kdo bo drugi? Tekmovanje prehaja v zaključno obdobje in zato je razumljivo, borba za drugo mesto, za naslov vice-šampiona, za vse ljubitelje hokeja vse bolj mikavna. S tem, da je včeraj Olimpija zamudila izredno priložnost v tekmi s Partizanom in poražena zapustila jeseniško umetno ledeno ploskev, se je položaj tik pod vrhom še bolj zapletel. Če realno ocenjujemo sposobnosti vseh ligašev razen Jesenic, ki so daleč pred vsemi in Mladosti, ki je daleč za vsemi, potem bomo prišli do zaključka, da imajo Olimpija, Kranjska gora, Partizan, pa tudi Beograd precej možnosti, da osvojijo drugo stopnico na prvenstveni lestvici. Pa vendar, če pregledamo spored ostalih srečanj da konca tekmovanja, potem bomo pri vprašanju, kdo ima največ možnosti za osvojitev 2. mesta, dali posebno prednost Kranjski gori. To pa bi bilo tudi najbolj realno, ker mladi igralci Kranjske gore dosledno posnemajo svoje vzornike na Jesenicah.
Jes&iice: Kranjska gora IM m 6:1,7:1)
sodnika Čebulj iz Jesenic in Taraboehia iz Zagreba. Strelci: Zupančič 3, Aljančič II 2, Svetlin, Volkar Aljančič I in Radin
za Olimpijo ter Sičič 2 in Petrovič za Cr. zvezdo.
Jesenice : Medvešček 14:5 (7:0, 5:2, 2:3)
JESENICE — Drsališče pod Mežakljo, gledalcev - o-koli 2000, sodnika Kneževič in Bertuš iz Beograda. Strelci: Felc 5, Jan 3, Valentar 2, Mlakar 2, Klinar in Tišlar za Jesenice ter An-čevič 2, Krmelj, Reno in Lazič za Medveščak.
I V času poročanja nismo prejeli rezultatov osta- j 1 lih dveh tekem današnjega kola Beograd : Crv. j 1 zvezda in Medveščak : Partizan.
liillllllllllllffllilillllMIIIlilllllilllll*
Turnir štirih reprezentanc v Beogradu
Olimpija : Partizan 4:5 (1:1,2:1,13)
JESENICE, 17. jan. — Na drsališču pod Mežakljo so Jeseničani zabeležili danes že 7, zaporedno zmago. Moštvo Kranjske gore, za katerega je bila tekma pomembna, ni bilo kos razpoloženim domačinom.
Strelci: Tišler 8, Felc 5, Klinar 4, Valentar 1, Mlakar 1 in Kristan 1 za Jesenice, ter Smolej 1 in Hiti II 1 za Kranjsko goro.
Beograd : Mladost 11:0 (2:0, 2:0, 7:0)
Beograd. — Drsališče na Tašmajdanu, gledalcem okoli 200, sodnika Krajčič iz Zagreba in Gerc iz Beograda. — Strelci: Silberberg 5, Jaksi-movid 2, Plamemac 2, Mihaj-lovič 2.
Mladost: Kranjska gora 3:13 (1:2, 1:6, 1:5)
ZAGREB - Drsališče na Sa-lati, gledalcev okoli 500, sodnika Žitnik in Vidicki Iz Beograda. Strelci: Beravs 6, Hiti 2, Jug, Smolej Pipan, Skrejanc in Petač za Kranjsko goro ter Turkušič 2 in Vujinovič 1 za Mladost.
Partizan : Medvešček
2:2 (1:1, 1:0, 0:1)
BEOGRAD - Igrišče na Taš-majdanu, sodnika Vidicki in Krajačič iz Beograda. Strelci: Tešič 4. Stojkovič in Holbus po 2, Andjelič Miljuškovič, Miha-lovskl. Rebrača, Koljenšič, Kravljanc in Bogičevič.
Crvena zvezda : Mladost 14:4 (4:0, 2:2, 8:2)
Beograd. — Stadion na Taš-majdanu, gledalcev okoli 800, sodnika Gerc in Djordjevič. Strelci: Bogdanovič 4, Proha-ska 2, Sišič 2, Perovič 2, Petrovič 2, Manic 1 in Borlja 1 za C. ztv. ter Turkušič 3 im _ Vujnovič 1 za Mladost.
Partizan : Mladost 15:0 (7:0, 2:0, 6:0)
BEOGRAD - Drsališče na Tašmajdanu, -gledalcev okoli 1000, sodnik Kerkoš iz Celja in Čebulj iz Jesenic. Srelci: Tešič in Mijuškovič za Partizan ter Krmelj In Reno za Medveščak.
Olimpija : Cr. zvezda 9:3 (1:0, 5:1, 3:2) ,
JESENICE - Drsališče pod Mežakljo, geldalcev okoli 200,
JESENICE, 17. jan. Na drsališču pod Mežakljo so po bolj ali manj enakovredni igri ter kljub ostre miu finišu hokejistov Olimpije pobrali ves izkupiček gostje iz Beograda. Zanimivo je, da tako Glim-pdja kot Partizan nista znala izkoristiti številčne premoči v igralcih. Tako je v 11. minuti prve tretjine igre Olimpija igrala z dvema igralcema več, vendar te prednosti ni znala izkoristita. V drugi tretjini je bilo enako razmerje, vendar tokrat v korist Partizana in ponovno brez uspeha. Tudi v zadnji odločilna tretjini je Olimpija v 8, minuti igrala z igralcem več, vendar do spremembe rezultata nd prišlo. Najbolj razburljiva je bila sicer zadnja tretjina, ko je Partizan izenačil rezultat na 4:4. Nato je v eni izmed nenavadnih situacij Kravljanac dosegel povsem nepričakovano vodilni gol za Beograjčane. Po tem zadetku je Olimpija zaigrala kot prerojena ter povsem potisnila Partizan v obrambo. Žal pa ji ni uspelo več nadoknadita zamujenega. Ce bi igralci Olimpije igrali ves čas tek-me tako kot so v zadnji tretjini po vodilnem golu Partizana, bi prav gotovo lahko dosegli tudi izdatno zmago. Tako pa lahko zapišemo, da je bil Partizan v prvih dveh tretjinah boljše moštvo, kljub temu da to ni izrazil v rezultatu.
Olimpija pa je bila boljša v find-
šu, ko pa tudi ni mogla več nado- -----;— ;----~	,
knaditi nepričakovane prednosti preje dogovorjenimi mear-
Hokejska zveza Jugoslavije je v zadnjem času sprejela vedno več ponudb za odigranje številnih medržavnih srečanj. Žal, jih v celoti ni mogla sprejeti na znanje, ker so v domačem koledarju zasedeni že vsi termini z tekmami zvezne lige ali pa že
Partizana.
Olimpija: Gale, Albreht, Repina, Svetlin 1, Domjan 1, Prosen, Bo-štoovič, Zupančič 1, Aljančič I, Volkar 1, Aljančič II, Modic.
Partizan: Stojanovič, Jeličdč, Mijuškovič 1, Andjelič, Stojkovič, Mibajlovič, Tesič 1, Holbus 1, Stojanovič II, Kravljanac 2, Koljen-dč, Materni, Rebrača, Brevič.
Sodnika: Skrtič in Do naval iz Zagreba, gledalcev okoli 300.
žavnimi tekmami in potrebnega sporeda priprav reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu na Finskem. Da bi pa le nekako rešili vprašanje številnih ugodnih pogodb in končno tudi potrebnih tekem naše izbrane repre-
zentance se je Hokejska zveza Jugoslavije odločila, da bo priredila v dneh 19. 20. februarja v Beogradu na drsališču na Tašmajdanu turnir Četvorice in sicer bodo sodelovali mladinski reprezentanci Poljske in ČSSR ter članski reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. To pa je šele predlog jugoslovanske hokejske zveze, ki ga morajo potrditi ustrezne zveze nastopajočih držav.
Stolpec napovedi
Bologna : Catania Fiorentina : Genova Foggia : Roma Lannerossi : Juventus Milan : Cagliari Sampdoria : Atalanta , Torino : Inter Lazio : Messina Varese : Mantova Venezia : Alessandria Catanzaro : Brescia Napoli : Reggiana
Italijanska nogometna liga
RIM, 17. jan. - V XVII. kolu nogometnega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Bologna : Catania 1:0, Fiorentina : Genova 5:0, Foggia : Roma 0:0, Lanerossl : Juventus 1:3, Lazio : Messina 2:1, Milan : Cagliari 1:0, Sampdoria : Atalanta 2:0, Torino : Inter 0:0, Varese : Mantova 1:0.
Stanje na lestvici: Milan 30, Inter 25, Juventus 23, Fiorentina 21, Bologna in Torino po 20 točk itd.

Klinar in Kristan opazujeta s klopi dogodke na ledeni ploskvi.
Cansko ekipno prvenstvo Llubljcne v namiznem tenisu
LJUBLJANA, 17- jan- ~ Po dolgih letih je Namiznoteniški odbor za Ljubljano spet organiziral ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za področij ljubljanske cone. Nastopile so ekipe Olimpije II, Ljubljane, Odreda, Kemičarja iz Hrastnika, Ilirije in Papirnice Količevo. V enovrstnem točkovnem sistemu je Ljubljana zabeležila •pet zmag in tako v postavi Pe-tročnik, Krnc in Sazonov II osvojila prvo mesto brez prave konkurence.
Rezultati: I. kolo - Odred:Ke-mičar 1:5, Ljubljana : Količevo 5:2, niiija : Olimpija 4:3, II. kol — Kemičar : Olimpija 3:5, Količevo :	Ilirija 5:4. Od-
red ; Ljubljana 0:5, III. kolo - Ljubljana : Kemičar 5:0, Ilirija : Odred 5:0, Olimpija : Količevo 5:1, IV. kolo - Kerni-* čar : Količevo - neodigrana. Odred : Olimpija 1:5, Ljubljana : Hiriia 5:0, V. kolo - Olimpija : Ljubljana 2:5, Ilirija : Kemičar in Količevo : Odred še neodigrana.
-Lestvica: 1. Ljubljana 5(25:4), £ Olimpija II 4(22:14), 3. Količevo 1(12:10), 4. Ilirija 1(13:15), 5. Kemičar 1(8:11),	6.' Odred
0(2:20).	-van-
MELBOURNE — V finalu »Fe-deration Cup« v tenisu se bodo srečale ženske reprezentance ZDA in Avstralije. ZDA so odpravile Veliko Britanijo s 3:0, Avstralija pa z enakim rezultatom Francijo.
BRASCS — Na mednarodnem tekmovanju v nordijski kombinaciji je osvojil Kraus (CSSR) z 247.4 točkami in skoki 88, 82 in 86 metrov.
BRASSUS — Na mednarodnem tetaniovamju v smučarski štafeti 3 x 10 km je zmagala ekipa Finske (Hubftala, Tapa-. le, Laurila) v času 1:48.39, druga je bala ekipa švedske I — 1:50.04 in tretja Italija I — 1:50.16.
miiniiunHnnniiniin

Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije
NOVO MESTO
(MG) Streljanje — TabormM odreda Gorjanci so priredili tekmovanje z zračno puško. Zmagal je Rugelj z 70. krogi pred Gorčičem 07 itd.
S ah — Na tuiirju kategoondikov vodi Udir s 6,5 točke pred Isteničem 6, špodarjem 4,5, Hrovatičem 4 itd.
Namizni tenis — Zaključeno je fcdlo klubsko prvenstvo TVD Partizan Otočec. Med posamezniki je zmagal Terorp&č z 12 točkami pred Gregorčičem 10, bratoma Florjan-čdč 8 itd. V dvojicah sta bila najboljša Teropčdč itn Gregorčič.
LJUTOMER
(FM) Badminton — V telovadnici TVD Partizan v Ljutomeru je bdi propagandni turnir v badmintonu, kate»ga so organizirali, dijaki SŠTV iz Murske Sobote. Na turnirju je nastopilo skupno 10 tekmovalcev in tekmovalk iz Murske Sobote. Na turnirju je nastopilo skupno 10 tekmovalcev in tekmovalk iz Murske Sobote, Radence, Radgone in Ljutomera. Med tekmovalci je zmagal Ficko (Ljutomer) pred Lulikom (Murska Sobota), Klunom (Radgona) itd., and tekmovalkami 1» Kaučičeva
(Radencd) pred Zadravčevo (Radenci) in Rainerjevo (Ljutomer).
MURSKA SOBOTA
Košarka — V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v zimski pomurski košarkarski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Sobota A : Rakičan 111:44, Radenci : Puconci 51:56 in Sobota B : Old boys 63:51. S tem je bdi prvi del tekmovanja končan. Prvak je zasluženo postala ekipa Sobote A, ki ni doživela poraza in je s 4 točkami prednosti najresnejši kandidat za končnega zmagovalca. Na drugem mestu je ekipe Old boysa, ki je prav tako veljala za kandidata za prvo mesto, vendar je z dvema zaporednima porazoma precej zaostala za vodečim. Najučinkovitejši strelec Jesenskega dela prvenstva je postal Glažar (Sobota) z 85 koši pred Vrbančičem (Radenci) 81 in Gombošem (Sobota) 80 košev itd.
Končni vrstni red ekip po Jesenskem delu prvenstva je naslednji: Sobota A 10 točk, Old bays, Sobota B in Rakičan po 6, Puconci 1 ter Radenci brez točke.
CERKNICA
<Fd> Kegljanje — V okviru priprav za nastop m kvaiifftacijah za
uvrstitev v republiško ligo so se kegljači domačega kluba Brest srečali s članom republiške lige, moštvom Pionir iz Novega mesta. — Pomerili so se v disciplina 8-krat 200 lučajev. Zasluženo so zmagali kegljači Bresta v razmerju 6506: 6350 podrtimi keglji. Najboljši rezultat je dosegel Grom 803, med gosti pa Hren 820. V drugem srečanju pa je Brest B premagal Gradis B s 6083 : 6064 podrtima keglji. Najboljši rezultat je dosegel Urbas F. 831.
LAŽNE
(AF) Smučanje — Lažne nad Novo Gorico so znan goriški smučarski center. V teh dneh se je v prijaznem smučarskem domu zbralo pavih dvajset tečajnikov vaditeljskega tečaja smučanja. Kan-didasti so dopotovali iz Bovca., Tolmina, Idrije, Postojne, Kopra in Nove Gorice. Tečajniki bodo predelali in se priučili osnovam smučarske šole, saj bodo vodili v se-mesuralrih počitnicah številne smučarske šole šolske mladine širom koprekerra okraja. Temu tečaju bo slledtto še pet drogito ftrokmmih sgtnS&Barjev. Prav v domu na je konec januarja gostovalo tudi oko-
li 300 otrok iz šol koprskega okraja.
NOVA GORICA
(AF) Košarka — S tem, da je v Novi Gorici prevzel novo službeno dolžnost profesor telesne vzgoje tov. Prinčič Janko (prej Postojna), so bili istočasno ustvarjeni tudi pogoji za razvoj košarše na področju novogoriške komune. Tov. Prinčič je namreč znan košarkarski delavec in sodnik. Njegova prva prizadevanja so že rodila sadove. Z velikim uspehom je bilo izvedeno prvo prvenstvo Nove Gorice za pionirje, ki se odvija v obliki turnirjev. Trenutno vodijo pionirja osnovne šole iz Šempetra. Sdcer pa je tudd precejšnje zanimanje med starejšo mladino. Tako se na treningih v Novi Gorici in Šempetru zbere do 25 mladincev. Vse kaže, da bo že v kratkem prišlo do ustanovitve košarkarskega kluba.
Nogomet — Domači nogometaši so že pričali s pripravami za novo sezono. Treningi so trikrat tedensko, sodeluje pa 20 igralcev. Zaradi ugodnih vremenskih nusmea priprave dobre tečejo. V načrtu priprav so tudi številna prijateljska srečanja.
MARIBOR
(F. J.) JADRALNO LETALSTVO
— Ptujčani so izvodili športnika št. 1 svojega mesta. Na zabavnoglasbeni reviji, ki jo je organiziral radio Ptuj je največ gledalcev vključno z bralca Ptujskega tednika glasovalo za Karla Korparja, znanega ptujskegea jadral-riega letalca, ki je osvojil med drugim v preteklem letu tudi naslov absolutnega jadralnega prva^ ka SFRJ. Dobil je 124 glasov pred Anico Verlič, telovadko TVD Partizan in Jožetom Hadierjem, mladim nogometašem ptujske Drave, ki je nastopil med drugim tudd v reprezentanci Sloveniije na državnem prventvu.
ROKOBORBA — Po igri na ključja so rokoborci Maribora ostali še naprej v zvezni konku-retned. Sarajevčane ■ so namreč diskvalificirali in tako so prav aru (namesto Maribora) zapustili I. zvočno ligo. Trener Mariborčanov Franc Jez^rmk je mnenja, da takšna sprememba ne bo prinesla bistvenega preobrata, saj dvomi, da M lahko do 6. februarja, ko bo uraden start v I. zvezna ligi, prejel vsaj toliko finančnih sredstev, da bi lahko plačali formalno kavcijo 80.000 dinarjev.
J
SMUČANJE — Na skakalnica na Pekrski Gorci je bila po dolgem času večja mednarodna prireditev. Sodelovali so skakalci iz 6 držav. Zmagal je pred 8.000 gledalci Ludvik Zajc (JLA) 223,2 ( 66,5 in 65,5) pred Poiroton I (Francija) 214,5 (65 in 65,5) in Erženom (Enotnost) 212,3 (65 in 63,5). Slede: Metelka (ČSSR), Kurz (Zah. Nemčija), Fcdrot n (Francija), Bach-leda (Poljska), Klapnt (Poljska), Jurman (Enotnost) itd.
NOGOMET — Trener beograjske Crvene Zvezde, ki se pripravlja na spomladansko sezono na Pohorju, Mariborčan Ivan Toplak je v dvorana MŠD Bramik v L judskem vrtu predaval mariborskim nogometnim trenerjem o pomembnih novitetah v omenjenem športu Zanimivo je, da se je predavanja udeležilo tudi precej ljubiteljev nogometne igre v Mariboru.
KOLESARSTVO — Kolesarji Branika Razbocršek, španiinger in RorvcfT so odpotovali na skupne priprave na Pokljuko, kjer bodo ostali do 24. februarja. Medtem ko je bivanje španingerju in Ro-nariu plačala Kolesarska zv:za Jugoslavije, je stroške Razborška plačal kan Branik sam.
;k;v	4.;,,s
intervju tedna - intervju tetina - intervju tednu -
•;	,.0f-	-	'	■	'	______;-:—
PRI IVAS GOSPODARI JO ZVEZDE
Ura kramljanja s trenerjem Cr-vene zvezde Ivanom Toplakom o vsem, kar se vsaj malo suče okoli nogometne žoge
IN ZVEZDICE
—poldanski mir na M B smučiščih ob zgor-H H nji postaji pohor-ske vzpenjače je prekinila skupina v rdečih trenirkah, ki je bodisi na sankah,, bodisi peš, bodisi z smučmi (seveda na ramah) takorekoč »padla« iz gozda. Nogometaši Crvene zvezde so pravkar zaključili svoj trening v bližini hotela Bellevue. Utrujeni od teka po globokem snegu in ostrega zimskega zraka, so se takoj odpravili v svoje sobe ter popadali po posteljah, da bi si vsaj malo opomoglj do kosila. Za njimi je prišel znan obraz mariborskih in ljubljanskih nogometnih travnikov, nekdanji nogometaš Branika, Odreda, Crvene zvezde ter državni reprezentance Ivči Toplak. Danes je trener najpopularnejšega jugoslovanskega nogometnega kluba Crvene zvezde.
Bili smo v zadregi, ko smo ga zaprosili, če bi lahko napravili nekaj posnetkov beograjskih nogometašev, ki so že vsi poležavali po sobah, saj je njihova razvajenost in občutljivost znana stvar. Vendar Toplak se je samo nasmehnil ter odšel v hotel, čez nekaj minut pa so se začeli, na naše veliko začudenje, na vratih hotela kazati znani obrazi Kostiča, Vladice Popoviča, Durkoviea, Meliča, Če-binca in ostfaih, da bi pozirali fotoreporterju. Tudi po
Osebna izkaznica Ivana Toplaka
Bojen — 21. 9. 1931 v Beogradu, poročen, oče sinka Sama
Prvi nastop — 1945 v mladinskem moštvu Boleta
Prvi trener biš
Prvič v moštvu
Poletu
Pepo Kir-
1947 pri
Prva premija — 10 dinar-jev za večerjo na Trojanah
Prvi prestop
ljubljanskemu
— 1950 Odredu
Prvi nastop v I. zvezni ligi — 1953 za ljubljanski Odred
Prvj nastop za B-reprezen-tanco Jugoslavije — 1954 Ljubljana, proti Angliji (2:1)
Prvi nastop v dresu Crvene zvezde — 1954 Beograd
Prvi nastop v državni reprezentanci — 1956 v Londonu proti Angliji. (0:3)
Prvo in edino slovo od nogometnega igrišča — 1960 New York
Prvo službeno mesto — trener Crvene zvezde
končanem kosilu ni nobena od zvezd, našega sicer nekoliko potemnelega nogometnega neba, vstala tako dolgo od mize, dokler ni kapetan moštva Vladica Popovič, prejel natančnih navodil od trenerja Toplaka, kaj bo na vrsti, popoldne.
Vsekakor spoštovanja vredna avtoriteta, komaj 33 let starega trenerja državnega in pokalnega prvaka Jugoslavije za leto 1964. če bi le bilo tako, tudi med ostalimi nogometnimi kolektivi?!
Heleno Hererra: »Ali je kaj takega sploh mogoče
Ko smo z »Ivčijem« kramljali ob kozarcu pristnega Štajerca in je pogovor nanesel tudi na naš jugoslovanski nogomet se mu je zmračilo čelo, nekoliko prezgodnje gube, pa so mu poostrile poteze obraza.
»Upam, da je lanska sezona vendarle prav vsem odprla oči, kam sodi naš nogomet, saj pomeni vsaka mednarodna anketa novo klofuto, na že tako preveč samozavesten jugoslovanski nogometni obraz. Tako nizko nismo na svetovni nogometni borzi kon-tirali že leta in leta. Ne bom frazaril in čvekal o nezdravih razmerah v našem nogometu, kajti s tem zagotovo ne bom odkril Amerike. Angleži, resni kot povsod tudi nogomet jemljejo kot poklic, kajti profesionalec se dobro zaveda, da je od žoge odvisna njegova eksistenca. Trenerji sploh niso potrebni, saj menažer pred treningom vsakemu igralcu pove kaj naj vadi, nogometaš pa potem vse te naloge izpolnjuje disciplinirano skoraj popolnoma brez nadzorstva.
Za Italijane je nogomet posel in vsak hoče iz njega izvleči kar največ. Trenerji sicer dajejo direktna navodila igralcem in vodijo trening, vendar nogometašev ne usposabljajo posebej, bodisi za desno krilo ali srednjega krilca. če trener pred prvenstvom potrebuje dobro desno krilo mu uprava kupi dobro desno krilo. Če trenerju v moštvu manjka n. pr. igralec tipa Corso, bo uprava napravila vse kar je mogoče, da dobi Corsa v svoje vrste. Pa naj stane, kar stane. V Italiji vrhunski klubi kupujejo samo 100% izdelane igralce. Edina izjema v taktičnih pogledih je H. H., ki uvaja bunker. Ko je odhajal trener Rijeke Osojnak k njemu na specializac' \ sem ga prosil, da ga vpraša, kako ukrepa z igralcem, ki na treningu ali tekmi noče dovolj teči. Odgovor je bil presenetljiv. H. H. je ostal tokrat skoraj brez besed in je komaj izustil: »Ali je kaj takega sploh mogoče? Res tega še nikoli nisem doživel.«
V Nemčiji je združitev v enotno ligo zahtevala svoje in tudi nemški nogometaši danes ne hodijo v službo, ampak vadijo, vadijo. Disciplina že po mentaliteti vestnih Nemcev je pripomogla največ
k vzponu na nogometnih lestvicah.
V Sovjetski zvezi, kjer so nogometaši tudi takorekoč popolni profesionalci, pa igralci nimajo dovolj prostosti v igri. Njihovi, po tehničnem znanju, sicer (popolni igralci, so tako ozko vezani v naprej določene šablone igre, da ne morejo izkoristiti vsega svojega znanja.
edina deviza modernega nogometa, teči, teči in še teči.
Čirič ni bil kriv ničesar
Ne samo naš reprezentančni, tudi klubski nogomet je padel zelo nizko. Danes nimamo niti enega moštva, ki bi lahko z uspehom nastopilo v resnejši profesionalni areni. Anarhija v odnosih igralec-klub in med klubi samimi, dosega višek. Igralci zahtevajo od kluba vse, na sebe pa ne prevzamejo prav nobenih obveznosti. Za njih je povsem razumljivo, da jim uprava priskrbi stanovanje, omogoči šolanje, izboljša pogoje življenja in poišče kakšno lahko službo. Če pa jim ni kaj prav so takoj užaljeni, ne pridejo
profesionalec. Z klubom pa skjene pogodbo za eno leto in dobi, recimo 1 milijon. Če se afirmira, lahko ob letu po-veča ceno. če je klub sporazumen plača, sicer ga da na transfer ter ga kupi kdo drug in vsota se razdeli na klub in igralca.
Pri nas pa gospodarijo zvezde in zvezdice in v nekaterih klubih dosežejo takšno moč, da lahko napravijo pravo rotacijo (»prave in trenerja. Lep primer je moštvo OFK Beograd. Samardžič, in Skoblar, sicer nesporno kvalitetna igralca sta postala alfa in omega tega simpatičnega kolektiva, če je klub potoval v tujino, sta dobila tudi po 4 krat večje dnevnice kot ostali, ves sistem je bil prirejen za njih dva in vsi so tekli za njiju. Nekega dne pa niso hoteli več teči. OFK Beograd je izgubljal tekmo za tekmo in se znašel na dnu, čeprav so ga pred prvenstvom omenjali kot kandidata za osvojitev prvenstva. In kdo je bil kriv’ Čirič in tehnični vodja, ki so ju odslovili teden dni pred koncem avgusta. Ali niso mogli počakati samo še 7 dni? Ali je lahko AFK Beograd v tednu dni doživel preporod?
Kljub temu da pravijo, da vsak kmet hvali svojega konja, je pri nas malo drugače. Dr. Aca Obradovič, ki je sedaj v Angliji, je začel v Gr zvezdi delati kot navaden mesar.-Danes je vsekakor eden najsposobnejših nogometnih delavcev ter bi bil idealen zvezni kapetan. Poglejte, samo mene so 4 leta uveljavljali kot pomočnika Paviča, da je bil prehod čimmanj boleč. Pa tudi z Mitičem sva stara
znanca, saj sva že skupaj igrala.
enkratnem srečanju prvo in drugoligaša. Takrat je morda drugoligaš,uspešnejši, vendar či bi tekmovali vso sezono med najboljšimi, bi mu huda predla.
Šekulotac zanesljivo zopet v dresu
Z Pohorja odhajamo vsi skupaj v Crikvenico, kjer bomo nadaljevali z pripravami. Pri Cr. zvezdi smo si vsi na jasnem, da je letošnjo prvenstvo izgubljeno in je vseeno ali smo tretji ali osmi. Poskušali _ bomo v moštvu uvesti nekaj mladih igralcev torej jim tako dati priložnost da pokažejo svoje sposobnosti. Edina kandidata za letošnjega prvaka sta samo Partizan in Dinamo. Sarajevo ne bo zdržalo.
2e najverjetneje v Crik/e-nici pa se nam bo pridružil dolgopričakovani in tako pogrešani Sekularac. Z njegovim zdravjem gre odločno na bolje in od njega predvsem pričakujemo, da bo skupaj s škrbičem vnesel red v naše vrste. Sicer pa bo koncepcija moštva v osnovnih linijah ostala ista. V vratih nam bo v prvih kolih do Stojanovičeve ozdravitve pomagal Krivo-kuča. Obramba bo standardna, Durkovič, Jevtič (Miličevič), Čop, Popovič. Napad pa Čeblnac, Skrbič, Kostič, Se-kularac, Djajič, Kot vidite sem izpustil Meliča, ki ga je težko prepričati za kakšno konkretno nalogo, zato ga puščam kot svobodnega igralca in nam s svojim velikim radiusom gibanja največ koristi.
SAŠA GERŽINA
I
Sicer pametni pri nogometu ne
Slovenci
mislijo
Ivan Toplak vodi trening nogometašev Cr. zvezde na Pohorju
In pri nas na Balkanu? Jugoslovani, Grki in Turki brcajo raje za lastni užitek kot pa da bi se pokorili zahtevam kolektiva. Trener mora biti vsakemu igralcu takorekoč stalno za hrbtom in če le malo zgubi nadzorstvo nad njim se ta začne zabavati po svoje. Edina rešitev za te ljudi je profesionalizem s, čvrsto pogodbo. Mi sicer na vsakem koraku poudarjamo, da razpolagamo z tehnično popolnimi igralci za katere ni več skrivnosti v nogometu, da pa jih mora samo sposobna roka združiti v nepremagljivo moštvo. Vendar tu se motimo. Jugoslovanski nogometaš lahko na mestu napravi z žogo karkoli hoče, razen da jo poje, vendar malo je tistih, ki znajo v teku točno podati žogo 30 metrov oddaljenemu soigralcu, ali v polnem teku menjati smer gibanja. Vedno pozabljamo, da je
na trening, poiščejo kakšnega lahkovernega novinarja, ki se mu razjočejo in nov »primer« je tu. Da pa je žalost še večja, konkurenčni klubi ne pustijo tega igralca pri miru ampak mu celo ponujajo velike vsote denarja, samo da ne bi nastopal za matični klub. Tak je primer Vasovič, pa tudi
Slovenske drugoligaše poznam bolj iz časopisov kot z igrišča. Spremljam prizadevanje Olimpije in Maribora, da bi prišla v prvo zvezno ligo, vendar menim, da ima Olimpija (naj mi ne zamerijo Štajerci) več možnosti, če bo zdržala mrtvi tek z Tuzlanci, bo vsekakor jeseni med najboljšimi, vendar prav tu -bi ji morala sedaj pomagati oba slovenska drugolfgaša. Sicer bi pa sploh morali Maribor, Kladivar in Olimpija med seboj bolj sodelovati in izkoristiti prav to, da kar trije nastopajo, v drugi ligi. Seveda pri tem ne mislim na podarjanje točk, ampak na izmenjavo igralcev. V zadnjem času je sicer Maribor odstopu Kreača in Točiča, vendar bi taki primeri morali biti dosti bolj pogosti. Pa ne samo da si med seboj »sposojajo« igralce, tudi mlajše moči bi morali odstopiti v republiško ligo, kjer bi ti pokazali ali bo z njih kaj na-kli ne. In v kolikor bi
bil	» . ™. •—. —,	—■—
okoli čopa so baje že krožili. ®"al°	, ,	.,
^	— bi njih opažih napredek bi
zopet dobUi nazaj, že kot izkušene igralce. Obenem pa bi bili z njimi tudi dvignUi, kot sem slišal, ne preveč visoko raven republiške lige Za mariborske vijoličaste pa mislim da so prezgodaj dosegu svoj vrh, saj je potrebno nekaj sezon da se aklimatizirajo na nove pogoje tekmovanja, tako igralci, kot gledalci in uprava. Realna bi bila sedaj sredina in tu so odborniki nekoliko previsoko letali. Med prvo in drugo Ugo je razlika, ki se ne pokaže v
»pristaši« raznih klubov. V Angliji je na primer s tako stvarjo popolnoma drugače. Tisti, ki je nediscipliniran pride na transfer listo, tam mu postavijo visoko ceno, nihče ga noče kupiti in fant sedi na rezervni klopi ter prešteva za koliko funtov je na zgubi. Po navadi se kmalu spametuje in zopet zaigra s polno paro. Tudi pri nas bi morali uvesti tak način vezanja igralcev na klub, ki hi bU koristen za oba. Igralec sklene pogodbo in ostane vezan do konca življenja kot

ffe:
m
Ki PRAVZAPRAV HOČEMO?
O nekaterih problemih jugoslovanskega smučarskega športa identična gledanja - Vse republiške smučarske organizacije ne smemo metati v isti koš
Sestanek predstavnikov Smučarske zveze Jugoslavije in predstavnikov Smučarske zveze Slovenije na eni ter sekretarjem Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo Milanom Eroeganom in sekre-'arjem ZTKS Markom Rožmanom na drugi strani, naj bi po mnenju prizadetih smučarjev pomenil nekakšno prelomnico v dosedanjem načinu razvoja tega tako koristnega športa v naši državi. Namen dvodnevnega razgovora je bil razčistiti še vedno nejasna vprašanja glede množičnega in vrhunskega, ah točneje, tekmovalnega smučanja. Pobudnik tega sestanka je bila Smučarska zveza Slovenije, ker meni, da nerazčiščena problematika s strani nadrejenih športnih forumov predvsem pa osrednje smučarske organizacije v Beogtadu samo zavira m oži smučino, ki naj bd pe ljala lepšim ciljem nasproti.
Ta sestanek je treba samo pozdraviti. Predstavniki slovenske smučarske zveze so si po svoji letni konferenci zastavili cilj razvijati smučarski šport po vsej republiki, utrditi osnove smučarske celice, in ker je kvaliteta jugoslo vanskega smučanja doma v Sloveniji, tudi vrhunskemu smučanju posvetiti največjo pozornost. Če poznamo ta hotenja in želje naše republiške zveze, potem moramo biti še toliko bolj zadovoljni s to konferenco, ki naj bi po mnenju, žlasti predsednika SZS Nika Belopavloviča, prinesla novih vzpodbud.
novega zagona, predvsem pa enotno željo, po večjih smučarskih uspehih.
Pa vendar, ko danes ocenjujemo dvodnevno razpravo vseh prizadetih strani, menimo, da v celoti še vedno obstajajo nejasni in nerazčiščeni pojmi, zla sti, ko gre za razvoj kvalitetnega smučanja.
Predsednik SZJ Jože Malnarič je prišel z bese do na dan, da moramo začeti z nekakšno jiugoslovan-i- • cmučairsko akcijo. To omeni, da moramo v tako imenovanem smučarskem gibanju istočasno misliti na utrditev in ustanovitev novih smučarskih organizacij, na smučarsko rekre acijo ali množično smučanje in na pravilno orientacijo glede razvoja kvalitetnega smučanja. To so že stare, dognane stvari o katerih smo razpravljali verjetno že sto in stokrat. Prav, s tem se tudi vsi strinjamo, ker vemo kolikšnega pomena je rmu-čarski šport za vso jugoslovansko mladino in sploh za vsakega držav ijana. Strinjamo se do neke mere tudi glede njegove zadnje ugotovitve, ko je zatrdil, da bo SZJ v bodoče spremenila svoje gledanje pri razvoju kvalitetnega smučanja. Soglasni smo, da je naš mednarodni tekmovalni koledar nekoliko preveč zajeten, preobširen, saj včasih res zavira smotemo pripravo in na račun slabe pripravljenosti naši vrhunski smučarji še od daleč ne opravičijo naše smučarske tradicije in svojega talenta. Toda, pri vsem tem
imamo vendar nek pomislek.
Menimo, da v Sloveniji ne potrebujemo prav nobene »smučarske revolucije«. V naši republiki je, lahko bi rekli »smučarsko prosvetljenstvo« na trdnih nogah. Pri nas smo prišli tako daleč, da zaradi velikih in vsesplošnih finančnih težav ne moremo nuditi številni mladini vseh pogojev, bodisi za rekreacijo, bodisi za tekmovalno smučanje. V klubih ne morejo ustreči željam množici mladih ljudi, ki sd želijo smučarskega udejstvovanja. Zato ne gre metati vseh republiških zvez v isti koš, kakor je posebej poudaril predsednik komisije za alpske discipline in naš znani smučarski strokovnjak inž. Pohar. Prepričani smo namreč, da so v drugih republikah povsem druge težhje in druge naloge, ki naj jih skušajo opraviti funkcionarji ostalih smučarskih forumov, skupaj s Smučarsko zvezo Jugoslavije Pri vsem. tem moramo imeti pred očmi naše finančne zmogljivosti. Ce vemo, da je v Jugoslaviji za smučarski šport na razpolago n. pr.'40 milijonov (za vso dejavnost!), po-tem temu primeru sestavimo načrt in game spreminjajmo v nobenem primeru, ker bo to samo v škodo celotni akeiji. Pri tem moramo točno vedeti kolikšna so sredstva za razvoj kvalitetnega smučanja. Dobro poznamo zahteve vrhunskih tekmovalcev drugod po svetu. Ponavadi samo priprave ene same smučarske discipline
zahtevajo večja finančna sredstva, kot je n. pr. ves naš celotna smučarski proračun Zato je treba biti pri tem naprezanju vrhunskega smučanja zelo oprezen, iznajdljiv, v pravilnem odnosu do naše zmogljivosti na eni, in do obveznosti do FIS organizacije na drugi strani. Prav gotovo nimamo sredstev za širok frontalni razvoj vrhunskega smučanja. O tem si moramo biti na Jasnem in ne za vsako ce-» no siliti v akcije, ki samo škodujejo ugledu in razvoju našega smučanja. In tako se zdi, da pri tem nismo vsi istih misli. Govora je bilo tudi namreč o tem, katero panogo naj v bodoče pospešujemoj alpsko smučanje, teke ali skoke? Tu je bilo vse polno različnih mnenj. Nekateri so trdili, da imamo za skoke največ možnosti za razvoj. Seveda,- brez potrebnih pogojev — sistem skakalnic iz plastične mase od 20 do 70 metrov — tudi tu ne bomo dosegli prav ničesar. Mislimo pa, da je osnova vse smučarske dejavnosti tek, ki je pravzaprav najmanj popularen in za mladino najmanj prikupen. Toda, kaj pomaga, če so se za te misli ogreli vsi prisotni, ko pp drugi plati ugotavljamo, da sta n. pr. v shrambi najmočnejšega smučarskega kluba Enotnost le dva para in še to slabih tekaških smuči!!!
Sredstva za vrhunsko smučanje so res minimalna. Kaj torej, preostane? Menimo, da je v današnji situaciji izhod samo ta,
OB IZREDNEM SMUČARSKEM SESTANKU V EJUBEJANI
da najbolj nadarjene skušamo čimbolj pripravti za velika tekmovanja. S tem bomo nekako držali stik s tujino, pa tudi dokaj stimulativno 'vpiivald, ne samo na najbolj nadarjene, temveč tudi tako, da-bo smučarska panoga še naprej ostala popularna. Mladina mora imeti vzornike, če teh ni, potem tudi ni mikavnosti zanjo.
V tej smučarski razpravi je dovršeno prikazal dejansko stanje našega smučanja znani reprezentant Cveto Pavčič Smelo je vprašal: »Kaj pravzaprav hočemo«? Odgovor na to vprašanje je menda povsem lahek! Ce imamo toliko sredstev, da lahko začnemo s široko in vsestransko smučarsko .akcijo, potem sestavimo ustrezen načrt in ga uresničimo. če pa imamo minimalna sredstva, in takšna tudi so, potem ne bodimo megalomani. To pomeni, ne sestavljajmo neuresničljivih načrtov niti za vrhunske tekmovalce, niti za množično „ smučanje. Ce imamo za priprave tekmovalcev samo en milijon dinarjev, potem ne sestavljajmo načrtov za priprave, ki terjajo 20 milijonov!
še beseda ali dve o naših kvalitetnih prireditvah. Menimo, da je odveč vsaka razprava o tem, kdo je dolžan pairticipirati finančna sredstva pri prireditvah v Planici, Kranjski gori ali na -Pohorju. Pla-
nica ima prt tem še svojstven položaj, saj je pojem našega smučanja in do nje imamo vsesplošno družbeno obveznost. Zato Je odveč vsaka razprava o tem, kdo in kako naj skrbi za gmotna sredstva pri planiških prireditvah. Menimo, kadar je na sporedu planiška tekma, potem so poklicani vsa šport-, ni forumi, tudi Zveza Jugoslavije, da pomagajo moralno in materialno. Velike FIS-A prireditve v Kranjski gori, na Pohorju ali na Jahortni pa imajo Spet svoj pomen. Tudi tu ne more biti ilepomišja. Prva je poklicana osrednja smučarska zveza, da dosledno nadzoruje, da te prireditve potekajo nemoteno, brez retoričnega vprašanja, kje dohiti za-aje finančna sredstva!
Smučanje je kompleksni problem. Ce so merodajni na tem sestanku prišli do identičnih gledišč, če že ne v celoti pa vsaj glede najvažnejših problemov, potem je upanje, da bo naše smučanje vendarle našlo pot s slepega tira Volje in iskrenih želja je dovolj. Ob strokovnem in znanstvenem proučevanju smučarskega špqfta si lahko obetamo lepšo bodočnost. Pri tem pa ne smemo trmoglavo vztrajati na nekaterih zastarelih osnovah, marveč v danih možnostih in z danimi pogoji doseči kar največ Marjan lipar

lili
SPET NOVA PRIDOBITEV Zfl ŠPORT IN TURIZEM
NON-STOP ZICNICA NA VELIKO PLANINO
Takole se peljete v gondoli na Veliko planino
Ljubljana, z daljno in bliž-njo okolico je dobila z dokončno dograditvijo žičnice na Veliko planino pomemben objekt, ki ga bo lahko v bližnji prihodnosti začela vsestransko izkoriščati. Koristi so vsestranske. Tako turistične, kakor tudi športno-rekre-acijske. žičinca na Vel. planino je po svoji konstrukciji edinisitvema v Jugoslavtiji, saj je popolna nihalka, brez vmesnih podpornih členov. Žičnica obratuje s sedaj že ustaljenim voznim redom od 8. ure zjutraj pa do 20. ure zvečer. S tem pa ni povedano še vse. Ce se večjemu številu izletnikov zahoče, lahko pride na Veliko planino tudi ponoči ali že zgodaj zjutraj. Kolektiv, ki opravlja žičnico, je s to zamislijo poskrbel še za eno zanimivo atrakcijo. Od zgornje postaje žičnice pa do
hotela »Šimnovec« je slabih 100 m in tudi tu ste lahko postreženi ob vsakem času.
Od zgornje postaje žičnice, ki je na višini 1400 m, bo v najkrajšem času začela obratovati še sedežnica, ki je speljana do višine 1600 m. V zimskem času, na ta način ne bo več problema s pešačenjem in bodo smučarji lahko temeljito izkoristili čas za čim več voženj navzdol.
Morda ne bo odveč, če opišemo žičnico še nekoliko s številkami. Od Ljubljane do spodnje postaje žičnice lahko pridemo z avtobusom že v slabi uri. Z osebnim avtomo-bilo, seveda še prej. Vožnja v gondoli, od spodnje do zgornje postaje je minimalna — 5 minut. Cena povratne vozovnice je 600 dinarjev. Skupine nad 30 ljudi imajo, če se prijavijo že prej, popust
in plačajo 400 dinarjev za osebo. Tudi otroci, ki so na skupnih izletih kot n. pr. šolskih, imajo popust. Otroci do 10. leta plačajo 200 dinarjev, starejši otroci pa seveda nekoliko več.
Gondola je tako prostorna da. je v njej prostora za 30
zroča nekoliko strahu. Naprava je tako skonstruirana, da pravzaprav ni možna nobena okvara. Ce pa do okvare žičnice oziroma zastoja že pride, je ves mehanizem skonstruiran tako, da ne more priti do nesreče.
V letošnjem letu bo do
V zadnjih letih smo dobili širom naše ožje domovine preceja žičnic, ki so tako za turizem kot za šport velikega pomena. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v našem listu objavljali prispevke o žičnicah širom Slovenije in skušali naše bralce seznaniti s podrobnostmi in jih tako še bolj približati širokemu krogu turistov in športnikov.
ljudi V eni uri na lahko pre- žičnice zgrajena tudi cesta, pelje v eno smer 300 ljudi, široka pet metrov, ki bo na še podatek, ki bo morda ta način še bolj približala ne dobrodošel tistim, ki jim samo Ljubljano, temveč tudi vožnja na žičnici nihalki pov- druge kraje Veliki plamm.
18. januarja 1965------------------
NA OBISKU FBI NOGOMETAŠIH KLADIV ARJA
‘poi.šf
s
RAZGOVOR S TEHNIČNIM DIREKTORJEM NK MARIBOR MILANOM MISČEVICEM
Tolii in Kreai pri Kladivarju
S
22 igralcev na pripravah za drugi del prvenstva — O načrtu priprav — Še vedno nerešeno vprašanje finansiranja športa v Celju
Po skoraj enomesečnem počitku smo v ponedeljek srečali na pomožnem Igrišču za Glazijo, ki ga je pokrivala deviška snežna odeja, kar 22 nogometašev. Prvi trening je bil namenjen igri na dva gola — A proti B moštvu. Zadetkov je bilo na pretek in kot strelci so se tokrat odlikovali celo obrambni igralci. Vsi so bili nasmejani ob tej prvi letošnji vadbi, igralci pa lačni žoge in zadetkov. Nad 200 gledalcev je spremljalo potek te igre in kar pošteno so se razvedrili ob vsakovrstnih akcijah igralcev. Snežna odeja je pač bila zaveznik in sovražnik hkrati vsem nogometašem
KOMPLETNA ZASEDBA Na igrišču so bili zbrani prav vsi igralci. Pogrešali smo le Co-kliča, ki se še ni vključil v vadbo zaradi resnejše poškodbe. Biščan je povsem okreval od težje poškodbe v zaključnem jesenskem delu prvenstva. Videli smo tudi nove obraze — Toliča in Kreača iz Maribora, ki sta v začetku tedna podpisala 4-ietno pogodbo za Kladivar, nadalje- vratarja Cabriča in krilnega igralca živkoviča.
Kladivar bo v spomladanski del prvenstva lahko vstopil okrepljen in z večjo izbiro igralcev Društvo ima sedaj v pogodbenem razmerju 22 igralcev. Za vsa mesta v moštvu je več zasedb in društvu se ne bo bati trenutnih poškodb, ki bodo spremljale drugi del prvenstva. Poglejmo imena posameznih igralcev! Vratarji — Bauman, ča-brič, Cafuta in Gobec, obrambni igralci — Vodeb Ferme. Tolič. Kotnik, Coklič, krilska vrsta — Živkovič, Kreač Marinček. Biščan. Kokotec, Perper in napad — Perc, Babič, Devčič, Hribernik, Remete, Binkovski. Halilagič in Priganica.
PODROBNEJŠI NAČRT PRIPRAV
Trener Panič je takole razdelil priprave do pričetka prvenstva — od 11. do 20 t. m. poudarek na vzdržljivosti in spretnosti,
od 21. do 31. t m poudarek na kondicijsko-tehničnem delu; razvijanje hitrosti, moči in vzdržljivosti, izpopolnjevanje tehnike, utrjevanje načina igre in formiranje fi ziognomije moštva, mesec februar do pričetka tekmovanja — poudarek vadbe z organizacijo prijateljskih tekem (z močnejšimi in slabšimi nasprotniki), individualno odpravljanje napak posameznih igralcev
Igralci so pričeli kar ostro z delom V tem tednu je vadba vsak dan, v naslednjem pa 4-krat tedensko Zagon ie izreden Od 24
t m. do l. februarja so v načrtu priprave na Malem Lošinju v tamkajšnjem športnem centru. Na priprave bi ^potovalo 18 igralcev. Pred zaključkom priprav bi Kladivar na Malem LošinjtP odigral dve trening tekmi z zagrebškim Dinamom, ki je predlagal srečanji, pred povratkom v Celje pa še z Rijeko na Reki. V Celju bomo v februarju lahko gledali že 2 tekmi — 14. februarja v Varte-ksom iz Varaždina, 21. februarja verjetno s članom I. zvezne z Zagrebom.	x
KAJ BO S FINANSIRANJEM
ŠPORTA V CELJU?
To vprašanje že mesece muči peščico nogometnih funkcionarjev Kladivarja. Že v prejšnji številki POLETA smo poročali o tem problemu, ki se tudi v januarskih dneh ni premaknil z mesta. Kladivar je trenutno v velikem precepu. Funkcionarjem je uspelo z novimi pridobitvami predvsem okrepiti obrambo, kar je bilo najbolj ranljivo mesto v celotnem moštvu, ni jim pa uspelo rešiti problema finansiranja, ker to področje v Celju rešujejo enotno za ves šport na ObZTK. Kot v Kladivarju tako tudi požrtvov alni delavci ObZTK Celje lomijo kopja ob reševanju tako	■1 o
čun občinske skupščine Celje bo le delno pokril potrebe za razvoj telesne kulture v Celju. Vsi razgovori na merodajnih mestih, zlasti pa v gospodarskih organizacijah, za ureditev sistema finansiranja in priliva izdatnejših virov, so ostali doslej skorajda brez haska. Zato lahko že kar v kratkem pričakujemo iz Celja kaj nenavadne vesti, da bodo marsikatere športne organizacije prenehale s svojim delom. Tekmovalni sistem pač terja določena finančna sredstva, ki so tem zahtevnejša ob razvijanju kvalitetnega športa. Celje se je v atletiki in nogometu dokopalo do takšne stopnje, da brez večjega vlaganja finančnih sredstev obema društvoma ne bo mogoče razvijati svojega dela v širino m kvaliteto
Trenutna negotovost okrog sredstev v mnogočem slabi voljo nogometnih funkcionarjev do nadaljnjega dela, negativno pa vpliva tudi na same igralce. Ljubitelji nogometa v Celju — in teh je tudi po 3000 in še več!!!! — so prepričani, da se bo tudi za nogometaše našel izhod iz sedanjega »čor sokaka« in da bodo lahko v letošnjem letu ponovno prisostvovali razburljivim nogometnim dogodkom na celjski Glaziji.
J. K.
„CARSKI REZ" bi
marsikoga spametoval
S klubskimi interesi so porušili avtoriteto nogometnih forumov — V profesionalnih razmerah bi v Jugoslaviji shajali le trije ali štirje klubi — Uvedba mladinskih nogometnih šol v klubih Lin II. zvezne lige bi mnogo prispevala k našem nogometu — Stjepan Bobek najprimernejši za jugoslovanskega
nogometnega selektorja?
Milan Miščevič je priznani mariborski nogometni delavec, funkcionar s presenetljivo razčiščenimi pojmi o trenutnem stanju v našem nogometu in osebnost, s katero je vredno pokramljati, ker zna, svoja nič kaj nejasna stališča, spretno podkrepiti z dokazili iz skorajda vseh mogočih zornih kotov. Pred. vsem seveda iz drugoligaške-ga »bloka«, iz smeri, v katero sodi tudi klub, v katerem opravlja že leta odgovorno funkcijo tehničnega direktorja. Sicer pa preidimo na razgovor.
— Tov. Miščevič povrniva se ‘koliko nazaj, v obdobje, ko so padale ostavke, tli je bilo po vašem mnenju potrebno razformirati IO NZJ in če ne — zakaj?
Bila je možnost, da se odbor obdrži v zadnji sestali, da obdrži konstitucijo, ki si je z leti nekaiko že začrtala način svojega dela in za ka-ter - ne bi mogel trditi, da je bila izbrana zgrešeno, neprimerno tedanjemu in sedanjemu stanju, nogometnim razmeram, Prepričan sem namreč, da se novoizvoljeni odbor po sestavi ne bo veliko ali pa skoraj nič razlikoval od prejšnjega. Nekakšen prelom pa je bil vseeno nujen in to iz enostavnega razloga ker je bila z najrazličnejši. tr< -siljevanji klubskih interesov posameznikov v IO porušena avtoriteta le-teh in prek njih našega osrednjega nogometega foruma nasploh Princip v delu bo (na žalost) n-'brž ostal isti, vsaj čez
čas in — potiho vam povem — tega se močno bojim.
— Razkrijte nam vaše mnenje o morebitni uvedbi profesionalizma v našem vrhunskem nogometu ali konkretneje — ste za ali proti njemu?
Absolutna* ga odklanjam in to ne izključno zaradi tega, ker je bila takšnega mnenja tudi večina predstavnikov drugih kiuhov (na sestanku predstavnikov drugo in prvoligaških klubov v Beogradu). Uvedba profesionalizma bi pomenil® med drugim degradacijo našega družbenega sistema, bila pa bi si tudi v nasprotju z že ustaljeno (pa čeprav klavrno) prakso. V Jugoslaviji bi shajali v profesionalnih razmerah le- trije ali štirje klubi, vse drugo Pa bj. (tudi) na ta način propadlo. Težko 'si namreč zamigljam finansiranje takšne, ga kluba; dotacije morajo namreč odpasti, možnost sa-mofinansiranja pa bi bila dana'le klubom prestolnic (re-—'blišlrih); poleg tega zahteva uvedba profesionalizma tudi močnejši (strokovno tn množično) klubski aparat, zahteva ne samo določeno, temveč popolno .odgovornost do družbe in . .Ob vsem tem se mi zdi smešno iskati pogoje za profesionalizem. Do. klecr pa jih bo treba le še iskati je več kot očitno, da pogojev enostavno ni.
— Kateri predlog je na sestanku v Beogradu vzbudil po vaše največ pozornosti ali drugače: za katerega menite, da bi bil vreden posnemanja?
V Beogradu smo predvsem razpravljali, izmenjavali mnenja, zato kakšnih- konkretnih predlogov niti ni bilo slišati, vsaj ne takih, ki bi iih bilo vredno posnemati tudi v praksi. No, če pa že hočete: mnenja sem, da med nami ni bilo dšskutanta, ki se ne bi ogrel za uvedbo mladinskih nogometnih šol v posameznih klubih I. in II. zvezne lige. Pri nas smo to prakso uvedli že prd letom dni in danes imamo dve pionir, ski ekipti, torej 30 -mladih talentov, ki so šli skozi enoletno sito; odpadlo jih > vsaj štirikrat koliko. Prepričan sem, da bd se morali takšne selekcije (vsako leto) oprijeti tudi drugi (predvsem vodilni) klubi pa bi čez štiri ah pet let drugače in predvsem bolj spoštiljivo govorili o jugoslovanskem nogometu,
— Preidiva na naš strokov-In kader. Povejte ali ste za selektorsko komisijo ali za kapetana in če ste — za katerega?
Selektorska trojka bi pomenila ponoven in morda še krepkejši korak nazaj: enako zvezni kapetan. Kako torej? boste vprašali. Po mojem mnenju bi moral to odgovorno funkcijo opravljati nogometni strokovnjak, ki bi isto-časno opravljal tudi nalogo enega izmed trenerjev. Tak snih pa imamo pri nas malo ali pa, skoraj nobenega, zate mislim, da bi bilo potrebno pokukati prek meja in poklicati v domovino Stjepana Bobeka. Menda bi edino on zadovoljivo opravljal to odgovorno funkcijo.
In še zadnje vprašanje: kaj je »gnilega« v našem nogometu, oziroma kaj je tisto, kar to gnilobo povzroča?
Ni zgrešen način in struktura našega nogometnega sistema kot posebne konstitucije, zgrešen je le način, kako se ta sistem (zahteve) sprovaja. Dvomim, da :ma katerakoli država toliko talentov kot jih je najti pri nas, muči pa me tudi prepričanje, da skoraj nikjer ne naletiš na toliko »pokvarjenih« nogometašev kot v mejah naše domovine. In prav tu tiči zajec. Z zatrtjem in eliminacijo katenegakdli izmed takšnih posameznikov žal namreč ne ulovimo več kot ene strupene ribe; m po' trebno (to posebej naglašanv) iskati vzrokov v koreninah, kajti te so čvrste in čile treba pa je na kampan,;s!ri način s strogimi ukrepi preprečiti ta večji razkol. Tolikokrat po bolečih porazih naše reprezentance nihamo mc ^ tem ali b se izplačalo »zvezde« zamenjati z »borci« še nerazvitega pa zato nič manj nadarjenega kova, a nikoli ne ukrenemo nič kore-n'tega. Baje se bojimo morebitne) sramote Mislim, 'da je prav po letošnji več kot klavrni sezoni napočil prav:	trenutek za »carski
rez«, ki bi marsikoga spametoval.
- JAUK
84®n«gj»®8®
Zapuščina barona COUBERTINA
litlerjeva nacistična Nemči-si je priborila pravico do janizacije XI. letnih olim-skih iger, ki so bile potem sporedu v Berlinu od 2. do avgusta 1936. Namera or-nizatorjev je bila kaj eno-ivna. Z organizacijo iger in pehom na teh igrah dokazati 3moč nemških nadljudi nad 3mi ostalimi, še posebej pa (J tistimi druge barve kože.
Drganizacijo so pripravili v Likem slogu. Vsekakor so e igre dotlej največje, ne mo po naporih, vloženih v iprave in izvedbo, ampak tu* po številu udeleženih držav 3) in tekmovalcev (4069). sdvomno je domačinom uspe-pripraviti domačim in turi gledalcem veliko predsta-, razen tega p£ so uspeli tuna drugi fronti. Nemčija bila tudi v športnem pogle-najuspešnejša udeleženka i iger s skupno 33 zlatimi, srebrnimi' in 30 bronastimi jdaljami. Amerikanci, ki so li do teh iger običajno naj-
boljši, so prišli samo do naslednjih številk: v 24 zlatih, 20 srebrnih in 11 bronastih odličij.
Na sporedu iger je bilo 20 športnih panog in kot zanimivost lahko omenimo, da je bil prvič in za zdaj zadnjič na sporedu rokomet, ki so ga orsirali seveda organizatorji,
nalni črni tekač Jesse Owens, ki je zmagal v teku na 100 in 200 metrov, v skoku v daljino in pripomogel k prvemu mestu štafete 4 x 100 m ZDA. Sicer so bile igre v znaku velikega gimnastičnega dvoboja med Nemčijo in švicp, premogi japonskih plavalcev in nemških veslačev.
BERLIIM1936
prav tako je bila prvič olimpijsko »zrela« košarka, medtem ko so zadnjič tekmovali za olimpijske medalje v igri na konjih — polu.
Ne glede na pravo poplavo nemških olimpijskih medalj junak iger ni bil doma iz Hitlerjevega carstva in niti ni bil bele kože. številka ena berlinskih iger je bil fenome-
edalci so se trli ob primitivnem igrišču, ko košarka slavila svoj olimpijski krst — Berlinu 1936. Na sliki prizor s tekme Filipini — Mehika 32:30.
Hi
is
ga
m
==
Kaj pa Jugoslovani? Na igre smo poslali S4 tekmovalcev in 25 spremljevalcev za nastop/ v polovici razpisanih športov. Uspehi so bili slabši kot na prejšnjih igrah. Najvišje so se tudi tokrat povzpeli telovadci: Leon Štukelj je osvojil srebrno medaljo v vajah na krogih, ženska vrsta je bila četrta, moška pa šesta. Med ostalimi beležimo še sedmo do deseto mesto rokoborca Fišerja, osmo do deseto rokoborca Kiša, dve deseti mesti — kajakaša Zidarja in skakalca v vodo Zi-lerla ter polfinalni uvrstitvi itleta Ivanoviča in plavalca Iraška Vilfana.
Tu je še ena »boksarska« zvezda. Gre za bivšega svetovnega prvaka v težki kategoriji Pat-tersona. Ko se je sloviti mojster trdih pesti pojavil na Švedskem, mu je nekdo izmed številnih ljubiteljev tega športa, na veliko presenečenje podaril doprsni kip iz mavca. Patterson je bil zadovoljen s svojim lastnim »portretom«, pripomnil pa je, da ga je kipar verjetno upodobil tedaj, ko je še sedel na boksarskem prestolu. Kaj je odgovoril darovalec tega kipa pa komentatorji ne poročajo.
Dl STEFAN«
NI MATTHEINS
Špansko športno časopisje odpira novo stran v karieri popularnega nogometaša Di Stefana. Medtem ko je bil pred leti začetek in konec vsega španskega nogometa in športa sploh, je v zadnjem času močno zbledel njegov u-gled. Na prvih straneh španskih listov so se pojavili naslovi kot Die Ste-
Joe Louis (mlajši) ne pozna boksa
Pesti - vredne milijone 28
Mar elanov povratek v Broek* ton je bil sličen zmagovalnim pohodom rimskih cesarjev, ko so se vračali po zmagi domov. Stotisoč ljudi je prvaku pripravilo sprejem, pri katerem so dobesedno divjali. Rocky je potrpel in pustil, da je šla po tem tudi vsa velika reklamna kampanja preko njega. Ka. zal se je v ekstravagantnih oblekah in avtomobilih, pustil se je fotografirati v - raznih smešnih in drugačnih položajih, toda vse to je vzel bolj s smešne strani, sicer pa je ostal nekoliko častihlepni, za trening izredno pridni športnik. Tudi po osvojitvi svetovnega prvenstva je treniral do, 10 ur dnevno. Alkohola in nikotina ni poznal.
ČETRT MILIJONA ZA PORAŽENCA
Zaradi omenjenih lastnosti je bil Marciano pii občinstvu priljubljen. Njegov ugled se je še močno povečal, ko je tudi v povratnem srečanju odpravil Walcotta, tokrat že v prvi rundi. Stari boksar je prvič v svoji karieri zaslužil velik kup denarja — 250.000 dolarjev. Marciano jih je dobil le 160.000.
Pol leta pozneje je* branil naslov prvič proti kakemu drugemu boksarju. Nasprotnik mu ni bil nezpan. To je bil tisti Roland La Starza, ki je 3 leta poprej zdržal proti njemu vseh 10 rund. Tokrat je bila borba seveda na 15 rund in v 11. je sodnik boj prekinil zaradi La Starzine nesposobnosti, da bi se še branil. Torej zopet stara pesem, ki se je potem ponovila še pri vrsti Mar dano vi h srečanj. Izkazalo se je, da še tak supertehnični boksar ne more obvdalati Ro-ckyja, to bi lahko uspelo le tistemu, ki bi bil enako dober, ali bolje rečeno odličen, v tehniki in udarcu. Še v tem primeru bi bilo to najbrž težko, kajti Rocky praktično nikoli ni bil na tleh. če že nasprotnika ni premagal s knock outom, potem ga je vsaj tako zdelal,, da je sodnik moral prekiniti borbo, oziroma je zaradi številnih »počivanj« nasprotnika na tleh, zmagal po točkah.
NIKOLI SE NE VRAČAJO Zlato pravilo boksa je ve. l.jalo tudi za Ezzarda Charlesa. Tudi on sc ni vrnil. V čast pa mu je šteti, da je zdržal vseh 15 rund proti Marcianu. To se mu je posrečilo v prvi borbi. V drugi, septembra 1954, pa je tudi on dokončno klonil v osmi rundi.
Povratna srečanja, po pravilih sicer^v bistvu prepovedana, so, kot vidimo, postala takorekoč stalna praksa. Mor-da zato ker enostavno niso več našli nasprotnika za Mardana. Angleški boksarski »car« Jack Soiomons je uspel urediti za svojega varovanca Cockella borbo za naslov proti Marda-nu, Tega srečanja ni vzel nihče resno. Gledald so prišli iz. ključno zaradi Marciana, saj so vedeli kakšen bo konec. Anglež je imel le to prednost, da je bil po 17 letih prvi Evropejec, kr se je lahko potegoval za naslov svetovnega prvaka. V deveti rundi so ga lahko po* spravili iz ringa.
Na zadnje pa je le prišlo do borbe, ki jo je svetovni prvak poltežke kategorije, Archie Moore, vedno zahteval, a ni. koli dobil. Moore je moral najprej premagati nevarnega Kubanca Valdesa, da bi si priboril pravico do srečanja z Marcianom. Toda Moore je bil zopet črnec, zato so se nekateri boksarski krogi resno upirali temu srečanju. Nazadnje pa je organizatorje vendarle srečala poslovna pamet in so pripravili borbo Moore : Marciano. Ni jim bilo treba biti žal. Ta borba je prinesla drugi največji zaslužek v boksu vseh časov. Skupaj s pro. dajo pravic za radijske in televizijske prenose so na vstopnini pobrali 2,100.000 dolarjev.
Archie Moore je v borbi napravil vse, da bi osvojil na. slov. Bil je hitrejši. Njegova levica je udarjala na različne načine, iz runde v rundo je menjal slog in bolje zadeval. Rocky je zletel v drugi rundi celo na tla. Po 8 sekundah pa je vstal in rinil naprej. Lažji nasprotnik je bil še vedno boljši. Toda že peto rundo je komaj še dobil. Od tedaj ga je Marciano povozil kot s par-nim valjem. V 6. rundi je bil Moore dvakrat na tleh, v 7 in 8. in zopet padal, v 9. pa je bilo dokončno konec.
Rocky je torej dosegel svojo 43. zmago s konck outom od skupno 49. borb med profesio- ; nalci. Tedaj pa se je odločil: prostovoljno se je odrekel naslovu prvaka. To je bil drugi tak primer, prvi je bil Tunney.
Amerika in ves svet sta torej zopet enkrat ostala brez svetovnega prvaka težke kategorije. Strašen čas! Predvsem za menažerje in organizatorje boksarskih dvobojev. Sedaj se je moralo izkazati kdo je v teh krogih česa sposoben, kdo zna svoj ali tuj denar ustrezno naložiti.
Eden od teh mož je bil tudi Cus d*Amato, ki si je kmalu po olimpijskih igrah zagotovil »v last« temnopoltega Floyda Pattersona. Tedaj sta namreč podpisala desetletno pogodbo, ki je menažerju zagotavljala polovico boksarjevih dohodkov. D’Amato je menil, kot se je. pozneje izkazalo pravilno, da je s Pattersonom odkril zlato žilo. Menažer je bil pravi pristaš načela: kar izgubi me-H»žer za zeleno mizo tudi bok-skr v ringu težko popravi. Ali z drugimi besedami: nobenih težav z nevarnimi boksarji, Patterson naj se bori le s takimi, katere lahko premaga.
TIGER POD STEKLOM Torej je bila najprej njegova naloga, da premaguje te male in velike neznane boksarje. Potem so mu za nekaj časa prepovedali nastopati, ker je z napačno rojstno letnico pri izdaji licence pričel svojo profesionalno kariero prezgodaj. pred 20 letom.
Nazadnje je dobil za nasprotnika bivšega svetovnega prvaka poltežke kategorije Joa Maxima in to borbo je izgubil po točkah. Mnenje strokovnjakov in gledalcev je bilo enotno: sodnikova odločitev ni bila pravilna.
d°PolniIni odgovor. Joe ^°uis jim je pojasnil:
I^aj naj dodam k tej izjavi? Takšen ^'e moj sin, nasprotje svojega
sodnik
očeta in pregovora, ki pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa . . .
Bivši svetovni prvak težke kategorije Šved Inge-mar Johansson se je posvetil sodniškemu poklicu. Na novega leta dan se je pojavil v Kopenhagenu kot sodnik na dvoboju med Italijanom Mastellarom in Gancem Alloteyem. Preden se j e začel dvoboj, je pozdravil ljubitelje boksa,
ki so ga po govoru toplo pozdravili.
Te dni je izšla v Londonu prva izdaja velikega boksarskega leksikona. Kot zanimivost naj povemo, da ta knjiga posreduje bralcu 10 tisoč imen znanih in manj znanih boksarjev in obenem zgodovino tega športa skozi stoletja. Med prvimi je zapisano ime Jack Broug-hton iz leta 1742, med zadnjimi pa so seveda imena boksarjev najnovejše dobe.
Popularni boksar Archie Moore, ki je v svoji boksarski karieri dosegel velike uspehe in bil med pristaši tega športa zelo popularen, se je domislil, da je treba začeti delati še kaj drugega. In fant se je spomnil, da bo spravil na papir svoje spomine. Naslov knjige je »Moje zmage«. Po vesteh iz tujine, se je popularni Moore že zagotovil rekordno število bralcev. »Revež« gotovo ne bo obubožal. . .
Na smučiščih Pohorja jc piijetno in veselo. Fotoreporter je našel trenerja nogometašev Crvene zvezde Toplaka in njegovega sinka Sama, ko ju je vzpenjača s samni vred vlekla navkreber. Toplak je dolgo dobo živel v Mariboru in zato tudi dobro pozna vse mikavne in koristne strani Pohorja, kjer njegovi učenci nabirajo Ulovih moči za novo sezono.
ifano ni Matthevvs! S tem so hoteli komentatorji povedati, da je slava Di Stefana močno zatemnela. Pri tem na vsa usta hvalijo slovitega Angleža Matthew-sa, ki ga je angleška kraljica odlikovala z viteškim imenom in ga uvrstila med lorde Spodnjega doma in trdijo, da Di Ste-fano še od daleč ne more stopati po stopinjah slovitega Angleža. Spominjajo se dnevov, ko je Di Ste-fano oblekel dres Reala iz Madrida in čez noč zaslovel kot najboljši nogometaš vseh časov. Poročevalci popisujejo tudi trenutke, ko so pri Realu ugotovili, da Dl Stefano ni več pri močeh in so mu za poslovilno nagrado dodelili ves izkupiček z nogometnega srečanja, kjer je bilo 100 tisoč gledalcev. Toda, Di Stefano se ni hotel sprijazniti z mislijo, da mora prenehati igrati nogomet. Odšel je k Barceloni, k svojemu, pravzaprav, matičnemu klubu v Španiji in spet ponižno prosil, naj ga sprejmejo v svoje vrste. In tako je čez noč zamenjal dres Reala z Barcelono. Vse to pa razburja nogometne duhove v Španiji, zlasti pa one pri Realu, kajti Eh Stefano se je odlično znašel v svojem starem okolju in spet služi mastne milijone. Vse to pa spravlja v slabo voljo gospode pri Realu, ki ne skrivajo svojih želja, da bi tudi javno onemogočili popularnega nogometaša.
1500 DO 2000 DOLARJEV NA MINUTO
V ZDA obstaja profesionalna smučarsika liga, v katero so včlanjeni bivši svetovni in olimpijski prvaki, kakor tudi nekateri drugi znani alpski smučarja. Ta smučarski cirkus obstaja že nekaj let in do danes so tekmovali tudi na stari celini v Seefeldu v Avstriji. Zaradi tega je bilo med amaterskimi organizacijami v Avstriji precej razburjenja, o čemer je bilo že precej napisanega. Življenje članov te lige je naporno zaradi ostrih treningov, kajti oni tekmujejo za dolarje, čast pa je samo drugorazrednega pomena.
Posamezni člani vozijo smuči raznih svetovno znanih znamk kot 80 Kmedssd, Kasfcle, Fischer, Ros-signol, Head itd. in za to dobijo od lastnikov tovarn približno 3000 dolarjev na leto. Ta vsota . je za evropske pojme kar precejšnja, dočim za ameriški standard to ni veliko, če si tekmovalec na tekmovanjih ne pribori malo večjih nagrad. Ob pristopu v ligo. mora vsak posameznik vplačati članarino 300 dolarjev za vsako sezono posebej,.
Liga organdiira po smučiščih ZDA in Kanade tekmovanja v slalomu, v zadnjem času pa so začeli tekmovati tudi v veleolaionm. Na tekmovanju lahko sodeluje le 15, največ do 20 tekmovalcev. Število je omejeno samo zato, da imajo vsi nastopajoči pri teku. približno enake pogoje. Stroške potovanja in bivanja nosijo tekmovalci sami, kateri pa niso majhni, če pomislimo, da danes tekmujejo v Kafi-farndjd, čez dva dni pa so že V New Torku!
Fantje veliko bolj resno trenirajo in živijo bolj solidno kot so prej, ko so bili še člani raznih državnih reprezentanc. Denarne nagrade so navadno samo do 10. ali največ do 15. mesta. Za prvo mesto prejme zmagovalec med 2000 do 4000 dolarjev, za drugo mesto od 1000 do 2000 dolarjev, za tretje mesto 500 do 1000 dolarjev, za ostala mesta pa. samo 100 dolarjev.
Na vseh teh tekmovanjih morajo predvsem povprečni tekmovalci voziti zelo taktično, če si hočejo priboriti nekaj dolarjev, sicer ne zaslužijo nti toliko, bi si kupili vozovnico.
Liga organizira približno 25 do 30 tekmovanj, kar terja tudi precejšnjo psihično in fizično pripravljenost.
V pretekli sezoni je največ »ka-siral« Hinterseer, toda za najboljšega slalomista še velja 38-letnd Christian Pravda, ki z brezhibno vožnjo zmaguje s 3 sekundami naskoka.
Najboljši amaterji na začetku profesionalne kariere nimajo navadno posebnih uspehov, šele po trdem treningu se počasi približajo profesionalcem, ki navadno trenirajo tudi po 5 ur slalom, razen tega pa se morriajo še dobro kondicijsko pripravljati. Kaj bo prinesel nadaljnji razvoj v profesionalnem smučanju je za zdaj še uganka, posebno zanimivo pa je vprašanje, kako se bo ta proferiOL nalni cirkus uveljavil na evropskih smučiščih .. •
Kankkonen nevarno zbolel
Med tem, ko se nekateri najboljši evropski smučarski skakalci pripravljajo na veliko turnejo po ZDA, je prišla iz Lahtija nepričakovana in žalostna vest, da olimpijskega zmagovalca, Finca Kankko nena letos ne bomo videli na nobeni skakalnici. Poročajo, da je svetlolasi in simpatični Veikko Kankkonen zbolel za rumeno mrzlico in je moral
takoj v bolnišnico na daljše zdravljenje. Američani, ki s5 bili prepričani, da bo Kankkonen odpotoval z Enganom, Brandtzaegom, Pukko, Mul-lerjem in še z nekaterimi evropskimi skakalci, so sedaj dobili določen odgovor, da zlate medalje iz Innsbrucka ne bodo videli onstran Oceana. Zdaj smo tudi dobili verodostojno pojasnilo, zakaj
ni bilo Kankkcaiena na nem-ško-avstrijski skakalni turneji. Zdravniki, ki so pregledali popularnega skakalca, so izjavili, da bo moral ostati v bolniški postelji najmanj dva meseca, ko pa bo zapu stal bolnišnico, pa bo moral še vedno biti / pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Torej, letos s Kankkonenom ne bo nič!
JSEŽEHVIBAtNO
...
% A BRALCE
D SLO VENSKI J KK Osli.U
; Pred nekaj dnevi sem bil na Pokljuki in kot ljubitelj kolesarskega športa sem z zanimanjem opazoval zimske priprave naših najboljših kolesarjev, ki se pripravljaj^ na skorajšnjo sezono. Ko sem kot opazovalec gledal naše kolesarje, kako si nabirajo novih moči, me je zelo presenetilo dejstvo, da med trenerji ni niti enega Slovenca, čeprav je bilo med 10 kolesarji kar 6 tekmovalcev iz slovenskih klubov, še posebno sem bil začuden, ker sem v dnevnih časopisih bral, da je KZJ sklenila, da bo v bodoče pošiljala na dirke kakor tudi na treninge, klubske trenerje. Ti naj bi spremljali svoje var rovance tudi v reprezentanci in ne samo v klubu. Zaradi tega me je najbolj presenetilo, ker v vodstvu na Po. kljuki nisem opazil znanega trenerja ljubljansikega »Boga« in državne reprezentance Zvoneta Zanoškarja. Prosil bi vas, če mi lahko posredujete odgovor. zakaj na teh pripravah ni bilo Zanoškarja, pziroma kateregakoli drugega slovenskega trenerja? Ali je KZJ ponovno začela s svojo staro, že znano politiko?
F. Š-
Ljubljana — Kajuhova
Želeli smo, da bi na vaše vprašanje odgovoril Zvone Zanoškar. žal. je priljubljeni trener ROGA na letnem dopustu in tako nismo mogli dobiti z njim neposrednega stika. Govorili pa smo s funkcionarjem kolesarskega kluba ROG in članom Kolesarske zveze Slovenije tovarišem Janežičem*. Takole nam je dejal:
»KZJ je poslala KZS obvestilo O pripravah naših kolesarjev na Pokljuki in s tem v zvezi pooblastila slovensko zvezo, da pošlje na trening tudi domače trenerje. Pravilno bi bilo, da bi se takoj sestala tehnična komisija in predlagala, kateri slovenski trenerji naj se udeležijo treninga. Sekretar zveze Reščič je poklica] Zvoneta Zanoškarja na te priprave, vendar našega trenerja v tem času ni bilo, ker je na dopustu. Ko se je tov. Zanoškar vrnil in so mu posredovali naročilo, ni hotel prekiniti dopusta in ni odšel na Pokljuko. Mimogrede naj povem, da vse kaže, da bo Zvone Zanoškar kmalu zapustil vrst? kolesarjev.
Po našem mnenju, to pot ni nobene krivde na KZJ, temveč leži te ta na nepravilnih meds?bojnih odnos-h med našimi funkcionarji.
Od filmskih igralcev zahtevajo izvrstno kondicijo, večkrat moč, cla o lepoti sploh ne govorimo. Pri snemanju antičnega filma £0 se znašli v središču pozornosti filmski igralci in pomožno tehnično osebje. Naš posnetek prikazuje ameriškega igralca Mika Hargi-taya, ko se pripravlja na »spopad« z večkratnim svetovnim boksarskim prvakom Robinsonom »Sugar-jem«. Temu dvoboju prisostvujejo tudi filmske zvezde, med katerimi je najbolj znana Nemka Ingrid Simon (v sredini). Seveda se je ob tem »nenapoveda-
jjdh dvoboju« zbralo vse polno radovednežev, ki so & Porazdelili v dve skupini: za Robinsona in proti pjotbu! Veš dogodek so na široko popisali številni denarji, ki so med drugim zapisali tudi to, da se je fl9rSitay odlično branil, Robinson pa še bolje napadi- Pomembno sodniško žirijo pa so sestavljale po-pdarne filmske zvezde, ki so se kot kaže ta posnetek, j^Tstno zabavale. Nastop obeh popularnih igralcev j'111 jo med drugim nudil odlično priložnost za še večjo popularnost.
Angleži imajo velike skrbi z organizacijo prihodnjega svetovrjega prvenstva 1966 v Londonu. Tu ne mislimo samo na to, kakšne težave imajo pri organizaciji tega velikega spektakla. Ne, tu gre za čisto nekaj drugega. V mislih imamo pripravo angleške nogometne reprezentance, ki bo morala pred svojim občinstvom braniti njihovo staro nogometno tradicijo, se oddolžiti za mnoge poraze, ki so jih dosegli »učitelji nogometa« v preteklosti in kdo-ve, kaj vse bo še treba dokazati svojemu občinstvu na tem šampiona-tu. Največ skrbi ima seveda selektor angleške reprezentance Alf Ram-sey. Zlobni jeziki trdijo, da je že doslej izgubil precej las na račun temeljitih priprav, saj ne gre vse tako kot si želi ta priznani nogometni strokovnjak.
EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIK A
HIŠKI OLIMPIJSKI IZPIT
Ui3ez Mateos predsednik OK? — Vsi na delu za olimpijske igre — Klima bo ustrezala!
Dobra tri leta in pol deli Ciudad de Mexioo od največjega svetovnega športnega spektakla — XIX. letnih olimpijskih iger. V Tokiu je bila cela vrsta mehiških opazovalcev, ki so se morda šele tam znašli pred pravo ve-ličino naloge, ki so si jo zadali s kandidaturo za organizacijo iger, ki je bila potem potrjena v Baden-Bade-nu. Spoznali so, kaj jih čaka, če bodo hoteli vsaj približno ponoviti stopnjo dovršenosti iger, ki so jo dosegle one v Tokiu.
Priprave so še v začetni fazi. V novembru lani so formirali nekakšen začasen organizacijski komite, ki pa je za zdaj še brez predsednike. Pravijo, da naj bi postal predsednik komiteja bivši predsednik republike Lopez Mateos. V tem začasne on ganu §o ljudje iz športa, industrije. tiska, ftinančništva in drugi.
,7 dolgi vrsti precej zaplete* --b^mov se bot po-
sebno aktualni pojavlja problem namestitve uradnih udeležencev in gledalcev. Olimpijska vas obstaja za sedaj šele v načrtih in to šele idejnih. Prostora ne manjka, to-da velike objekte je treba vskladiti s politiko gradnje stanovanjskih kapacitet, ker bo tudi mehiška olimpijska vas pozneje služila stanovanjem. Toko je moral spraviti pod streho okoli 7500 tekmovalcev in vseh drugih kategorij uradnih udeležencev, Mežico City pa se bo najbrž moral spoprijemati s številom, ki bo za okoli 1000 večje.
Najbrž pa bo večja težava od olimpijske vasi prostor za gledalce in njihove avtomobile. Računajo, da bo Mehiko obiskalo v času iger okoli 200.000 tujcev in od tega bo velika večina iz ZDA, zopet pa bo velik del od teh pripotoval z avtomobili in prikolicami za bivanje, ker je tak način potovanja in cenenega bivanja vedno bolj v modi.
Pripraviti je treba, torej ogromne površine za parkiranje, kar bo težje kot zagotoviti postelje onim, ki jih bodo hoteli in plačali. Mehiška prestolnica in nekateri ne preveč oddaljeni kraji imajo s svojimi 600 hoteli in predvidenimi novogradnjami, kar lepo število prenočišč.
Mnogo denarja v objektih
Čeprav ima bodoče olimpijsko prizorišče že lepo število ustreznih športnih objektov, vključno olimpijski stadion, bodo morali tudi v že sedaj načrtno zgrajeno bazo, dodati še ogromne vsote denarja. Veliki stadion so uspeli povečati na 105.000 mest za gledalce in je skoraj v celoti gotov. Atletika bo imela mimo tega na voljo še univerzitetni stadion, ki tudi lahko sprejme do 60.000 gledalcev. Olimpijsko »zrela« je še univerzietna športna dvo-
rana, ki lahko nudi streho 15.000 gledalcem, zato pa bo več dela z nekaterimi drugimi objekti, še posebej pa z vsem sistemom zvez, ki lahko pomenijo tudi že ključ k negativni oceni iger. Pri tem ne mislimo na prometne zveze, čeprav tudi teh ne gre podcenjevati, ampak vse zveze za posredovanje rezultatov.
Olimpijska vzgoja
Vedno bolj pa je slišati glasove, da je potrebno takoj pričeti z nekakšno olimpijsko vzgojo prebivalstva, da b našlo svoj pravi odnos do olimpijskih iger kot takih, še posebej pa do ogromne organizacije, kjer bo le sodelovanje najširšega kroga prebivalstva, v tej ali oni obliki, omogočilo uspešne pripra-ve in tudi izpeljavo. Oblasti glavnega mesta in tudi vse države so prepričane, da bo lahko izpolnila vse obljube, ki jih je dala ob kandidatu, ri -- organizaci.,'o.
V Ciudad de Mexico so povečali veliki mestni stadion, ki ga sedaj ze lahko imenujemo tudi olimpijski, saj bodo oktobra 1968 s teh tribun gledalci pozdravili slo vesen začetek XIX. olimpijskih iger
Med tradicionalnim tekmovanjem za nagrade La-uberhoma je imel predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler tiskovno konferenco, kjer 9 seznanil javnost z nekaterima pomembnimi novostmi o katerih za zoaj ta organizacija še .azpravlja. Ugotovil je, (te so strokovnjaki mnenja, te so že sedaj uporabljene skupine po 15 tekmovalcev v alpskih panogah prevelike in poskušajo najti nove rešitve. Nadalje se zelo poglobljeno ukvarja-jo s problemom velikih hitrosti, ki jih dosegajo pri preizkušanju v smuku in deloma veleslalomu. Organizatorji običajno niso več sposobni zavarovati številna nevarna mesta, ki se ob takih super hitrih vožnjah pojavljajo. Razmišljajoč o tem, da bi proge čim bolj potegnili iz gozdov in na odprtih površinah tudi umetno vstavljali razne ovire, ki bi tako zmanjšale hitrost. Prav tako še nadalje študirajo uvedbo slalom oziroma vratič za slalom z eno samo palico.
Portillo - odločitev v aprilu
Hodler je sporočil, te bo aprila odšla v Por^ilo v čile posebna komisi j a
Na kratko - Na kratko - Na kratko - Na kratko -
Au . . ..tjcumii smučarskih lek*
mah v Kavgolovu pri Leningradu je v teku na 15 km zmagal med* narodno nepoznani sovjetski tekmovalec Kruglov v času 50:30. Najboljši inozemec je bil Finec Karjalainen, ki je bil peti. V skokih pa je zmagal Peter Lesser (NDR) pred Fincem Ukkonenom in domačini Kovalenkom, Verete-nikovim in Samsonovem.
Nosilka 4 zlatih medalj z zimskih olimpijskih iger v Innsbruk-ku, Lidija Skoblikova, se v novi sezoni ne bo pojavljala na tekmovanjih, ker pričakuje otroka. Prav-tako ne bo več na startu slavnega Jevgenija Grišina, nosilca številnih medah v sprintu na drsalkah
Za najboljšega športnika 1964 na Švedskem so izbrali smučarja Six-tena Jernberga pred kajakašem Petterssonom in igralcem tenisa Lond^uistom. V DR Nemčiji je
naslov pripadel nogometašu Lr-banezjku pri moških in olimpijski zmagovalki v skokih v vodo Engel-Kramerjevi pri ženskah.
Velikega ženskega teniškega tekmovanja ekip v Avstraliji, Pokala federacije, ki ga imenujejo tudi ženski Davisov pokal ^ se bo letos udeležilo 10 ekip
Poslanec v kongresu ZDA, Philip Hart, se pripravlja predložiti kongresu zakonski osnutek, ki bi spravil profesionalni boks pod državno kontrolo. Hart meni, da bo dobil močno podporo v Johnu Tunneyu, pravtako poslancu, sicer pa sinu bivšega svetovnega prvaka tc~' kategorije
Hokejska rep;.v— . uca DR Nemčije je dvakrat odpravila ekipo Norveške, prvič s 4:3, drugič pa kar z 9:0
Tradicionalni Monolit smučarski tek na 15 km v Oslu je dobil Norvežan Harald Gronningen v času 51:30,2 pred Švedom Ronnlun-dom in svojim rojakom Lundemo-jem
Insbruški olimpijski zmagovalec v skokih, Norvežan Toralf Engan, je. izjavil, da je letošnja sezona1 verjetno njegova zadnja in sam ne računa s tem, da bi še nastopil na svetovnem prvenstvu 1966. Za trening ima kot trgovski potnik oz. zastopnik premalo In vedno manj časa, kar se je pokazalo že tudi na letošnjih tekmovanjih.
-.vropska boksarska unija je sprejela na svojem zasedanju naslednje sklepe o nosilcih naslovov evropskih prvakov: prvak v mušji kategoriji Burruni (litalija) se mora do 5. februarja dogovoriti a Francozom Libcerjem za borbo.
sicer bo naslov izgubil, v kolikor pa se bo boril za svetovno prvenstvo s Kingpetchom, se bo odpovedal evropskemu naslovu in Li-beer se bo boril s še nedoločenim boksarjem; v bantam kategoriji mora Španec Ben Ali braniti naslov do 5. februarja proti Francozu Vetroffu; borba za naslov v peresni kategoriji med prvakom Winstoncjem (VB) in Desmaretom (Francija) bo 22. januarja; v lahki se bosta borila Brondi (litalija) in Zadurian (Francija) v 2 mesecih za izpraznjeni naslov; če bo prvak v polvelter kategoriji, Finec Maki, dobil 22. januarja borbo proti Nemcu Rudhofu, mora braniti v 2 mesecih naslov proti Nemcu Quatuorju; prvak v velter kategoriji, Manca (Italija), mora braniti naslov v 2 mesecih proti Špancu Garcii; v istem roku mora v polsrednji kategoriji braniti naslov prvak Visintin (Italija) proti Luksemburžanu Philippu; isti rok ima v srednji kategoriji Papp (Madžarska) proti Folledu (Španija); do 31. marca mora v poltežkl kategoriji braniti Scholz (Nemčija) naslov proti Rinaldiju (Italija); slednjič ima v težki kategoriji prvak Mildenberger (Nemčija) čas do 12. februarja, da se dogovori z Italijanom Tomasolijem.
vila FIS), presegli tudi svetovni rekord Italijana Nila Zaindianela, ki je lani skočil v Otoerstdiorfu 144 metrov.
Novost pri letošnji prireditvi bodo le trije dnevi poletov, namesto dosedanjih štirih. Fritz Ne-metz meni o tem naslednje:	»FIS je sprejela z
j-mejitvijo števila sikaikal-nih dni in skokov na dan, na tri, pravilno odločitev. Kolikor je gledalcem do senzacij, toliko bolj gre ' za zdravje skakalcev. — Zdravje in varnost tekmo-zmanjšanje števila dni in skokov.« Kulm bo, torej, v znaku tepieljitih priprav, v pričakovanju novih rekordnih dosežkov in določene skrbi, da ne bi bilo pretiranosti v lovu za senzacijami.
Stalne tabele za skoke
Komite za skoke mednarodne smučarske aveze se vedno bolj nagiba k poenostavitvi računanja rezultatov na tekmovanjih v smučarskih skokih, ker je vedno večja nevarnost, te se bo zaradi kompliciranega računanja in poznejših sprememb v vrstnih redih, zmanjšalo zanimanje gledalcev za to pano-go, če ne morejo razen daljav zasledoval poteka tekmovanja.
SMUČANJE OD PORTILLA DO KULMA
Zmanjšati nevarnost smuka - Poenostavitev ocenjevanja pri skokih - 150 m v Kulmu.
FIS, ki Po na licu mesta preverila stanje- priprav za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju leta 1966. Organizatorjem bodo predložili predvsem naslednje štiri najvažnejše pogoje, da obdržijo svetovno prvenstvo: 1. ustrezne zveze za potrebe novinarjev, radia in televizije, 2. ustrezna cestna zveza s Portillom, 3. sedežnica do starta za moški smuk in 4. bivališče za udeležence prvenstva. V kolikor ti pogoji ne bodo izpolnjeni, bo organizacija Portillu odvzeta in dodeljena kakemu drugemu interesentu, Portillo pa bi prišel v poštev potem šele leta 1970.
Del svojih izvajanj je predsednik FIS namenil tudi problemom amaterizma in dejal, te kažejo mnoge zimske športne panoge (smučanje, hokej na ledu, umetnostno drsanje) Izrazite profesionalistične tendence, kar lahko postavi na dnevni red vprašanje zimskih olimpijskih iger v celoti.
Kulm molči in upa
Organizatorji smučarskih poletov v Kulmu v Avstriji računajo, te bodo imeli na svoji prireditvi ki bo na sporedu čez približno dva meseca svetovno skakalno elito. Za sedaj imajo že zagotovljen prihod skakalcev iz desetih držav. Predsednik organizacijskega komiteja Fritz Nemetz meni, da bo letošnja prireditev prinesla vsekakor nov rekord skakalnice. Sedanji je, kot je znano, pri 141 metrih. Po tihem pa upajo, da bodo skakalci na preurejeni skakalnici, ki ima kritično točko pri 120 m (toliko še dovoljujejo pra.
V kolkor no letošnji kongres FIS v Mammaii v Romuniji potrdil tovrsten predlog, bi za vsako skakalnico imeli stalno tabelo, ki se ne bi spreminjala po najdaljšem ali po povprecku petih najdaljših skokov kot doslej.
Odriv biez ocene?
Izredno zanimivo je tudi vprašanje, ki ga omenjeni forum pravtako obravnava, namreč preveč zapleteno sojenje pri smučarskih tekmah, saj mora sodnik paziti pri enem skoku na več kot ,30 stvari, ki lahko pomenijo odbijanje določenega števila točk. Mnogi se zavzemajo zato, te-se prične skok ocenjevati šele po odrivu, ker je vsaka poprejšnja napaka že kaznovana s slabim slogom, nezanesljivim skokom nasploh ali manjšo daljino. Napako pri odrivu plača skakalec torej dvakrat ali celo trikrat. V kolikor bi sprejeli takšen sk^-p, bd lahko tudi premaknili sodniške stolpe bližje kritični točki in sodniki bi lahko bolje spremljali let in doskok.
Komite ze sedaj vzitraja pri tem, te je idealen doskok vzoren telemark in da morajo skakalci računati z odbijanjem točk druge oblike doskoka, ki imajo večkrat za cilj ali pa so posledica poskusa podaljšati skok.
Komite tudi poudarja, da bo strogo nadzoroval razvoj skakanja na umetnih skakalnicah, ker se te deloma že razvijajo v dr-fcus, ki ne služi osnovnemu namenu smučarskega športa. Strokovnjaki so namreč proti skakanju skozi vse leto, tretjino sezone na snegu in potem dve tretjini na umetnih masah.


SVETOVNA m EVROPSKA EHVENSTVA
•• ■. . .v" ••• .•	’-r•	■ ■ v	. -	. ■	'	v4	• •	«•,. .. •) .•	. ..	,v- '	. o •;■	■■ i' • .
// M. ‘	01* J':'
SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU 1965

PREDSTAVLJAMO TAMPERE
ko, da bosta v vsaJd stanovala Jugoslavija igrala prav zad-
V Tamperu SO za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu zgradili novo športno po dva športnika. -Ža vodstvo nji dan svetovnega prvenstva dvorano — Tampere, to je tudi pojem finskega hokeja — Za hokejiste SO posamezne ekipe so pripra tekmo z Avstrijo v Tamperu,
zgradili športno vas	tudi posebno »stanova- v novi1 športni dvorani. Tur-
vili tudi posebno »stanovanje«, kjer bodo lahko tudi ku je najstarejše mesto na Letošnje svetovno prven- januarja 1964 in nadaljevali kejsko moštvo iz tega mesta prirejali sestanke z reprezen- Finskem in je bilo 600 let stvo v hokeju na ledu se približuje s hitrimi koraki. 3. marca bo v Tamperu svečana otvoritev te največje hokej-
ske predstave na svetu in začela se bodo zanimiva sreča-
skozi vse lansko leto. Gradili je bilo doslej že kar dvajset- tanti, se taktično pripravljali so v izrednem tempu, točno krat državni prvak Finske, na tekme ipd. V tej športni po vnaprej določenem načr- Zato ni čudno, če so prav hokejski vasi bo seveda tudi tu — in v Tamperu so ponos- Tampere izbrali za središče medicinski center in dobro ni, da je gradnja popolnoma letošnjega hokejskega svetov- organizirana informacijska uspela in da bo vse nared do nega prvenstva, saj je popol- služba. Ce povemo še to, da
nja za naslov najboljšega začetka tega velikega tekmo- noma zanesljivo, da bo za je hokejska vas s posebno
hokejskega moštva na svetu. To tekmovanje vsako leto vzbuja na vseh straneh sveta veliko zanimanje — pri nas pa letos — še posebej. Ne smemo namreč pozabiti, da bo čez leto dni podobno ali še večje tekmovanje pri nas
vanja.	vsa pomembnejša srečanja	cesto povezana	z ledeno
Dvorana je velika 78 x 115	zmanjkalo prostora na tribu-	športno dvorano,	smo pov--
metrov in sprejme okoli nah.	dali dovolj.
10.000 gledalcev. Postavili so To je pravzaprav mala po- " jo v zelo lepo okolje, sredi	sebnost letošnjega svetovne-	• KAKO BO
parka, in je le nekaj minut	ga hokejskega prvenstva. Or-	V B SKUPINI
avtobusne vožnje od središča	ganizatorji so namreč zgra-
mesta. V neposredni, bližini	dili posebno športno-hokej-
v Jugoslaviji — točneje pove- je tudi dovolj parkirnih pro- sko vas, ki je le 400 m odda-
dano — v Ljubljani, Celju, Zagrebu in na Jesenicah.
?rav zaradi tega smo se odločili, da vam o letošnjem svetovnem hokejskem prvenstvu posredujemo nekaj zanimivosti.
0 TO JE TAMPERE...
VIester Tampere bo postalo čez dober mesec hokejska prestolnica sveta. Tam bodo igrali vse tekme A skupine in 4. marca, točno ob 14. uri, bo na sporedu otvoritvena ceremonija, takoj zatem pa tekma ČSSR — Vzhodna Nemčija.
Tampere je drugo najpomembnejše mesto na Finskem — takoj za prestolnico te države — Helsinkijem. Tampere ima 140.000 prebivalcev in Finci sami ga označujejo kot industrijsko, turistično in kulturno središče. Tampere je 179 km oddaljeno od Helsinkov in je obenem tudi eno najvažnejših prometnih križišč na Finskem.
0 NOVA ŠPORTNA DVORANA
Za svetovno prvenstvo v Tamperu zgradili tako imenovano »ledeno športno dvorano«. ^ gradnjo so začeli
štorov za obiskovalce, ki bo- Ijena od ledene »športne dvo-
Vse tekme B skupine bodo v treh starodavnih finskih mestih Turku, Pori in Rau-
do prišli s svojimi lastnimi rane«. Tam bodo stanovali ma. Znano je, da bo v B sku-
avtomobili.
Hokej na ledu je ena najbolj priljubljenih športnih panog v tej deželi, še posebej pa to velja za Tampere. Ho-
vsi hokejisti, ki bodo nasto- pini nastopala tudi jugosTo-pali v A skupini svetovnega vanska reprezentanca, vendar prvenstva. V ta namen so bo skoraj vsa srečanja od-zgradili tri poslopja s 100 so- igrala v mestu Turku, še po-bami. Sobe so prirejene ta- sebej pa je zanimivo, da bo
finsko glavno mesto. Sedaj živi v Turkuju 135.000 prebivalcev in je torej to mesto tretje po velikosti na Finskem. Turku ima veliko kulturno tradicijo in ima tudi dve univerzi — eno s finskim učnim jezikom in drugo s švedskim učnim jezikom.
Pori je 150 km oddaljen od Turkuja in ima 60.000 prebi-alcev, kot zanimivost pa naj menimo, da ima novo umetno drsališče in najlepši športni park na Finskem. V tem mestu je zelo priljubljeno kopanje v saunah.
Rauma je najmanjše izmed teh mest in ima 23.000 prebivalcev in je značilno pristaniško mesto. Tudi v Raumi imajo novo mnetno drsališče, ki sprejme 8.000 gledalcev.
\
Tampere — mesto na Finskem bo dobilo izredno lepo športno dvorano, v kateri bo marca svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Kot v Ljubljani, bo tudi tam ta športni objekt zgrajen tik pred prvenstvom.
EVROPSKI ŠAMPIONAT V KEGLJANJU NA LEDU
JESENICE - BLED JB60SUVIJA-30.3U.18B5
Mm
SPENI 1965
W0RLD CHAMPIONSHIP IN FINLANDM*«cm«1965 MM-JA EM-KISAT SU0MESSA 3-143.1965
Na Jesenicah in na Bledu bo 30. in 31. januarja evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Nastopilo bo skupno šest držav, medtem ko predstavniki CSSR kot sedmi udeleženec v roku prijav še niso potrdili svoje sodelovanje. Jugoslavija kot prireditelj bo na tem pr-
paie barve Jugoslavije na tem tekmovanju. Tako' sestavljajo posamezne ekipe naslednji tekmovalci.
I.	ekipa — Langus, Zbun-tar, Koprivec in Klemenc;
II.	ekipa — Drinovec, Bo-
žič in Klinar; III. ekipa — brata Hudrič in brata Hafner, IV. ekipa — moštvo -Bleda:	V. ekipa —
EVROPSKO PRVENSTVO V KECOJANJU NA LEDU
JUGOSLAVIJA
S PETIMI MOŠTVI
-K
venstvu nastopila s petimi moštvi, ostale države pa vsaka s po štirimi mol štvi (Švica, NDR, Zan. Nemčija, Avstrija).
Jugoslovanski reprezen-tantje se na to tekmovanje že dalj časa vestno pripravljajo. Po številnih kvatMkacdjjskih tekmovanjih so izbrana tudi že posamezna moštva, oziroma ekipe, fa; bodo zasto-
mošlvo Kranjske gore.
Tekmovali bodo na politem in zamrznjenem nogometnem igrišču na Jesenicah ter na blejskem jezera. V kolikor pa bodo vremenske _ razmere neugodne, pa bodo tekmovali na umetnem drsališču pod Mežakljo ter na zamrznjeni površini bajerjev pred. železniško postajo v Ratečah.
I
■
■
■ ' ■ ■
:
s
u
■
■
■
5
s
a
S
a
I
£
SPENI - SPENT - SPENT - SPENI - SPENI - SPENI - SPENI - SPENI
V LJUBLJANI TUDI DVANAJSTKRATNI SVETOVNI PRVAK OOIMURA
• Čeprav je za prijave posameznikov še dovolj časa, so nekatere države že poslale imena tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo nastopili na 28. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Ze po prijavah držav lahko sklepamo, da na prvenstvu v Ljubljani ne bo manjkal noben količkaj znan igralec ali igralka te športne panoge.
Za zdaj lahko omenimo, da so med prijavljenimi tekmovalci nekateri zelo znani. Švedska je prijavila med drugim Alserja, bivšega evropskega prvaka, ki že nekaj let sodi v vrh evropskega namiznega tenisa in igralca, ki se je, kot edini Evropejec na zadnjem svetovnem prvenstvu v Pragi, uvrstil med 8 najboljših tekmovalcev. Prijavljen je tudi sedanji evropski prvak Kjell Johansson in znani švedski igralec Bemhardt.
Od bolj znanih igralcev lahko omenimo 'prijave Japonske. Koji Kimura, svetovni prvak v mešanih dvojicah v Pragi skupaj s soigral-
ko Ito. Kimura je bil svetovni prvak tudi v Pekingu s soigralcem Hishinom. Naj-markantnejše ime pa je seveda Ichiro Ogimura. Bil je svetovni prvak med posamezniki 1954 in 1956, svetovni prvak v dvojicah 1956 in 1959 ter svetovni prvak v mešanih dvojicah trikrat zaporedoma 1957, 1959 in 1961. Razen tega je seveda prispeval zelo veliko, da so bili Japonci svetovni prvaki petkrat zaporedoma 1954, 1955, 1956, 1957 in 1959.
Od znanih igralcev lahko omenimo še češkoslovaška igralca namiznega tenisa Vlada Mika in Jaroslava Staneka, evropska prvaka v dvojicah
Pri' ženskah predstavlja posebno zanimivost dejstvo, da ni prijavljena, svetovna prvakinja s prvenstva v Pragi in svetovna prvakinja leta lj)59 Matsuzaki.
© število prijavljenih držav se je povzpelo na 35. Od teh so vse prijavile moške vrste, ženskih pa je prijavljenih 26.
• Generalni zastopnik SPENT — Turistično podjetje KOMPAS iz Ljubljane, je imelo v preteklih dneh sestanek z zastopniki turističnih agencij iz številnih evropskih držav. Tema razgovorov je bila organizacija potovanj v Jugoslavijo z ogledom tekmovanj na SPENT.
0 Namiznoteniška zveza ZR Nemčije je izdala svoj tradicionalni stenski koledar za leto 1965 in kot motiv na naslovni strani uporablja plakat SPENT ter objavila še naslednji tekst: »28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo od 15. do 25. aprila 1965 v Ljubljani. Prvič bo svetovno prvenstvo v Jugoslaviji in v
ta namen so zgradili-.v Ljubljani odlično novo športno dvorano, ki je še posebej primerna za namizni tenis. Že vrsto let dominira Jugoslovanska grafika v Evropi. Namiznoteniški' plakat je spet dokaz za modeme poglede tamkajšnjih umetnikov. V pravi velikosti ta plakat dobesedno fascinira.«
@ Organizacijski komite dobiva iz dneva v dan več rezervacij za vstopnice. Tako je pred dnevi Srednja šola za telesno kulturo v Mariboru rezervirala 65 vstopnic in prosila tudi za ustrezno gradivo o SPENT. Športno društvo Jesenice pa je za svoje ‘ člane rezerviralo 140 vsto-jnic.

SMUČARSKE IN SANKAŠKE DIPL&i Uprava Poleta ima na zalogi smučarske t za vse discipline, sankaške dinioms in r za drsanje Ser hokej na ledu. Diplome se r:r v -treh barvah. Gena diplom je J d'
Vsa naročite nošljit« na Upravo P©!***«, Ljubljana, ^ Miklošičeva cesta štev. 4.
oni e
'orne'
'ne
JV.

TELESNA KULTURA ZAOSTAJA
ZA OSTALIM RAZVOJEM
Celotno telesnokultumo aktivnost na področju občine vodi ObZTK. Njena nalt^a je, da skrbi za množično udejstvovanje, za zbližanje in skupno aktivnost mladine v telesni kulturi iz podjetij, šol ter kmečke mladine. To delo vodijo strokovni odbori in posamezne komisije po panogah: odbor za temeljno telesno vzgojo, tekmovalni šport, za strofkovne kadre in zimski šport. Po panogah delujejo komisije za odbojko, košarko, kegljanje, balinanje, šah, atletiko, nogomet, rokomet, gimnastiko in streljanje ter komisija za zimski šport. Najbolj delovne so komisije za kegljanje, balinanje, smučanje, atletiko in streljanje.
Največji problemi so potrebni objekti. Tako vzdrževanje že obstoječih, predvsem pa občutno pomanjkanje pokritih objektov — telovadnic. To velja tako za Novo mesto kot za bližnjo okolico. Objekte vzdržujejo z dotacijo sklada za telesno kulturo pri občinski skupščini ter osnovne organizacije iz prispevkov gospodarskih organizacij ter ostalih. Razumlivjo sredstva v celoti ne zadostujejo. Zato bo v prihodnje potrebno nujno najti neko primemo obliko skupnega upravljanja in vzdrževanja vseh objektov. Zaradi pomanjkanja pokritih objektov pa je delo ObZTK in sploh celotna aktivnost otežkočena, oziroma v zimskem času povsem nemogoča. Obstoječe telovadnice namreč ne zadoščajo niti za redni) vadbo v okviru programa telesne vzgoje na šolah. Zato je zadnji sklep občinske skupščine da morajo pri vseh osemletkah v bodoče obvezno graditi tudi telovadnice, zelo pomemben. Potrebno pa je še več drugih objektov kot na primer graditev ustrezne telovadnice ali dvorane v Novem mestu, ki bi služila pretežno telesni kulturi ^er štiristezno kegljišče in pokrito skromno —strelišče. Po prizadevanjih Sveta za telesno kulturo kaže, da 'bo lahko kmalu prišlo do realizacije imenovanih potreb.
Trenutno je v središču pozornosti razprava o dokončni dograditvi in ureditvi smučarskega centra v čermošnjicah.
Tu so že pripravljene proge za veleslalom in smuk v dolžini 1.700 m in z višinsko razliko 550 m. V gradnji je tudi -
vlečnica, v perspektivi pa je še ureditev nekaj večjih in manjših smučišč za pionirje ter še skakalnica. Razen ureditve še potrebnih gostinskih objektov bodo tako čer-mošnjice postale pravi zimsko športni center Dolenjske. To bo tudi omogočilo širok razvoj turizma ter hkrati tesnejše sodelovanje z ostalimi občinami kot Cmomljorn in podobno.
Sicer ObZTK smotrno deli minimalna razpoložljiva sredstva za neposredno telesnokulturno aktivnost. Tu ni zapostavljeiia nobena panoga. Razumljivo pa prejmejo sredstva predvsem najaktivnejši in tiste panoge za katere zveza meni, da imajo možnost perspektivnega razvoja. Celotna sredstva so preskromna, da bi lahko zadovoljili vsem potrebam in to tudi rekreaciji, ki je v posameznih kolektivih ob gotovih razvitih panogah zavzema vedno večji obseg. Vso pozornost pa ObZTK posveča tudi šolskim društvom, saj jim pri njihovih prizadevanjih v danih možnostih tudi finančno pomaga. Ker TVD Partizan ne izpolnjuje osnovno nalogo vključevanja šolske mladine, je tako na primer izredna aktivnost SŠD na gimnaziji, Osnovni šoli Katja Rupema, Učiteljišču in KS Grm, nad vse pomembna in koristna. ŠŠD prirejajo namreč samostojno vsa svoja tekmovanja tako v okviru šol samih kot tudi v občinskem in okrajnem merilu. Z boljšim financiranjem bi bilo tudi njihovo delo mnogo bolj obsežno ter bo zato treba najti tudi neko primemo rešitev pomoči v okviru Sveta za šolstvo.
Tudi v letošnjem letu bo ObZTK priredila in omogočila sodelovanje dolenjskih športnikov na Zletu bratstva in enotnosti, ki bo tokrat meseca junija v Karlovcu. Zleta se bo udeležilo rekordno število predstavnikov Dolenjske in sicer okoli 700. Pripravili bodo posebno točko telovadnega nastopa, v kateri bo'sodelovalo 500 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Pripomniti je treba, da so v preteklepi letu na veliki preizkušnji v Trnovcu predstavniki Dolenjske osvojili drugo mesto v skupnem programu tekmovanja tega Zleta.
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE TOV. SERGEJ TH0RŽEVSKY
Potrebno je sodelovanje vseh prizadetih
Kaj sodite o sedanjem stanju razvoja telesne kulture na področju vaše občine?
— Občinska skupščina je konec preteklega leta razr pravijala o problematiki telesne kulture ter je ugotovila, da je v prihodnje potrebno telesno kulturo obravnar vati kot sestavni del celotnega družbenega razvoja. Osnova razprave je bila namreč analiza o trenutnem stanju, problematiki in predlogah nadaljnjega razvoja. Ugotovili smo, da telesna kultura zaostaja za ostalim razvojem. Ni Pa občinska skupščina edina, ki naj tri nosila vso odgovornost za nadaljnji razvoj telesne kulture v občini. Me-
nim, da mora priti do določenih sprememb pri obravnavanju in odnosih telesne kulture na vseh nivojih, tja do zadnje delovne organizacije. Le tako bomo lahko s skupno koordinirano akcijo v krajšem času dosegli vidnejše uspehe.
Ali je povezava turizma in telesne kulture pozitivna?
— Brez dvoma! žal pa v tem smislu še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih imamo. Prvi taki koraki so že storjeni v Cermošnji-cah pri Dol. Toplicah, ki se razvijajo v osrednji smučarski center Dolenjske. V ta n? men iščemo potrebno skupno rešitev z občino Črnomelj,
Turistično zvezo in smučarskim društvom ROG. Takih primerov in možnosti je še več, seveda v drugih oblikah.
Kake boste rešili velik problem gradnje telovadnic ter ostalih vadbenih prostorov?
— Predvsem je kritično prav pomanjkanje telovadnic. Po programu, ki je predviden za dobo sedmih let, bi potrebovala za nove gradnje in vzdrževanje obstoječih objektov v občini okoli 85 milijonov dinarjev. Te vsote pa občinski proračun pri sedanji delitvi sredstev ne zmore. Zato je realizacija odvisna od zbiranja sredstev in možnosti najemanja ustreznih dolgoročnih kreditov. Take mož-
nosti tri morale biti omogočene. Le pripravljenost za reševanje problemov, brez istočasne zagotovitve možnosti, je že naprej obsojeno na neuspeh. Najbolj pereč problem zaprtih vadbenih prostorov je prav v Novem mestu Tako se v obstoječih dveh šolskih telovadnicah ne'more zvrstiti niti šolska mladina, vsa ostala dejavnost pa Je brez vsakršnih možnosti zim-ske vadbe.
Vaše želje za nadaljnji razvoj telesne kulture?
— Želim, da ne tri ostalo le pri željah temveč, da bd prišlo tudi do realizacije skupnega začrtanega programa.
V razgovoru s telesno kulturnimi delavci smo izvedeli marsikaj za« nimivega Težko se je odločiti za najbolj popularno panogo. Zato smo izbrali atletiko, ki ima v Novem mestu največjo tradicijo ter nogomet in rokoipet kot primer mladih, oziroma še bolj ali manj neorganiziranih panog. Nekaj misli so nam posredovali atletski delavec Jože Glonar, vodja NK Elan Jože Mrzlak ter rokometni trener Slavko Vidmar.
ŠŠD PONOVNO POŽIVILA ROKOMET
Znano je, da je bi! pred leti v Novem mestu rokomet na najboljši poti, da se razvije v eno najmočnejših panog. Nato je delo nepričakovano skoraj povsem zamrlo. V letu 1964 pa je prav aktivnost ŠSD zopet vzbudila potrebno zanimanje za rokomet. Z novimi kadri iz vrst šolske mladine je bilo osnovano tudi novo moštvo. Mladi rokometaši so si priborili prvo mesto v medobčinski ligi-Razumljivo pa je treba upoštevati.
da delo ob popularnih panogah, kot so košarka, odbojka itd., ne bo lahko. Vzporedno bo potrebno vzgojiti ustrezen organizacijski, trenerski in sodniški kader, želja rokometašev je, da se uvrstijo v ljubljansko podzvezno ligo. Sicer pa bodo sodelovali tudi na mladinskem prvenstvu SRS in na Zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu.
RAZVOJ NOGOMETA JE NEGATIVEN Najbolj občutno pomanjkanje strokovnega kadra je prav gotovo v vrstah nogometašev Vzrok temu so seveda potrebna finančna sredstva, ki jih terja strokovni kader prav pri nogometu. Da je za nogomet precejšnje zanimanje, je pokazal tudi razvoj tekmovanja v malem nogometu. Prav to številno »divje« igranje nogometa je rodilo in dalo igralce za NK Elan, ki je edini predstavnik novomeške občine v tekmovanju ljubljanske pod« zveze Vendar pa tudi v NK Elan zasledimo vse prej kot neko redno
kvalitetno strokovno delo. Tu se zberejo le po trenutnem _ znanju najboljši igralci iz vrst številnih klubov, oziroma moštev malega nogometa. Zato je pomembna odločitev NK Elan o ustanovitvi pionirske nogometne šole. Le z rednim strokovnim delom z mladino bodo z leti lahko dosegli boljše rezultate.
ATLETI NAJŠTE VILNEJŠI,
A BREZ POTREBNIH REKVIZITOV IN SREDSTEV
Atletika ima največjo tradicijo. Z delom in tekmovanji so pričeli že leta 1945 na takratnem nogometnem igrišču v Kandiji. Največji. napredek pa so dosegli ob ureditvi kluba na Loki in zgraditvijo zletnega stadiona. Jedro tekmovalk in tekmovalcev je sestavljala šolska mladina, ki je gojila atletiko kot učni predmet. Tako tudi uspehi niso izostali. Da je temu res tako. dokazujejo tudi imena znanih atletov kot červan, Zaletelj, Spilar in drugi. Nagel vzpon pa
je prinesel tudi preobrat, ko so se najboljši vključili v druga znana atletska društva ali pa se posvetili drugi panogi. Zanimanje za atletiko je tudi sedaj še vedno veliko. Tako je med drugim na lanskoletnem prvenstvu sodelovalo rekordno število tekmovalcev. Le v teku na 80 m ovire je nastopilo kar 44 mladincev in pionirjev. Zanimivo je* tudi, da je strokovnega kadra dovolj, primanjkuje pa organizacijskih moči. Občutno pa je pomanjkanje finančnih sredstev in v zvezi s tem potrebnih rekvizitov. Tako odlično pripravljeni pionirji niso mogli sodelovati na republiškem prvenstvu. Z druge strani pa so morali prekiniti npr. tudi tekmovanje v skoku ob palici pri višini 2,5 m, ker so skakali s palico, ki so jo sami pripravili.
Atleti upajo na večje razumevanje v letošnjem letu. Razen številnih tekmovanj želijo prirediti v Novem mestu tudi tradicionalni troboj gorenjska : Primorska : Dolenjska, in sicer ob 600-letnici mesta in 20. obletnici osvoboditve.
MOVOTEKS
TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO
N0V0TEKS čestita novomeškim športnikom in telesno-vzgojnim delavcem za njihove dosedanje uspehe in jim želi tudi v prihodnje takih in še večjih uspehov!
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
z vsemi družbeno-poiitičnimi organizacijami:
Občinski odbor SZDL občinski komite ZKS občinski sindikalni svet Občinski odbor ZmS in Združe ne zveze borcev
Voščila novomeškim športnikom in telesno-športnim delavcem
Gozdno
gospodarstvo
Novo mesto
telefon: h. c. 21-061, 21-062, 21-065 s svojimi upravami
čestitke športnikom in telesnovzgojnim delavcem občine Novo mesto.
v v v
PO NAŠIH SMUCISCIH PO NAŠIH SMUCISCIH PO NAŠIH SMUCISCIH
DOBRE TRI TEDNE PRED VELIKIMI SMUČARSKIMI TEKMAMI
Bonnet: »Prideta tudi sestri Goitschelle«
MARIBOR, 17. jan. — V preteklem tednu je uspelo prirediteljem velikih ženskih smučarskih tekem na Pohorju za pohorski pokal PP in Zlato lisico razvozi jati celo štreno organizacijskih zagonetk. Iz tiska je izšel bilten, izdelava plakata, za katerega je napravil osnutek Boris Kos je v zaključni fazi, dosegli so načelni 'sporazum zameposre-dmi prenos z RTV Ljubljana in avstrijsko televizijo, poleg tega pa so prejeli tudi že prvo prijavo. Le-ta je prispela iz Francije, poslala pa je ni tamkajšnja smučarska zveza, temveč »Asocion Internacional des Joumalistes du Ski«, ki delegira na vsa FIS I-A tekmovanja svojega novinarja, da bi skrbel za objektivnost poklicnih kolegov in točnost v poročanju vsem svetovno-znanim časopisom. Na Po-
horje bo prispel lanskoletni gost iz Pariza Jean Lateyn.
O uradnih prijavah nastopajočih zlasti deklet) ne vemo za zdaj še nič gotovega. Organizacijski sekretar PP Saša Geržina pa nam je povedal, da mu je Dušan Senčar telefoniral iz St. Antona (Avstrija) in mu namignil da mu je trener francoske smučarske reprezentance Bonnet sporočil veselo vest, da sestri Goi-tschell in njena rojakinja Ani Famos že komaj čakajo pohorskih dogodkov. Lahko upamo, da nam bo Senčar v kratkem sporočil še kakšno podobno novico. V smučarskih krogih velja namreč nepisano pravilo, »d se čreda vselej pridruži vodičem«. Francoski sestri pa nam menda ne bosta zamerili, če smo zanju uporabili takšen vzdevek.	F. JAUK
Velika negotovost za FIS-A prireditev v Kranjski gori
V dneh, ko povsod po velikih smučiščih prirejajo mednarodne prireditve, tudi pri nas, v Jugoslaviji, mislimo na FIS prireditve. Med pomembnejšimi je gotovo ona tradicionalna v Kranjski gori, v veleslalomu in slalomu, ki že ima trdne temelje. Te dni pa smo zvedeli, da je ta prireditev, ki naj bi Dila čez nekaj tednov, v precejšnji negotovosti, ker prireditelji nimajo v rokah še potrebnih finančnih sredstev. Po predračunu bi ta prireditev veljala okrog 6,500.000 din in če k temu dodamo še lanskoletni neporavnani račun 1,800.000, potem je letos FIS-A prireditev v Kranjski gori pod znakom velikega vprašaja. Organizacijski komite je doslej poslal vabila v Avstrijo, Francijo, ZNR, NDR, Švico, Italijo, Poljsko, Madžarsko in CSSR. Kot smo zvedeli, pa so pripravljeni dopotovati še smu-
čarji iz Španije, Skandinavije in Lichtenstein. Na zadnji konferenci so govorili predvsem o tem. da ne soglašajo s sklepom SZJ, ki namerava za to prireditev participirati samo toliko, kolikor bodo znašali stroški za pripravo in udeležbo naše reprezentance. Po sporedu bi se morala prireditev začeti 26. februarja z uradnim treningom, v soboto 27. bi bil ob 11. uri start za veleslalom, v nedeljo ob 10. uri pa slalom.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti glede potrebne materialne pomoči. Vsekakor pa drži, da imajo vsi merodajni do te prireditve določene obveznosti, kajti v nasprotnem primeru bo v FIS organizaciji prav čuden odmev, če bomo zaradi nepremišljenih sklepov In to ob nepravem času, odpovedali veliko FIS prireditev.
ZA POKAL MESTA KRANJA
Oman zmagovaks
'KRANJ, 17. jan. — Na tekmovanju za pokal mesta Kranja in gorenjskem prvenstvu v skokih je nastopilo več kakor 120 tekmovalcev iz 22 društev. Poleg naših tekmovalcev so nastopili tudi 4 Avstrijci. Med znanimi tekmovalci je bila vrsta naših reprezentantov, ki so s svojimi skoki zlasti v drugi seriji navdušili okoli 1500 gledalcev, ki so se zbrali ob vznožju skakalnice. Zaradi močne odjuge pa so tekmovalci lahko izvedli le po dva skoka. Favorit Ludvik Zajc je v prvem skoku precej zamudil pri odskoku in je skočil le 28 m. Med člani smo opazili tudi vrsto naših bivših reprezen-
tantov kot Zidarja, Roglja in zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca, ki so startali tudi v konkurenci.
Rezultati: 1. Oman (E) 208,7 (34, 34,5 m), 2. Pečar (Moj) 195,1 (30.5, 35 m), 3. Koprivšek (E) 193.8 ( 31, 34 m), 4. Zajc (JLA) 192.0 (28, 36,5 m), 5. Smolej (Jav) 181.6 (28.5, 37 m).
Starejši mladinci: 1. Štefančič (T) 211,0 (31, 34), 2. Dolhar (E) 177,2 (28, 30,5), 3. Žemva (Bled) 165.7 (28.5, 28.5).
Mlajši mladinci: 1. Krznarič (Moj) 203,0 ( 29.5, 30 m); 2. Brane (Jes) 170.9 (28, 27.5 m), 3. Faganel (Pod) 168,9 (27, 27,5).
ODPRTO PRVENSTVO 0RČINE RADOVLJICA V TEKIH
Mozirski pionirji
Na startu 113 tekmovalcev
Kobentar pri članih, Grilčeva pri ženskah ter Dornik in Jakopič pri mladincih - Organizacija v skrbnih rokah Lovra Žemve je bila odlična - Počasi se oblikuje naše moštvo za pokal Kurikkala.
GORJE, 17. jan. — Na prven-
stvu občine Radovljica v tekih, ki je obenem veljalo za nekakšno neuradno gorenjsko prvenstvo, se je zbralo kar 113 tekmovalcev, članov, žensk, mladincev in pionirjev. To je vsekakor veličastna številka, ki ponovno pobija nekatere skeptike, da tekmovalno smučanje pri nas nima široke osnove. Spet je kazalo, da vreme ne bo naklonjeno tekačem in organizatorjem, kajti preko noči od petka na soboto je zapadlo 40 cm novega snega. No, kdor pozna Lovra žemvo, je bil prepričan-, da bo do starta vse v redu in res je bilo tako. škoda, da sneg ni bol nekoliko boljši in hitrejši, in da so imeli tekači z mazanjem precej težav. Nekaterim tudi kljub dolgotrajnemu preizkušanju ni uspelo najti tiste »prave« maže, vendar kakšnih grobih »zamazan j« tokrat ni bilo. Proga je bila lepo speljana, tako da je lahko vsakdo pokazal svoje kvalitete. Prvi so startali mlajši mladinci in veliki favorit domačin Jakopič ni dovolil nobenega presenečenja. Vodil je od starta do cilja in čeprav je imel slabo startno številko 3 je smuknil skozi cilj z minuto naskoka pred svojim klubskim kolegom Bolčino in kar 2 minuti pred Kalanom, prav tako iz Gorij. Pre-eej bolj zapletena je bila stvar pri starejših mladincih. Na startu so bali razen Dretnika vsi najboljši. Od začetka se je dobro držal Mrz-lifcar, ki je pravkar oikreval od poškodbe, toda že na 4 km je prešel v ofenzivo Dornik, toda le ta se je s težavo upiral mlademu Pintarju, ki je na 5 km uspel potisniti Dornika celo na drugo pozicijo. Iz
ozadja pa se je vztrajno prebijal Kranjčan KrišeLj. Ko je Pintar na 5 km namesto po mladinski od-smučal naprej po članski progi, je bilo vprašanje zmagovalca rešeno. Dornik je v odličneni finišu pretrgal vrvico na cilju s prednostjo 1 minute pred Krišljem, tretji pa je bil Mrzlikar.
Mladinke, tekle so le dve, so dosegle precej slabši čas kot mladinci in Repinčeva je bila skoraj za celo minuto boljša od Pšenice. Pri članicah, ki so tekle kar med starejšimi mladinci, je bila Grilčeva zelo dobra in dosegla 9. čas, Mla-tejeva pa je bila solidna.
Pri pionirkah so bile Bohinj-čanke tokrat najhdtrejše in zasedle prvi dve mesti, medtem ko so bili pri pionirjih domačimi boljši od svojih sosedov iz Bohinja.
Članov se je zbralo na startu tokrat samo 23. Razen Bavčeta, Kel-kovdča in Erjavca so bili tu vsi naši najboljši, saj je bila fco tudi nekakšna pregledna tekma o trenutni formi vsakega posameznika. Kobentar, C. Pavčič in Seljak so bili na vrhu prvega vzpona povsem enaki, od tu naprej pa je Kobentar, kasnejši zmagovalec, pričel nabirati dragocene sekunde. Cveto se je dobro držal vse do zadnjih treh kilometrov, tu pa je dovolil danes odličnemu Kalanu, da mu je za las odščipnil drugo mesto. Tesno za petami Seljaku je bil ves čas teka Peternel, vendar je tudi ta v odločilnem treutku klonil in Roman ga je za 16 sekund potisnil na 5. mesto. Solidni so bili še Lakota, Reš in Gregorič, medtem ko je Rajšp zamudil start kar za celo minuto in seveda že
pred pričetkom izpadel iz borbe za vidnejša mesta.
Po današnji tekmi se je že precej izoblikovalo naše moštvo za pokal Kurikkala. Ako upoštevamo vse dosedanje tekme, potem iz-gleda vrstni red takole: člani: 1. Kobentar, 2. C. Pavčič, 3. Ranče, 4. R. Seljak, 5. Peternel, 6. Ka^an, 7. Keikovač, 8. Rajšp, 9. Lakota in 10. Reš. Mladinci: 1. Dornik, 2. Bretnik, 3. Krišelj in 4. Mrzlikar. Pri ženskah pride v poštev verjetno samo Grilčeva, kajti Mlatejeva je dosti slabša. No, počakajmo še republiškega prvenstva v soboto in nedeljo v Kranju in situacija bo povsem jasna.
REZULTATI: člani — 12 km:
1.	Kobentar (Jes) 52,00, 2. Kalan (Gor) 52,59, 3. C. Pavčič (Enot) 53,01, 4. Seljak (T) 53,36, 5. Peternel (E) 53,52, 6. Lakota (M) 53,57, 7. Reš (E) 54,28, 8. Gregorič (B) 54,52.
Ml. mladinci na 5 km: 1. Jakopič (G) 18,51, 2. Bolčina (G) 19,55, 3. Kalan (G) 20,58, 4. Lotrič M. (T) 21,02, 5. Janša (M) 21,08, 6. Knific (J) 21,15.
Mladinke — 5 km: 1. Repinc (B)
23.33,	2. Pšenica (M) 24.20.
St. mladinci — 10 km: 1. Dornik (G) 39,55, 2. Krišelj (T) 40,54, 3. Mrzlikar (E) 41,26, 4. Lotrič J. (T) 41,44, 5. Komar (T) 42,40.
Članice na 10 km: 1. Grilc (L)
46.33,	2. Mia/tej (F) 49.20.
Pionirke — 1,5 km: 1. Podlipnik, 2. Terzič (obe Boh.), 3. Puc (G).
Pionirji — 2 km: 1. Poklukar,
2.	šinanac (oba G.), 3. Gatej (B).
na snegu
MOZIRJE, 17. jan. — Danes jie bilo v Rečici ob Savinji občinsko pionirsko prvenstvo v skokih in tekih. Ekipno je bila v tekih najboljša ekipa Luč pred Mozirjem in Ljubnim. Med posameaniki je zmagal Lojen (Luče) pred Špehom (Gornji grad) in Strmčnikom (Luče). V skokih je bila najboljša ekipa Ljubnega pred Rečico in Lučami, med posamezniki pa Kolenc (Rečica) pred Plesnikom (Ljubno) in Ajnikom (Luče).
Giacomelli zmagovalec
SODRAŽICA, 17. jan. — Na medklubskem tekmovanju v smučarskih skokih je na 25-mietrski skakalnici zmagal član ljubljanske Enotnosti Oto GiacomeMi z 205.8 točke (33.5, 33.5), drugo mesto je osvojil Jurman s 193ž in 3. Nahtigal ba E) 189.5 točke.
Zasavsko prvenstvo v skokih
TRBOVLJE, 17. jan. — V Kisovcu pri Zagorju so bile danes na 45-metrski skakalnici meddruštvene tekme. Prire. datelj je bdi domači smučarski klub Kisovec, tekmovanja pa se je udeležilo 6 slovenskih klubov s skupno 40 tekmovalci. Med člani je zmagal Cirman (Enotnost) 199.3 točke (35.34 m), slede Križaj
195.3	(34 in 35 m), ROeina 195 (35 in 35 m) itd. Ker je bilo tekmovanje v okviru zasavskega prvenstva so zmagovalci v posameznih kategorijah istočasno osvojili tudi naslov zasavskih prvakov.
MLADINCI: Zupanc (Velenje) 191 (30 in 30 m), Rodna
189.3	(32 in 29.5 m), Železnik 185 (29.5 in 29.5) Itd.
REPUBLIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Rekordna udeležba
TRBOVLJE, 17. jan. — Danes je bilo na Vrheh nad Trbovljami republiško prvenstvo v veleslalomu za starejše mladince in mladinke ter za mlajše mladince in mladinke. Proga za starejše mladince je bila dolga 1600 m z višinsko razliko 400 m in 50 vratci, za mlajše mladince pa 1200 m, 340 m višinske razlike in 40 vratič. Startalo je 177 tekmovalcev iz 27 klubov. Izven konkurence pa so nastopili tudi mladi smučarji iz Beograda in Zagreba. Pri starejših mladincih je bil daleč najboljši Tržičani Lajbaher, ki je s startno številko 1 dosegel najboljši čas 1:27.4, tako da je bilo ostalo tekmovanje bolj ali manj nezanimivo. Med starejšimi mladinkami je bila daleč najboljša gostja iz Beograda Nišavičeva, ki je pustila za seboj vse slovenske tekmovalke za skoraj 11 sekund! Proga je bila precej zahtevna zlasti v zgornjem delu, kjer je veter razpihal sneg, pa tudi vidljivost je bila slaba. Nekaj tekmovalcev je bilo diskvalificiranih. Največ uspeha so imeli Tržičani, Škofja Loka in Enotnost. Povejmo še
to, da so hoteli tekmovalci iz Mežice odstopiti od tekmovanja, ker so prišli prepozno, vendar so se kasneje premislili in se kar dobro uvrstili. Odlično se je uvrstil domačin Forte, ki je med starejšimi mladinci osvojil drugo častno mesto. Organizacija je bila v rokah marljivih domačinov in je odlično uspela.
Rezultati — starejši mladinci (79 tekmovalcev): Lajbaher (T) 1:27.4, Forte (Trb) 1:33.5, Lausegar (T) 1:34.2, Zademik (F) 1:34.9, Rosina (C) 1:36.0, Fortuna (E) 1:36.5, Perman-šek (M) 1:37.4, Potočnik (B) 1:37.5, Lagonder (Šk. 1.) 1:37.5, Kralj (T) 1:40.0 itd.
Starejše mladinke (19 tekmovalk): Novak (E) 2:03.4, Magušar (E) 2:05.5, Kleindinst (Jes) 2:10.5, Luzar (E) 2:11.7, Vesel (E) 2:18.5, Koman (Rad) 2:19.4.
Mlajši mladinci (66): Židan (K. g.) 52.8, Fortin (m) 53.4, Kavčič (E) 53.6, Gazvoda (B) 54.0, Sevčnikar (B) 55.5, Lotrič (Železniki) 57.3, Štancar (T) 58.3, Karker (M) 58.5, Zupan (F) 58.8, Klamenčič (T) 59.5 itd.
Mlajše mladinke (13): Mlej-
nik (šk. 1.) 1:04.0, Tretjak (Sl. gradeč) 1:07.4, Bdhm (Rad) 1:13.8, Rekelj (J) 1:21.5, Ahačič (T) 1:21.6, Komane (R), Starže (C), Završnik (E), Kurnik (T) itd.
LILLE — Zmagovalec mednarodnega cross-oountrjnja je Belgijec AUansiUS, ki je 9km
pretekel v “■-'isu 29:51.3.
PRENOVLJENA 75-METRSKA SKAKALNICA NA PE KRŠKI GORCI
20.000 strmečih oči!
Blizu 10.000 gledalcev je dovolj močan dokaz, da ima skakalni šport v Mfiriboni nenavadno veliko privržencev. In to kljub temu, da že nekaj let nazaj Pekrska gor-ca ni sprejela smučarskih »ptic«, da že dolgo nihče ni uporabljal nekdaj tako popularnega zaletišča na Gorci. Pred tednom dni pa je skakalnica ob vznožju Pohorja pri Pekrah polagala svojevrsten izpit? po rekonstrukciji so jo namreč povečali za približno 15 m, tako, da bi v perspektivi dopuščala skoke do 75 metrov. Izreči moramo priznanje smučarskim funkcionarjem SK Maribor in njihovemu predsedniku Krajnčiču, saj so se zares potrudili in v rekordnem času opravili vsa rekonstrukcijska dela, uredili zaletišče, mizo in objekt usposobili za veliko prireditev-. In tu so se prejšnji teden pomerili naši najboljši in nekaj tujcev. In kaj smo slišali?
Jeseničan Ludvik Zajc, zmagovalec v dokaj izenačeni mednarodni konkurenci skakalcev iz 6 držav,
je bil po svoji zmagi poln pohvalnih besed; govorL je o tem, da je Pekrska mojstrovina naravnost idealno izdelana in da je na njej ta-korekoč nemogoče »pogrniti« (bil je edini, ki je enkrat padel), da jo torej uvršča takoj za planiškimi objekti. Škoda le, da bodo v Mariboru prireditve le enkrat letno, kajti le tolikokrat obstaja takšna možnost. Kako to?
Očitno je namreč, da bi veljala organizacija in povabila v lastni režiji Mariborčane preveliko vsoto, izkoristili pa bodo možnosti ljubljanskega FIS tekmovanja, kar naj bo osnova za večje ali celo največje prireditve mednarodnega obsega.
Za zdaj je torej v Mariboru smučarska sezona skakalcev (vsaj tista najprivlačnejša) — zaključena in počakati bo treba le še do 21. februarja, ko se bo na Pekrski gorci vnovič zbrala naša elita in se pomerila za naslove državnih prvakov.
ZIMSKO OBDOBJE VSE BOLJ OSVAJA KOŠARKARJE
M MIRU POD KOSI
.	y
Olimpija kandidira tudi za organizacijo finalnega turnirja zimskega prvenstva — Konec januarja bo v Ljubljani turnir republik za mladince — KZS je razpisala zimsko pokalno prvenstvo ERS za članice — Pregledni trening najboljših jugoslovanskih mladink — Pred turnirjem Slovana za pokal občine Moste-Polje — Jugoslovanska reprezentanca se pripravlja na srečanje z Francijo in Kalijo
Da so vse bolj odločne zahteve košarkarjev za prehod v zimsko obdobje tekmovanja tudi zares utemeljene, kaže to njihova seda-uja vse večja aktivnost pod koši, kjer si sledijo številne prireditve kot na tekočem traku. Končno to potrjujejo tudi obiskovalci, ki v vse večjem številu obiskujejo ta zimska tekmovanja. Spomnimo se samo nedavnega polfinalnega turnirja prvega zim sitega prvenstva zveznih ligašev, ki je pritegnil vsak dan večje število gledalcev. Vse to pa je tudi dovolj zgovoren ookaz, kaj pomeni, če ima neko
mesto skromno športno — košarkarsko dvorano, kot si jo je s svojimi prizadevanji v preteklem letu pridobila Olimpija. Razen tega, da si je s tem zagotovila redno vadbo za vsa svoja številna moštva, je v dvorani tudi vedno več prireditev, ki jih sicer v tolikšnem številu ne bi bilo. Tako pa bomo lahko priča številnim prijateljskim tekmam in turnirjem.
Tudi finale zimskega prvenstva v Ljubljani? Košarkarji Olimpije,
ki so s popolnim uspehom, tako
organizacijskim kot tekmovalnim, zaključili tudi polfinalni turnir prvega državnega zimskega prvenstva za zvezne ligaše, se sedaj že pripravljajo za nastop v finalu. V upravi kluba smo izvedeli, da so KZJ že predložili predlog za organizacijo tega finalnega turnirja v Ljubljani. Ta bo na sporedu verjetno konec februarja oziroma v prvi polovici marca. Prva dva polfinalista sta že znana, in sicer sta Olimpija in Lokomotiva. Ostala dva finalista pa bosta najboljši moštvi drugega polfinalnega turnirja, ki bo v dneh od 4. do 7.
februarja v Beogradu (Beograd, Zadar, Partizan, RadniČki).
Turnir republik za mladince, ki bo letos na sporedu že tretjič, bo tokrat v Ljubljani, in sicer med 27. in 31. januarjem v dvorani Olimpije v Topniški ulici. Nastopile bodo reprezentance vseh republik, vsak dan pa bedo na sporedu tri tekme (med 16. in 21. uro). Na dveh turnirjih (Kraljevo in Slav. Brod) so bili med naj-
boljšimi mladinci Srbije, ki so tudi dvakrat zapored osvojili'prehodni pokal. Slovenski mladinci so bili obakrat tretji. Po propozi-cijah tekmovanja je turnir na sporedu vsako leto v drugi republiki. Tokrat je organizator Košarkarska zveza Slovenije. Ta pregledni nastop najboljših jugoslo-zelo zanimiv in privlačen. To tembolj, ker bi slovenski mladinci 1 pred domačimi gledalci lahko dosegli tudi enega izmed boljših mest.
Zimsko pokalno tekmovanje članic je bilo pred leti eno izmed najbolj kvalitetnih in privlačnih v Sloveniji, žal se je s to tradicijo prekinilo leta 1958. Da bi poživili delo košarkaric v zimski sezoni, je te dni KZS prav na pobudo klubov razpisala zimsko pokalno tekmovanje članic. Rok prijav je 1. februar. Po Številu prijavljenih moštev bo nato temu primemo pripravljen tudi razpored tekmovanja (ali turnirji ali liga sistem). V primeru premajhnega odziva obstaja tudi možnost vključitve nekaterih klubov iz Hrvatske v lo tekmovanje, ki se bo pričelo 10. februarja
Na preglednem treningu najboljših' vsl-tti#”':. ki bo v Zrenj sninu med 17. in 25. januarjem, bosta sodelovali tudi dve slovenski ko-
šarkarice. Na priprave sta bili pozvani Goršičeva (Slovan) in Šiftarjeva (Olimpija). Selektorji so pri tem verjetno spregledali še kakšno drugo kandidatinjo, saj bi morali upoštevati vsekakor ^;udi košarkarice iz Maribora (Branik). Kot smo pa izvedeli pa bodo širši izbor reprezentance mladink določili na turnirju republik za mladinke, ki bo v mesecu juliju 1965.
Najboljši jugoslovanski košarkarji so se zbrali v petek na skupnem treningu v Beogradu. Med kandidati so tudi 4 igralci Olimpije (Daneu, Eiselt, Potočnik, Pavlovič). Reprezentanti se namreč pripravljajo na dve pomembni tekmi v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov. V Beogradu se bodo namreč pomerili 21. januarja v povratnem srečanju s Francijo, teden dni kasneje, 26. januarja, pa v Milanu z Italijo.
Košarkarji Slovana se pripravljajo razen na finalno srečanje prvega zimskega prvenstva (v borbi od 4. do 8. mesta) tudi na svoj drugi turnir za prehodni -kal občine Moste-Polje. Tur.':" e v dvorani Olimpije, In sicer \	-
jetno 6. in 7. fcbn-.arja. So:’ > vala bod& štiri moštva, med njimi tudi eno iz Italije.
NA DOMAČEM
TERENU NENNING
Nadaljevanje s 1. strani vrs-.a .,a je bila takih, ki so med tekmovanjem odstopili.
O drugem teku lahko povemo le to, da je bil največjega odobravanja deležen Francoz Kiily, ki je vozil naravnost vratolomno. To ni bil lep slalom. To je bilo divjanje med vrati, palice so letele na vse strani, najmanj štirikrat ali petkrat je kazalo, da bo Killy hudo padel. Toda
— bil je fantastičen! Padce je spremenil v divjo hitrost in dosegel najboljši čas drugega teka — 53.53. Najboljši za njim je bil Nenning z več kot sekundo zaostanka, kar potrjuje sodbo o fantastični vožnji Killyja, ki mu je prinesla na koncu drugo mesto.
Naš Dogša se je boril v tej svetovni konkurenci dokaj hrabro. Bil pa je previden, da si ne bi pokvaril uvrstitve v
kombinaciji. Bil je počasen in je dosegel 30 sekund slabši čas od zmagovalca, kljub temu pa mu je ta previdnost prinesla uspeh, saj je ob zaključku, zaradi mnogih diskvalifikacij in padcev na 44. mestu.
Rezultati slalom — moški: 1. Nenning (Av) 113.53, 2. Kil-ly (Fr) 113.62, 3. L. Leitner (ZR Nem. 115.12, 4. Schranz (Av) 115.33, 5. Messner (Av)
116.03, 6. Arpin (Fr) 117,07, 7. Bleiner (Av) 117.93, 8. Mel-quiond (Fr) 118.31, 9. Jauffret (Fr) 118.47, 10. De Nicolo (It) 118.52, 44. Dogša (J) 141.01.
Rezultati kombinacija — moški: 1. Nenning (Av) 3.70, 2 Schranz (Av) 8.48, 3. L. Leitner (ZRN) 15.35, 4. Messner (Av) 16.44, 5. Killy (Fr) 17.49, 6. Bleiner (Av) 30.10, 7. Favre (Šv) 40.87, 8. Sodat (Av) 41.88, 9. Arpin (Fr) 43.67,
XXX. flRLBERG - KANDAHAR
Hitrosti do 12(1 km na uro
St. A;-. - -,N, 17. jan. No-j benega dvoma ni, tekmovanje za pokal Arlberg Kandahar, to je bila največja letošnja alpska smučarska prireditev. Rekordno število'tekmovalcev, zraven pa še nove proge, za katere trdijo, da so naj lepše v Rvropi, vse to je pripomoglo, da je bilo to zares tekmovanje velikega kova. Na poti v St. Anton smo se vozili skozi vso Tirolsko in Arlberg in ves ta veliki zimsko turistični del Avstrije se že nekaj dni koplje v soncu. O-te so v odličnem Stanju, vlaki drug za drugim prihajajo na postajo St. Anton, z drugimi besedami, tekmovanje Arlberg Kandahar je tudi prvorazredna turistična atrakcija. Ce k odlično izvedenemu tekmovanju prištejemo še vrsto gondol, vzpenjač, žičnic in vlečnic, potem vemo, zakaj je St. Anton najbolj obiskani, pa tudi najdražji turistični kraj Avstrije.
KDO JE NAJBOLJŠI?
To vprašanje so si zastavljali mnogi smučarski strokovnjaki, seveda tudi mnogi novinarji in prijatelji smučanja sploh. Presenečenj je bilo letos na velikih tekmovanjih od Val dTsera do Wen-gena toliko, da je bilo skoraj nemogoče ugotoviti, kaj kdo pomeni v alpskem smučanju. Čeprav letos ni olimpijsko leto niti ni svetovnih prvenstev, so obračuni morda bolj vroči in hudi kot vsa leta poprej.
Ugotovitev, da sedaj ne gre »eč samo za dvoboje med
vstrijo in Francijo, je na dlani. Vse bolj posegajo vmes dobro pripravljeni Švicarji in predvsem v ženski konkurenci tudi zastopniki ZR Nemčije. Mnogi so mislili, da bo tekmovanje Arlberg Kandahar le dalo odgovor na to najbolj zanimivo vprašanje kritike.
NEKAJ NI V REDU
In res, popolnoma drži, da so zadnji trije smučarski dnevi prinesli nekaj ugotovitev. Najbolj bistveno je po našem mnenju naslednje:
AVSTRIJA — to je še vedno vodilna država v alpskem smučanju, čeprav ne več tako prepričljivo kot pred leti. Nepremagljivi so predvsem v hitrosti, saj jim posebno v smuku nihče ni dorasel.
FRANCIJA — ta država je naredila v smučanju korak nazaj. Nekaj ni v redu s Francozi! Odlično vodijo, v tehniki jim zlepa ni kdo kos, toda slabi so v hitrosti. Kot da bi napačno mazali, kot da bi imeli počasnejše smuči, kot njihovi zastopniki. Ko objavljajo čase, se Francozi samo spogledujejo in ne morejo vejreti. Killy, Arpin, Perillat, to so še vedno smučarji izrednih kvalitet — toda zares nekaj ni v redu! Vse bolj se šušlja,, da so razprtije tudi v njihovem tehničnem vodstvu.
ŠVICA — država, ki krepko prodira v sam svetovni smučarski vrh. Saj ni nič novega, da ima Švica odlične alpske smučarje, toda v
primerjavi z z„Jnjimi leti je ta zima krepka stopnica navzgor. Odlični rezultati There-ze Obrecht pa seveda tudi dobre uvrstitve Bruggmana, Fa-vreja in drugih kažejo, da bo Švica že na prihodnjem svetovnem prvenstvu pokazala zobe.
NEMČIJA — letos je zaslovela predvsem po zaslugi svoje odlične tekmovalke Hei-di Biebl-Schmidt. Ta je zmagala tudi v težkem slalomu v St. Antonu in pomeni v ženski konkurenci presenečenje sezone.
IN NAŠI?
Izgubljeni v hudi konkurenci, izgubljeni v velikih zahtevah tehnike in hitrosti ter vzdržljivosti! Kakorkoli opravičevati rezultate s tega tekmovanja nima niti pomena in lahko zapišemo le to, da so se jugoslovanski reprezentanti slabo odrezali.
Kako je pravzaprav bilo? Že pred tekmovanjem ko so bili na sporedu samo treningi, so naši reprezentanti občutili veliko psihično obremenitev. Tisto, kar so drugi delali z lahkoto, so naši tekmovalci delali z velikimi napori in težavami. Samo tekmovanje je pokazalo, da naši tekmovalci v sedanji formi nikakor niso dorasli taki konkurenci, in takim prireditvam. Zvezni kapetan za alpske discipline Dušan Senčar mi je dejal, da mi nima povedati kaj drugega kot da je to samo trening in spet trening. Naši trenirajo sedaj, vsi ostali so trenirali pred tre-
TEKM0 VANJE ZA POKAL ARLBERG-KANDA H AR
mi meseci, sedaj pa tekmujejo. Jugoslovani bodo začeli tekmovati šele konec februarja ...
TUDI NEKAJ SMOLE
če si ogledamo rezultate naših tekmovalcev, bomo ugotovili, da so njihova mesta razmeroma slaba, toda bolj zaskrbljujoče so razlike, ki so^ nastale v primerjavi z najboljšimi. Ankeletova je v smuku zaostala dobrih 13 se-sund, v slalomu pa kar 30 sekund za zmagovalko! To je daleč pod uspehi lanske sezone.
Kako je bilo s Klinarjem? Ta tekmovalec se je dobro izkazal v Wengenu, kjer se je odlično uvrstil v smuku in pustil za seboj mnoge tekmovalce svetovnega formata. Tudi pri treningu v St. Antonu smo imeli občutek, da je Klinar v dobri formi in da bi lahko konkuriral za uvrstitev v prvo polovico. Imel je nekaj smole, bil je nepazljiv, morda preveč nervozen ali pa je bila njegova želja po uspehu prevelika. Na tistem delu proge, kjer je bilo najhuje, ker je bila hitrost do 120 km na uro, je peljal brez napake. Ko je prišel v najlažji del, mu je zmanjkalo koncentracije, morda se je hotel nekoliko spočiti — že je bila tu katastrofa, padec in konec iluzij.
Dogša je nastopil v smuku s številko 73 in je na treningu kazal mnoge nezanesljivosti. Večkrat je padel, toda na tekmi je bil bolj previden.
Zmagoslavje Francozinj in Avstrijcev
PRIPRAVE NOGOMETAŠEV OLIMPIJE
Za začetek naporno
Približno 10 dni je od tega, kar .so nogometaši Olimpije začeli s pripravami. V krajšem razgovoru nam je trener Olimpije Branko Elsner povedal, da nogometaši trenirajo 6-krat na teden. Mnogo je bilo gimnastike, trening je bil precej naporen. To pa predvsem zaradi tega, ker je bila na sporedu vadba, ki pri nogometaših ni preveč priljubljena. Trener Elsner pa pravi, da se nogometaši zaveda jo, da morajo v začetku tako trenirati in da zaradi tega ni težav z disciplino.
ZVEZNA JUDO LIGA
V sredo zvečer bodo nogometaši Olimpije odpotovali v Bohinj. Tam bodo predvsem hodili na daljše ture in nadaljevan s tako vrsto treninga vsak dan kot je bila zdaj na sporedu v sredo in soboto: Popoldne pa bodo na sporedu razne igre na snegu.
Mesec dni in pol nas loči do začetka prvenstva in kot kaže, se pri Olimpiji tega dobro zavedajo, tako vodstvo kot tudi uprava. Priprave se odvijajo po načrtu, ki je skrbno pripravljen.
Poraz Ljubljane
Ljubljana, 17. jan. — Danes dopoldan je bilo v košarkarski dvorani Olimpije v Topniški ulici na sporedu., tretje kolo zvezne judo lige. Nastopila so tri moštva, in sicer Slavija (N. Sad), Partizan (Bgd) in Ljubljana V odločilnem srečanju, ki bo prav gotovo odločalo tudi o prvem mestu v zvezni ligi, je Partizan premagal Ljubljano z 2:0. Rezultatu je botroval tudi slab sodnik Mihajlovič iz Novega Sada. Sodila pa sta še Ivanovič (Bgd) in Mušič (Lj).
Troboju je prisostvovalo okoli 300 gledalcev.
Rezultati: Slavija : Partizan 0:20, Slavija : Ljubljana 0:20, Ljubljana — Partizan 0:20 — Stepančič : Popovič 0:0, Piš-ler : Savič 0:10, Macarol : je. remič 0:0, Gole : Vukmanovid 0:0, Smolenkar : Nikolič 0:0.
Zagreb, 17. jan. — Na turnirju III. kola zvezne lige v judu so bili v Zagrebu doseženi naslednji rezultati: Mladost : Zagreb 20:0, Mladost : Maribor 20:0, Maribor : Bosna (Sarajevo) 10:5, Zagreb : Bosna 15:10.
Republiška judo liga
ODLIČNI BORCI IMPOLA
Ljubljana, 17. jan. — V tretjem kolu republiške lige so se pomerili v košarkarski dvorani Olimpije v Topniški ulici judoisti Partizana šiška — Ljubljana, Olimpije in IMPOLA iz Slov. Bistrice. Največje presenečenje je pripravil Partizan šiška, ko je gladko premagal Olimpijo, medtem ko so bili borci IMPOLA med najboljšimi na blazini.
Rezultati: Partizan šiška : Olimpija 20:7, IMPOL : Partizan šiška 20:5, Olimpija : IMPOL 22:20.
Skupščino Odbojkarske zveze Slovenije
LJUBLJANA, 17. jan. Včeraj je bila v Ljubljani redna letna skupščina Odbojkarske zveze Slovenije. V poročilu o delu Odbojkarske zveze Slovenije in n jenih kcamsijah ter 'pravi so poudarili, da mora zveza tudi v bodoče iskati poti za izboljšanje kvalitete in množičnosti v tej športni panogi. Preteklo sezono so ocenili kot eno najuspešnejših v zadnjih letih, kar se odraža tudi v tem, da zastopajo našo republiko kar trije klubi v zvezni ligi. Potem ko so sprejeli predlog tekmovanja za leto 1965 in statut Odbojikairske zveze Slovenije, so izvalili nov izvršni odbor OZS. Za predsednika so izvolili Bruna' Thalerja.
Zimsko prvenstvo Jugoslavije v rokometu
C.OGRAD, 17. jan. V Hali ov na beograjskem sejmišču se je začelo 3-dnevmo tekmovanje za zimsko prvenstvo SFRJ v rokometu. 12 ekip je bilo razdeljenih v dve skupini. V prvem kolu so se srečr ' -. končala takole: Partizan (Bj) : Rudar (P) 11 : 7, Medraeščak : Bosna (V) 9 : 4, Crv. zvezda : Železničar 19 : 7, Rudar (T) : Split 12 : 12 (6: 6), Rabotnioki : Dinamo (P) 11 : 6 in Borac : Bosna (Sar) 17 : 10.
Državno prvenstvo v biatlonu bo na Igmanu
Kaže, da so končno premeščene težave okrog državnega prvenstva v biatlonu. Le-to bo 31. januarja na Igmanu pri Sarajevu združeno z Igmnaskim maršem. Konkurenca bo letos izredno huda, kajti organizator pričakuje prijave skoraj vseh naših najboljših tekačev.
Tri nove vlečnice
Med tednom so v Mozirju, Gomjam gradu in na Ljubnem montirali tri nove smučarske vlečnice. Vlečnica v Mozirju že deluje na smučiščih Brd^c, v Gornjem gradu in Ljubnem Pa bosta stekli v prihodnjih dheh. Vlečnice so velika pridobitev za turizem in za razvoj smučanja v teh krajih.
Spet dvoboj Avstrija - Francija z vmešavanjem Švicarjev in Nemcev — Idealno vreme omogočilo, da je prireditev doslej najboljša v bilanci letošnjih tekmovanj — Izredna proga za smuk — Naši niso vzdržali konkurence, niti zahtev hitrpsti in
tehnike.
St. ANTON, 17. jan. V petek se je na tradicionalnih tednih pri St. Antonu na Arlbergu pričelo XXX. tekmovanje alpskih smučarjev Arlberg — Kandahar. Vse kaže, da je letošnje tekmovanje istočasno tudi že višek sezone v alpskem smučanju, saj se je na startu moških in ženskih tekmovanj zbralo več kot 180 smučarjev in smučark. Tekmovanje se je pričelo v petek s smukom za ženske na 2100 m dolgi progi z višinsko razliko 546 m in z mnogimi značilnostmi veleslaloma, saj je imela proga kar 28 kontrolnih vratič. Strokovnjaki so pričakovali uspeh domačink, še posebej Zimmennannove. Prišlo pa je popolnoma drugače in se je prva panoga Kandaharja končala z velikim uspehom francoskih smučark. Najbolj-
ši čas je dosegla Anmie Fa-mose, ki se je z letošnjimi rezultati že trdno zasidrala v vrhu ženskega alpskega smučanja. Njena rojakinja Mari-elle Goitschel je zaostala le za delček sekunde. Jugoslovanki Ankeletova in Fanedlo-va sta se uvrstili v zadnjo tretjino med 50 tekmovalkami. Smuk ženske: 1. Famose (F) 1:40.11, 2. M. Goitschel (F) 1:40.19, 3. Biebl (ZRN) 1:40.42, 4. Haas (A) 1:41.43, 5. Demetz (It) 1:42.36, 6. Obrecht (Sv) 1:42.49, 7. Ch. Goitschel (F) 1:42.58, 8. Terrail-LLON (F) 1,43.88, 39. Ankele (J)	1:53.05,	45. Fanedl (J)
1:55.76.
ZA OLIMPIADO ŠE KANDAHAR
Včeraj sta bili na sporedu kar dve panogi. Najprej so
se pomerile tekmovalke v slalomu, potem pa še smučarji v smuku. Po prvi vožnji sla loma je presenetljivo vodila močna Avstrijska Haas pred Švicarko Obrecht in Nemko Biebl, čeprav velja ta tekmovalka za specialista v smuku. Famose je že s slabo prvo vožnjo izgubila možnost zmage v kombinaciji. Druga vožnja je vrstni red najboljših postavila precej na glavo, prinesla zaslužen uspeh Bieblovi, ki je letos nedvomno bistveno boljša kot v olimpijski sezoni, medtem ko pa si je Mariell Goitschel z dobro uvrstitvijo (dvakrat je bila druga) zagotovila zanesljivo zmago v kombinaciji.
Slalom — ženske: 1. Biebl (ZRN) 90.33, 2. M. Goitschel (F) 90.37, 3. Haas (A) 90.67, 4. Bochatajr Šv) 92.90, 5. Famose (F) 93.61, 6. Domete
(It) 93.85, 24. Ankele (J) 121.37. Končni vrstni red v kombinaciji: 1. M. Goitschel (F)
ROKOBORCI IZ LENARTA PRED DOSLEJ NAJVEČJO PREIZKUŠNJO
Šamanovi fantje v boj za I. zvezno ligo!
0.	78, 2. Biebl (ZRN) 2.05, 3 Haas (A) 10.73, 4. Famose (F)/ 19.72, 5. Demetz (It) 34.94, 24. Ankele (J) 221.26.
ZMAGOSLAVJE
AVSTRIJCEV
V smuku so slavili Avstrijci res veliko zmago, kar priča 7 njihovih uvrstitev med prvih 10, kakor tudi trojna zmaga Schranza, Nenninga in Messnerja. Presenetljivi zmagovalec z Lauberhorna, Sodat, je bil tudi tokrat z 9. mestom zelo dober. Jugoslovan Klinar je prvi del proge vozil zelo dobro, potem pa je na težkem mestu padel in moral odstopiti. Skupaj je startalo 120 tekmovalcev. Smuk moški: 1. Schranz (A) 2:35.17, 2. Nenning (A) 2:36.
01,	3. Messner (A) 2:36.26, 4. Bruggmaran (Šv) 2:36.86, 5. L. Leitner (ZRN) 2:36.97, 6. Bleiner (A) 2:37.40, 7. A. Leitner (A) in Favre (šv) 2:38.13, 9. Sodat (A) 2:38.15, 10. Huber (A) 2:38.80, 89. Dogša (J) 2:58.14.
Čez teden dni — 24. januarja bo na nogah ves Lenart. Iz bližnjih in daljnih krajev Slovenskih goric bodo prihiteli ljubitelji rokoborbe in tisti, ki so kdajkoli morda samo slišali za čvrste fante, ki so letos tako brez predsodkov posegli po najvišji lovoriki v slovenskem merilu. Za majhen kraj, kot je Lenart, pomeni to zares veliko, čeprav drži, da ta šport v naši republiki vedno bolj zamira. Vmes je nerazumevanje merodajnih forumov, ki z mačehovskimi dotacijami zavirajo razcvet tega športa, rokoborbe, ki je morala poleg Cerarja reševati jugoslovansko teles-novzgojno dejavnost celo na olimpijskih igrah v Tokiu (Simič, Martinovič). Bliža se namreč nedelja kvalifikacij republiških prvakov za vstop v I. zvezno ligo, za naš najkvalitetnejši razred. Na zadnjem sestanku liga odbora so izžrebali tudi že pare in tako je igra naključja hotela, da bodo Šum&novi varovnci iz Slovenskih goric v tem težkem izpitu stali nasproti rokoborcem iz Koprivnice.
V kulturnem domu bo v nedeljo dopoldne na sporedu prvo sreča-
nje, teden kasneje pa povratni obračun v Koprivnici. Tvegano je prognozirati zmagovalca, tistega, ki bo iz obeh borb izšel z boljšim izkupičkom. Mladega trenerja in tekmovalca Jožeta Sumana preganja zaenkrat le občutek, da bo njegova ekipa morda klonila samo zaradi tega, ker nima kvalitetnih (ali pa sploh ne) borcev za pol-težko in težko kategorijo, medtem ko so preostale težnostne skupine dokaj kakovostno zasedene z mladimi, ki so z osvojitvami številnih državnih naslovov dokazali, da vlivajo zaupanie. Tu mislimo predvsem na Crnčeca (v mušji), Žnuderla (v bantamu) in Zemljiča (v peresnolahki). Skupno z omenjenimi pa pridejo v- kvalifikacijskih nastopih v poštev seveda tudi Močnik (v lahki), Omerza (v vel-tru) in šuma n (v srednji). Kdo pa bo razvozi j al »gordijski vozel« v pol težki in težki kategoriji, zaenkrat še ni znano. Dejstvo je, da se bo vredno potruditi, saj bo pričetek I. zvezne lige tokrat nekoliko poprej (že 6. februarja), zmagovalec z dveh kvalifikacijskih srečanj pa bo avtomatično postal deseti član I. lige.	F-J*