METOVALEC.
Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno ^ glasilo
c, kr, kmetijske družbe «(?> vojvodine kranjske.
-• --
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje p. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na >/» strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/« strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Št. 22. V Ljubljani, 30. novembra 1891. Leto VIII.
Obseg: Seradela. — Rženi rožiči. — Iz podružnice za Tuhinjsko dolino. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Seradela.
V obče je znano, da se mora kmetovalec v svojem gospodarstvu ravnati po razmerah, v katerih se nahaja. Žato pa tudi vidimo, da se kmetijstvo po posameznih različnih krajih precej razločuje med seboj. Pri sicer enakih razmerah odločuje o rastlinah, ki se imajo pridelovati ali izključno ali pa vsaj bolj obilo, kakovost zemlje. Vender pa se nekatere rastline, ki bi v ugodnih razmerah mnogokomu lahko koristile, niso še razširile, ker jih kmetovalci premalo poznajo. Dobro bi bilo, da bi kmetovalec večkrat poskusil kako rastlino, o kateri vmisli, da bi bila za njegov kraj. Če bi mu dajala večih dohodkov nego dosedanje, bilo bi s tem že mnogo pridobljenega.
Taka pri nas manj znana krmska rastlina je seradela (orni-thopus sativus), katero kaže podoba 46. Seradela je enoletna rastlina in raste tudi na bolj peščenem svetu. Najboljše jo je sejati za kako pognojeno okopavino, in sicer samo, ali pa med kako drugo rastlino, kakor sejemo tudi deteljo. Iz početka raste bolj počasi, pozneje hitreje in daje na leto 2 košnji izvrstne krme; posebno svežo je živina rada. Semena je treba za 1 ha 20 do 30 pridelek pa znaša 20 do 30 q. Seme seradele prodaja gospod Josip
Lenarčič 40 gold.
na Vrhniki 1 % po 50 kr., 100 pa stane

Podoba 4(1,
Rženi rožiči.
V	življenji mnogokrat opažamo, da se marsikaj dobrega le težko in počasi razširja, a ne malo slabega vzdržuje se dosledno na površji. Še bolj čudno pa je da celo nezgode večkrat ne izmodre ljudi, da bi se po mogočnosti varovali vsega, kar je škodljivo. — Taka škodljiva stvar so rženi rožiči (scle-rotium clavus).
Večkrat sem že slišal, da je tisto leto rž posebno dobra, kadar je zelo rožičasta; pravijo, da daje takrat mnogo moke. Ni čudo, da da rožič več moke nego rženo zrno, koliko je pa tudi veči! Drugo pa je vprašanje, kašna je moka iz rženih rožičev ? Na to vprašanje nam je le takrat mogoče odgovoriti, kadar smo preiskali vsebino rženih rožičev.
V	njih nahajajo se poleg drugih sestavin tudi tri strupene snovi. Ena (ergotinova kislina) provzroča telesno hromoto, druga (sfacelinova kislina) prisad in pogin posameznih delov in tretja (kor-nutin) krčenje nekaterih delov, posebno maternice, kar mnogokrat provzroči izvrženje.

Iz tega razvidimo, da rožičasto žito in moka iz ; takega žita ljudem in živalim lahko silno škoduje, provzroča različne bolezni ali pa tudi smrt. Trditi smemo, da so mnogo nevarno bolezen, kateri niso mogli najti vzroka, zakrivili rženi rožiči. Profesor Kobart pravi, da je od leta 1000 pa do leta 1500 več nego sto tisoč ljudi zbolelo zaradi ostrupljenja s sfacelinovo kislino, in v srednjem veku, pravijo, pokazala se je vsled zastrup-Ijenja z rženimi rožiči 38 krat kužna bolezen. Od leta 17IG bilo je med 60 kužnimi boleznimi 8 takih, pri katerih so se ljudem posamezni telesni deli prisadih in odmrli. Zdravniki pravijo, da so tudi strahovito kugo „sv. Antona ogenj", ki je od 9. do 13. stoletja divjala posebno po naprednih deželah, najbrže zakrivili isti vzroki. Za to boleznijo oboleli ljudje so bili polni prisajenih oteklin — nekaterim so se celo gnojile — ali pa jih je vil krč, ali so znoreli; konec bolezni bila je smrt, ali pa so vsaj odmrli posamezni udje. Francozi pa še danes poznajo dve taki bolezni: rožični prisad (ergotismus gangraenosus) in pa rožični krč (ergotismus convulsivus), kateri pro-vzročajo rženi rožiči.
To je pač zadosten vzrok, da se bojimo rženih ro-žičev ter da se jih bolj varujemo nego doslej. Kolikokrat se pripeti, da otroci ali pa celo tudi odrasli ljudje v svojo škodo žvečijo ržene rožiče! — Kmetovalca prva naloga je, da se kolikor moči varuje tega nebodigatreba ter da svoje žito popolnoma očisti, da ne pridejo rženi rožiči v malin in v moko. Kraljeva vlada v Diseldorfu na Nemškem je prepovedala rožičasto žito hraniti, mleti ali prodajati in moko iz takega žita prodajati ali rabiti.
- Ako hoče kmetovalec ržeiiim rožičem napovedati uspešen boj, vedeti mora, kako nastanejo in kedaj in kako jih najlaže pokonča. Omeniti moram, da se rženi rožiči ne delajo samo na rži, ampak tudi na nekaterih drugih rastlinah*); vender pa jih največkrat opažamo na rži in zato jim tudi pravimo rženi rožiči.
Če rožič pade iz rastline na tla ali pa če pride s semenom na njivo, leži tamkaj do spomladi; spomladi pa požene po kaka 2 % dolge nitke. Vsaka nitka ima na konci majhno bunčico ali glavico, in od tod je dobila gliva tuki svoje ime: škrlatno-rdeča glavnica (cla-viceps purpurea), V teh glavicah tvori se predroben tros (glivično seme), kateri se raznese po cvetočem klasji ter prične tukaj novo življenje. Med plevami okoli plodišča napravi belo sluzno tvarino (sphacelia), ki izločuje nekak sladek sok (pravijo mu tndi medena rosa), pa tudi nov tros. Različni mrčes hodi na sladki sok in, ko se nekoliko posladka, leze dalje po klasu ali pa odleti drugam. Ližoč ; sladki sok pa se je nabral mrčes tudi trosa, in njega sedaj raznaša po klasji. Kamor tak mrčes pride, pusti lahko kaj trosa in položi tako temelj novi sfaceliji. Ta tvarina pa je vzrok in začetek rožičem. Okuženo plodišče se najprej podaljša, potem pa se posuši, in na njegovem mestu razvije se rožič, kateremu kakor kapica pokriva suho plodišče zgornji del. Rožič torej ni nič drugega, nego počivajoča škrlatno-rdeča glavnica. — Ob ugodnih razmerah pokažejo se rožiči čudovito pogostoma. Letošnje leto bilo jih je po nekaterih krajih prav mnogo. Kdor ima še kaj rožičastega žita, očisti naj ga prav skrbno, rožiče pa naj vrže na ogenj ali pa naj jih proda v lekarno.
Kakor smo razvideli iz glivičnega življenja, bode čiščenje žita edino sredstvo zoper rožiče. Čim manj ro-žičev pride na polje, tem manj se bodo razsevali.
Če kmetovalec motri ržene rožiče s tega stališča,
*) Profesor dr. Kiihn pravi, da se nahajajo na 6 pitomih in na 21 divje rastočih rastlinah.
ne bode jih vesel, marveč žalosten. Rožiči mu pridelka ne množe, ampak le manjšajo, ker vsak rožič uniči žitno zrno. Rožiči ne manjšajo le moke, ampak jo tudi zastrupijo. Ni prav lahko spoznati rožičaste moke in iz nje pečenega kruha. Tak kruh ima nekako rdečkasto-višnjev-kasto barvo in oster okus, moki pa so primešani temni delci kakor črne pičice. Če teh delcev naberemo za kake pol žličke, polijmo jih z lugom in segrejmo; duh po sla-nikih prepriča nas, da je moka rožičasta.
Ker so rženi rožiči živalim ravno tako škodljivi kakor ljudem, moramo tudi tisto žito, kar ga odmenimo za krmo, če je rožičasto, skrbno očistiti.	F. Š.
Iz podružnice za Tuhinjsko dolino.
V dan 8. novembra t. 1. je imela Tuhinjska podružnica c. kr. kmetijske družbe svoj prvi občni zbor. Sicer bi se bil moral zbor vršiti v dan 25. oktobra, kakor je bilo v 1!). štev. „Kmetovalca" razglašeno, ali zaradi neke ovire se je zborovanje odložilo na poprej omenjeni dan.
Podružnični predsednik g. Matej Kljun pozdravi navzočne, kojih je bilo 20 udov in 2 neuda. Naglasa, kolike pomembe je kmetijska družba dandanes, ter pojasnjuje pravila c. kr. kmetijske družbe, katera je vsak ud z diplomo vred prejel. Priporoča nadalje, naj se za družbo vsak kmet po vsej moči zanima, udje pa naj obilno in redno obiskujejo podružnična zborovanja. Zato je dolžnost vsakega uda, da vabi i svoje sosede k zborovanjem ter jih nagovarja, da pristopijo k družbi. »Zborovanja naša", pravi naposled, „niso brez pomena; kajti tu se bodemo poučevali o umnem kmetovanji s tem, da si bodemo dajali drug drugemu dobre svete, koje smo si pridobili bodisi po svoji izkušnji ali pa jih zajeli iz strokovnih knjig kmetijskih."
Iz poročila tajnikovega posnemamo, da se je naša podružnica po trudoljubivem prizadevanji župnijskega upravitelja prečast. g. Mateja Kljuna ustanovila v dan 12. aprila t. 1. Tega dne nas je obiskal gosp. Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, ter nam v tukajšnji šoli 2 uri predaval o živinoreji. Konci izvrstnega govora je omenil tudi drugih panog kmetijstva, kolikor je sploh bilo mogoče v tako kratkem času. Na izbornem pouku zahvali gospoda govornika tukajšnji posestn>k in občinski svetovalec Vid Ivadunc. Naj še dostavim, da je bilo zbranih nad 120 poslušalcev.
Po predavanji se je vpisalo 29 posestnikov, 3 pa so bili uže udje c. kr. kmetijske družbe.
Dasi je podružnica še jako malo časa, vender smo dobili po njenem prizadevanji od slav. c. kr. kmetijske družbe, oziroma slav. deželnega odbora, 2 izvrstna bika, 1 pinegavske in 1 muricedolske pasme, ter tudi 2 ovna in 1 ovco bergamaškega plemena v Tuhinjsko dolino.
Iz izvestja blagajnikovega smo zvedeli, da ima podružnica 28 gold. 47 kr. v blagajnici. Če se prišteje še 33 gold., katere bodemo v kratkem prejeli od udov za leto 1892., imeli bodemo 61 gold. in nekaj krajcarjev v blagajnici, za kar si lahko kako stvar omislimo.
Potem je govoril gosp. Matej Kljun o saditvi, oziroma presajanji sadnega drevja. Žal, da ne morem do-slovno napisati izbornega, po izkušnjah omenjenega gospoda sestavljenega govora. Zato mi dovolite, da posnamem le važnejše točke.
Gosp. govornik, ki je poznan kot izvrsten sadjar 1 in vrtnar, pojasnjuje, kako nam je ravnati ob začetku s
sadnim drevjem, namreč da se morajo drevesca saditi v primerni razdalji, pri čemer se je seveda ozirati na lego prostora, kojega hočemo zasaditi, ter tudi na vrsto dreves.
Potem nam pojasnjuje, kako se postelje drevescu postelja, t j. kako se izkoplje pravilno jama. Dalje razlaga pomen opore (kolca), kojo zabijemo poprej v zemljo, predno drevesce vsadimo, in sicer jo postavimo navpično, ne pa poševno, kakor je osobito po naših krajih napačna navada.
Za tem pojasnjuje, kako se ravna z zemljo, katero hočemo rodno napraviti, ako je peščena ali pa močvirna.
Slednjič preide na prirezovanje korenin in nepotrebnih vej ter gnojenje, koje je drevju istotako potrebno kakor drugim rastlinam.
Končno pa še poudarja, da je uspešneje drevesca jeseni presajati nego spomladi; kajti drevesce po zimi spi in ž njim tudi sok. Kadar pa vspomladno solnce predrami SDečo prirodo iz zimskega spanja, vzbudi se tudi naše drevesce, ne da bi vedelo, kaj se je ž njim zgodilo.
To so torej glavne točke omenjenega govora, kojega smo vsi z zanimanjem poslušali. Gosp. predsednik pravi naposled, da rad pojasni temu ali onemu kako stvar glede sadjarstva, ako bode le v njegovi moči. — Martin Hribar vpraša, v kaki razdalji se drevesu pognoji, ali se tik debla? — Gosp. predsednik pravi, da je to ležeče na kroni. Čim veča je krona, tem veče t. j. širše so korenine, potem se mora bolj na široko od debla gnojiti. — Valentin Hribar vpraša, kaj je to, da se na neki njegovi mladi jablani delajo bule? Gosp. predsednik pravi, da so nekatere jablane take, njegova jablana pa ima bolezen, rak imenovano.') — Jakob Hribar vpraša, kako bi se odpravili in odgnali zajci, koji mu pri sadnem drevji na-pravljajo toliko škode? — Gosp. predsednik odgovarja, da se odpoditi sicer ne dado drugače nego s puško, da pa drevje lahko nekoliko proti zajcem zavaruje, ako ga namaže z govejo krvjo, pomešano z apnom in žolčem.
Takih vprašanj in odgovorov je bilo še nekaj. Potem vpraša gosp. predsednik ude, kaj naj storimo z denarjem, kojega imamo v blagajnici. Naj li kupimo kak stroj, ali drevje, ali kaj drugega? Vsi udje so se odločili, da napravimo čistilnico. Kje bode postavljena, sploh kako se bode rabila, sklepali bodemo pri prihodnjem zborovanji. Zaradi nastopajoče teme zaključi gosp. predsednik prvo naše zborovanje z željo, da bi se večkrat zbirali ter na takov način poučevali. No upam, da ne bode dolgo, ko bomo zopet zborovali. Vam bom uže sporočil, gosp. urednik, ako ne vržete takih poročil v svoj nenasičeni koš. **)	Tuhinjski.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 267. Imam jako lepo junico, ki jo hočem za pleme vzrediti. A sedaj se kaže, da ji bodeta rogova napačno zrasla, kar bi žival močno kazilo. Ali je katero sredstvo,
da se rast rogov uravna? (M. G. v K.)
Odgovor: Dokler rogova še rasteta, uravnate ju prav lahko, kakor želite Naredite s prav tanko žago v rog na tisti plati, kamor hočete, da naj se krivi, dve ali tri povprečne in dobra 2 milimetra globoke zareze. Tudi vže napačno zakrivljen rog se da na ta način pri mladi govedi popraviti, a seveda le počasi in z večkratnimi zarezami.
Vprašanje 268. Ali je kako sredstvo na lahek način
*) Take bule dela tudi krvna uš.	Uredn.
**) Poročila o delovanji podružnic so nam vedno dobro došla. ker služijo v spodbujo drugim područnicam	Uredn.
in brez posebnih priprav spoznati, če je vino mešano z ja-
bolčnikom ? (K. R. v Ljubljani.)
Odgovor: Tako sredstvo imamo, je prav priprosto in uspešno. Vlijte vina, katero mislite preskusiti, v kako prav plitvo posodo, na pr. na krožnik. Zadostuje, da je vina pol centimetra na debelo. To vino pačasi zgrejte in je pustite, da vsa tekočina izhlapi. To delo lahko opravite na zakurjeni peči ali pa na ne prevročem ognjišči. Na krožniku ostane še nekaj goščave, ki jo pa zgrejte malo bolje, nego je vrela voda. Ako je bilo vino le samo grozdno, zaduhali bodete čist vinski duh, ki je podoben tistemu, ki ga čutimo v kozarci, v katerem je bilo nekaj ur poprej vino; ako je pa bilo vino mešano z ja-bolčnikom, potem pa močno zgreta goščava precej zadiši po pečenih jabolkih. Ta duh je celo tudi zapaziti, če je bilo vinu tudi le desetinko jabolčnika primešanega.
Vprašanje 269. V zadnjem času se večkrat pripeti, da pridejo tuji trgovci in ponujajo po vaseh milo (žajfo), in sicer skoraj polovico ceneje, nego domači trgovci. Ker se mi velika razlika v ceni zdi sumna, zato vprašam: Ali je moči dajati za to ceno pošteno blago, in če ne, iz česa je narejeno to milo? (v. G. V L.)
Odgovor: Milo, katero prodajajo zlasti zadnji čas potujoči trgovci, t. j. poljski židje, je prav malo vredno, gotovo pa ne toliko, kolikor da kmet za nje. Vsaka gospodinja, ki kupi to milo, se opehari, ker tako milo na zraku izpuhti in vsled svoje sestave perilu bolj škoduje nego koristi. Milo se dela iz loja, olja ali kake druge tolšče in iz luga. V poštenem blagu je '/j do 1/1 vode, in če je milo sedaj po 22 do 26 kr. kilo, nimata veliko dobička ne tovarnar ne trgovec V milu, ki ga prodajajo omenjeni trgovci, pa je le malo tolščobe, zato pa veliko vode, oziroma luga, in to prav močnega, poleg tega pa zelo veliko, in sicer včasih do 50 °/0 t. j. polovico kreme-novo-kislega natrona Te zadnje reči stoji kilo le 5 gold , v milu pa ni prav nič vredna. To milo, katero ti trgovci pro-dajejo po 12 do 15 gold., stoji njih same inorda komaj 8 gold., ni prav za nič io, ker rabijo močen lug, zato kvari perilo. Našim gospodarjem prav zelo priporočamo, naj nadležnim Židom, ki hodijo ponujat goljufivo blago, prav resno vrata pokažejo, ali še boljše kar čez prag jih poženejo.
Vprašanje 270. Ker je pri nas kuga na parkljih in V gobci pri govedi, kupil sem karbolineja, a sedaj ne vem, kako ga rabiti. Dosedaj sem mazal s čopičem paiklje, in res v mojem hlevu ni še te bolezni. Tudi mažem v hlevu lesen steber s karbolinejem, da razkužuje tudi duh moj hlev. Kako mi je prav za prav ravnati, zlasti ako moja goved tudi dohode bolezen? (J. P. v D. na Primoskem).
Odgovor: Da parklje mažete s karbolinejem, je prav, le zdi se nam, da je sam na sebi premočen. Za izpiranje parkljev zadostuje voda, kateri je pridejauega na liter 4 do 5 navadnih žlic karbolineja. Priporočamo izpirati tudi gobec, in sicer z vodo, kateri je dodejanega 2 žlici karbolineja. Ako bodete tako ravnali, najbrže ne dobode Vaša goved te bolezni, in če jo, prebila jo bode laže in hitreje. Kadar je goved uže bolna, smete ji pa gobec izpirati z vodo, v kateri je tri do štiri žlice karbolineja. Prav gotovo se bodete bolezni ubranili, če tako ravnate in tudi gledate, da živina ne pride nikamor, koder je bolna goved, zlasti se pa ogibajte skupnih napajališč.
Vprašanje 271. Na biku, katerega sem prejel od deželnega odbora, zapazil sem neko bolezen. Voda gre namreč od bika prav redno, Je kadar neha scati, pa prične z repom okoli sebe biti in se tako prestopa, kakor da bi ga klalo. To ravnanje pa vedno kmalu poneha. Kateri vzrok je tej bolezni in kako jo zdraviti? (F. P. v S.)
Odgovor: Ravnanje bikovo kaže, da ima v scavilih nekje kako bolezen, ki mu bolečine dela. Ker so te bolezni
včasi zelo nevarne, a jih je o pričetku lahko ozdraviti, pripo-
♦
ročamo Vam, obrnite se do okrajnega živinozdravnika v Kamniku, ki bode določil bolezen in Vam dal navod za zdravljenje.
Vprašanje 272. V 9. številki „Kmetovak-a" omenjate vrtilne sesalke za pretakanje vina. Ker bi si jo rad naročil, zato prosim odgovora, kje jo je dobiti, pri kom in koliko stoji ? (F. S, v b. na Primorskem.)
Odgovor: Vrtilne sesalke za pretakanje vina doboste pri tvrdki „Administration der Weinlaube" v Klosterneuburgu pri Dunaji. Sesalke stoje od 90 do 180 gold., še posebe pa je plačati pipe, kavčukove cevi i. t. d. Pri Jos. Stadlerju v Ljubljani doboste sesalke nove sestave, ki so izvrstne za pretakanje vina in rabijo ob enem za brizgalnice, za polovico ceneje.
Vprašanje 273. Po naših travnikih se jako množi strupeni mlečnik (euphorbia), ki provzoča živini drisko, ako ga uživa. Se li da pregnati mlečnik s travnikov in kako? (A. R. na Ž. pri Srpenici.)
Odgovor: če se mlečnik po travnikih množi, je to dokaz, da so slabo obdelani in nič gnojeni. Travnike redno vsako pomlad prebranajte ter jih gnojite (najboljše po zimi z gnojnico), in kmalu bo mlečnik izginil. Sploh pa živina šele tedaj to rastlino zaužije, ako jo lakota prisili.
Vprašanje 274. Kako je pregnati s travnikov jako množeče se „lepenje", kojega goved noče jesti? Nekateri so zarad tega zemljišče preorali. Ali to kaj pomaga? (A. R. na Ž. pri S.)
Odgovor: Rastlina z imenom „lepeuje" nam ni znana, zato nam jo izvolite podrobneje popisati, in potem Vam odgovorimo.
Vprašanje 275. Imam 30 arov velik in s treh strani ob* gozdu ležeč travnik, kateri mi donaša malo krme, ki je vrhu tega pomešana z gozdnim listjem. V bližini uspeva kaj dobro smrečje, in zato sem se namenil pomladi pogozditi ta travnik S smrečjem. Svetujte mi, kako naj to zvršiin, kje naj drevesca naročim in koliko sadik bodem rabil ? (A. P. Cr. v G. na Stajarskem.)
Odgovor: Mlade smreke se sade v jamice, ki se delajo navadno z motiko. Sredi jamice se postavi potem sadika, in zemlja od vseh strani na njo rahlo pritisne, če je zemlja peščena in suha, dobro de rastlinam, če so jamice z rušino pokrite, ker ona vlago pridržuje. Ako bodete smreke sadili v vrste, in sicer vrste in rastline po 2/3 metra narazen, rabili bodete na ar 1000, torej za 30 arov 30000 rastlin. Na visoki, mrzli legi in v hudi burji vzgojene sadike ima na prodaj A. Rovan na Colu nad Vipavo, doboste jih pa tudi v c. kr. osrednji gozdni drevesnici v Ljubljani.
Vprašanje 276. S čim je bolje zidati gnojnično jamo, z opeko in cementom ali z betonom? Ali je vsak cement dober za to zidanje? (J. P. v Z.)
Odgovor: Oboje gradivo je dobro, in po našem mnenji se je odločiti za tisto zidanje, katero bo cenejše in laže. Za gnojnično jamo je dober vsak cement.
Vprašanje 277. Ali ima jabolko	„plamenasti kardinalec" toliko kupčijsko vrednost, kolikor	angleška zlata zimska parmena ali pa mašanckar? Kardinalec	pri nas jako dobro uspeva. (J. P. v Z.)
Odgovor: Plamenasti kardinalec ima veliko kupčijsko vrednost, ker je dober za namizno porabo, a še boljši za gospodarsko. Drevo je zelo rodovitno, zgodaj rodeva v vseh legah. Ker se kardinalec drži do spomladi, ima prednost mimo zimske parmene, ki zdrži le do novega leta.
Vprašanje 278. Naredil sem iz popolnoma nerodovitnega sveta njivo za en mernik posevka. Uže večkrat sem slišal, da se dobo za tako delo nagrada, zato vprašam: Ali je to res in kam je vložiti prošnjo? (J. H. v Č.)
Odgovor: Pač je dajalo c. kr. kmetijsko ministerstvo
! pred kakimi dvajsetimi leti nagrade za taka dela, a sedaj pa ne več, kar je popolnoma prav, kajti nagrade se dajejo le za obče koristna dela, ne pa za taka, kakeršno je Vaše, ki je i tako le Vara v korist. Svoje zemljišče zboljšati bodi dolžnost vsakega pridnega gospodarja.
Vprašanje 279. Pri nas letos hudo razsaja prašičja kuga, ki je uže mnogo prašičev pobrala. Ta bolezen se baje imenuje „rdečica", kakor pojasnjuje Dularjeva knjiga „Živmo-zdravnik". Vender se znamenja ne strinjajo popolnoma s tukajšnjo boleznijo. Obolelim prašičem omahne najprvo rep, potem ušesa, ki tudi porde. Nadalje postane žival pod trebuhom rdeča in, kadar dobo rilec višnjevkasto barvo, pa pogine. Omenjena knjiga ne nasvetuje nobenih zdravil, zato vprašam, ali se da ta bolezen sploh zdraviti ali vsaj preprečiti? (J. B. j v G. T)
Odgovor: Prašič je prav zelo podvržen vraničnemu prisadu, ki se v raznih (blikah kaže in ima zato razna imena, kakor rdečica, pereči ogenj, kuga, in ker obolela žival navadno tudi pogine, zato je najnevarnejša prašičem. Zdravljenje je na-1 vadno breuzuspešno, zato je glavna reč bolezen preprečiti. V svinjaku, v katerem je prašič za rdečico poginil, ne odkrižamo se bolezni nikdar, ako svinjaka popolnoma ne razkužitm, kar je pa pri lesenih svinjakih skoraj nemogoče. Prvo sredstvo zoper prašičjo kugo je dober, zidan svinjak s tlakanim dnom, ki je lahko vedno snažen. Najboljše je, če ni v njem prav nič lesenega, niti lesenih korit ne. Kadar v takem hlevu prašič za to boleznijo pogine, tedaj je svinjak na novo pobeliti, tla močno z vodo izprati, najboljše če se dodene vodi karbo-lineja ali kreolina, lesene dele svinjaka pa je najboljše sežgati, a le če so veliko vredni, s prav močnim lugom izprati. Gnoj se kam v zemljo zakoplje, kamor ne more nobena žival, ali še i boljše ga je posušiti in sežgati. V nemškem listu ,,Land\virt-schaMche Thierzucht" z dne 11. novembra t. 1. sta na enako vprašanje naslednja dva odgovora: Dr. G. \V. piše: Zdravljenje rdečice je brezuspešno, bolezen pa se da preprečiti. Najboljše sredstvo je solna kislina, katere se dene v krmo, in sicer 1 navadno žlico na vsako vedro krme. Koder tako delajo, ne prikaže se ta bolezen nikdar. Ker rdečica prašiče napada le po leti, zato se to zdravilo daje od 1. maja do 1. novembra. Razen tega je svinjak dobro prevetravati ter dajati živalim čiste pitne vode, v katero se kane nekaj kapljic raztopljenega železnega vitrijola. Iz drugega odgovora v omenjenem listu pri-občujemo to le: Na graščini Aust-Pa\vlo\vitz ua Poznaujskem in v njeni okolici je letošnje poletje zlasti meseca avgusta kuga strašno močno nastopila. Graščinsko oskrbništvo je od nekega I. Meyer-ja v Poznanji po telegrafu naročilo njegovo sredstvo proti rdečici, kojega stoji 6 funtov 10 mark (6 gold.). Predno je to sredstvo došlo, poginili so 3 prašiči, in 4 so bili vidno bolni, a ti so ozdraveli, ko so dobili po dvakrat tega zdravila, in so uže drugi dan hlastno jedli. Vsi drugi prašiči so dobili tega zdravila, a nobeden ni več po ginil. Tudi drugi posestniki so potem dobili to sredstvo in vsi so je rabili z enakim uspehom, zato — tako piše oskrbništvo — ne moremo kaj, da ne bi razglasili te spričane resnice.
Vprašanje 290. Moja 7 let stara kobila ima V kolenu zadnje noge oteklino, vsled katere je začela šepati. Ljudje pravijo, da so to inahovnice. Dosedaj je ta oteklina še mehka, in če kobila nekaj časa teče, pa jenja šepati. Kako se da ta bolezen zdraviti? (J. S. v S J.)
Odgovor: V kolenu zadnje noge, prav za prav v skočnem členu, delajo se razne otekline, ki imajo tudi razne izvore in so različne bolezni. Iz Vašega vprašanja nikakor ni razvidno, katero bolezen ima Vaša kobila. Bolezen je lahko pipa, vnetje kite, mehur, krak i. t. d. Berite o tem v knjigi družbe sv. Mohora „Domači živinozdravnik", še boljše je pa, če se obrnete do živinozdravnika, kar Vam zelo priporočamo.
Vprašanje 281. Imam panj čebel, katerega prezimujem
v sobi, a ker mi hodijo čebele iz njega, dela mi to nadlego, debela, ki gre iz panja, ne vrne se in otrpne zunaj. Kaj mi je storiti, da ne bodo uhajale? (F: S., učitelj v V. pri Komnu.)
Odgovor: Zaprite žrelo, in čebele Vam ne bodo uhajale budilo se nam zdi, da se še sami niste tega domislili, a nič manj čudno se nam ne vidi, zakaj čebele v sobi prezimujete, ker je to proti pravilom umnega čebelarstva. Čebelarskega lista sedaj Slovenci nimamo nobenega.
Gospodarske novice.
*	JLetnina za 1. 1892. Sredi meseca novembra je poslal glavni odbor naše družbe gg. podružničnim načelnikom nabiralne pole za letnino za prihodnje t. j. 1892. leto. Odbor je gg. načelnike prosil pobrati letnino do 20. decembra t. 1., zato prosimo vse čč. gg. člane naše družbe, da o priliki plačajo svojim načelnikom letnino. Ude po podružnicah, ki niso še urejene, oziroma ki nimajo načelnikov, in potem ude zunaj dežele tirjal bode odbor neposredno iz Ljubljane, in sicer potom poštne hranilnice, kar ne prizadene udom nobenih stroškov. Naročniki «Kmetovalčevi» naj pa o pravem času ponove svojo naročnino, in sicer najbolje po poštni nakaznici.
*	t Gospod. Josip Trepal, posestnik in župan na Rovtah ter dolgoleten ud naše družbe, je umrl 10. novembra t. 1. Naj počiva v miru!
Dve novi podružnici naše družbe se bosta kmalu ustanovili, in sicer ena za Hrenoviško faro, druga pa za Košansko-Vremsko dolino.
*	Farna podružnica c. kr. kmetijske družbe v Št. Vidu pri Ljubljani je imela v nedeljo 15. t. m. občni zbor, na katerem je tajnik g. G. Pire temeljito govoril o ravnanji z gnojem. Bog daj, da bi ta pouk res kaj koristil in bi naši gospodarji tudi domač gnoj cenili in ga bolje hranili nego so ga doslej. Iz poročila podružničnega načelnika g. J. Žirovnika je bilo razvidno, da podružnica šteje že 60 članov, kar je za eno samo faro gotovo častno. Dalje je poročal o delovanji t r i-jerja in da imajo zdaj člani na razpolago tudi travniško brano, ki je stala z vsem skupaj 35 gld. 24 kr. Občni zbor je sklenil trijerju oskrbeti primeren voz in posode in naročil odboru delati na to, da St. Vidska podružnica čim preje do-bode potrebne stroje za izdelavanje sadnega mošta. Vidi se iz tega, da so dandanes moštarne na dnevnem redu; saj bodo pa tudi prav oskrbovane moštarne dajale našim gospodarjem obilo lepih novcev. Zbor je trajal skoro 3. ure.
*	Podružnica V Kamniku je imela 26. novembra t. 1. obilo obiskan občni zbor, na katerem je bil voljen nov odbor obstoječ iz nastopnih gg.: Emil Janežič, posestnik na Perovem, predsednik, Valentin Burnik, nadučitelj v Kamniku, Janez Jeran, posestnik v Šmarici, Karol Prelesnik, župan v Stahovici, Andrej Svetlin, posestnik v Podborštu, Nikolaj Zadnikar, c. kr. okr. živinozdravnik v Kamniku in Ivan Štele, posestnik v Kamniku, odborniki.
*	Ribarski odsek kmetijske družbe namerava na obilo pričeti v z rej a t i rake, katere bode zaplojal po kranjskih vodah. Iz mnogih vzrokov mu je pa treba vedeti, kako je sedaj z raznimi vodami, v katerih so bili pred račjo kugo raki. Zato se obračamo do častitih naših bralcev, da nam kolikor mogoče sporoče o vseh takih vodah, ali so se raki vže kaj pričeli po njih kazati, ali se je kedaj poskušalo z vdevanjem račje zalege in kakšni so bili uspehi. Blagohotna
poročila je poslati ribarskemu odseku naše družbe ali pa družbi sami v Ljubljani.
*	Ilustrovan cenik tvrdke Fr. Detter-ja v Ljubljani je bil priložen zadnji številki ,,Kmetovalca". Prav toplo priporočamo to tvrdko našim gospodarjem, ki žele kupiti kak kmetijski stroj, ker poznamo gosp. Detterja za prav poštenega trgovca.
*	„Učiteljica za kmetijsko gospodinjstvo'" (Die Lehr-meierin) je ravnokar izšla nemška knjiga, katero je spisal tajnik koroške kmetijske družbe in vodja kmetijske šole v Celovci in gospodinjske šole v Marienhofu C. Schiitz. Knjigo je spisal g. Schiitz pred vsem za svoje učenke, a sestavljena je tako, da jo bode s pridom brala vsaka gospodinja, ki se hoče izobraziti v naprednem kmetijstvu, kolikor jej je treba pri njenem poslu. V knjigi je povedano prav poljudno toliko o prirodoznanstvu, kolikor je dandanes dobro vedeti vsakemu človeku, ki se hoče s pridom pečati s kmetijstvom; razloženo je nadalje krmljenje domačih živali, pripravljanje jedil za družino, reja živine, mlekarstvo :in slednjič računovodstvo. Prav toplo priporočamo to knjigo vsem onim našim gospodinjam iu odraslim hčeram, katere razumejo nemški, ker našle bodo v njej veliko koristnega za svoj posel. Knjigo, katera je sicer izšla pri M. Ileinsius-a nasledniku v Bremenu, dobiti je v vsaki knjigotržniei.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 10. novembra 1891.
Predsedoval je družbeni predsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg.: Franke, baron Lazarini, Ogorevc, Šiška, Witschl, Žirovnikin tajnik Pire.
V komisijo za licencevanje žrebcev odbor izvoli kot zastopnika kmetijske družbe za prihodnjo triletno dobo gg. Jos Fr. Seuniga ter dež. živinozdravnika J. \Yagner-ja.
Tajnik poroča o porabi letošnje državne podpore za gove-darstvo in ovčarstvo, katero poročilo vzame glavni odbor na znanje.
Ker je družbi na ponudbo v deželi rojen oven čistega frizij-skega plemena in ker ima družba v ta namen še ostanek podpore za ovčarstvo, ukrene ga kupiti ter izročiti v porabo Jak. Janži, županu na Dovjem.
Dveh prošenj za dovolitev novih, oziroma za preložitev uže obsteječih semnjev ukrene glavni odbor ne podpirati, in sicer zato ne, ker so dotične sosedne občine upravičeno ugovarjale in ker je v teh krajih i tako dovolj semnjev.
Prošnjo meščanske šole za podporo v ustanovitev ameriškega vinograda ukrene glavni odbor toplo priporočeno izročiti vis. deželnemu odboru.
Ukrene se z ozirom na podporo, ki bo na razpolaganje, in z ozirom na druge razmere poslati nekaj Bohinjcev v sirarski tečaj v Št. Mihel na Tirolskem.
Poročilo družbenega zastopnika gospoda dr. Poznika pri izpitu učencev kmetijske šole v Grmu vzame glavni odbor na znanje.
Ker je vodstvo c. kr. kaznilnice na Gradu v Ljubljani ukrenilo vpeljati za kaznjence pouk o sadjarstvu, ukrene je odbor na njegovo prošnjo z vsem potrebnim podpirati, kolikor bo družbi mogoče.
Ukrene se državnemu zboru predložiti peticijo za znižanje solne cene.
Na prošnjo občine Dovške na Gorenjskem, naj se družba potegne za njo, ker mislijo v Mojstrani ustanoviti tovarno za cement, ki utegne gospodarjem zlasti zaradi živine škodovati, ukrene odbor poskusiti v tej reči kaj doseči, vsaj pa to, da bodo podjetniki jamčili za vsakeršno škodo.
Na poziv vis. deželnega odbora je družbeni tajnik pregledal od dežele podpirane ameriške vinograde ter je v seji poročal o tem, kar je videl. Odbor vzame poročilo na znanje ter tajništvu naroči prijaviti je vis. deželnemu odboru.
Za nove ude so bili predlagani in vzprejet.i nastopni gg.: Geržina Mihael, posestnik v Vrbici; Plevel Franc, posestnik v Dševku; Jenko Janez, načelnik želez, postaje v Litiji; Tomazin Anton, krojač v Šmartinu pri Litiji; Josip Benedik, posestnik pri sv. Joštu; Intihar Ivan, c. kr. nadporočnik v pok. in posestnik na Škrabčem; Grilc Anton, posestnik na Vačah pri Litiji; Dobravec Peter, posestnik na Črnučah; Bilban Anton, posestnik v Vodicah; Vukšinič Martin, posestnik v Božakovem; Gorjup Ivan, veleposestnik na Opčini; Pnshnik Marko, notarski kandidat v Ljubljani ; Jeran Janez, posestnik v Šmarci; Anton Kuhar, posestnik v Dobu; Pire Metod, posestnik in trgovec v Kranji.
V a l> i 1 o
k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Ribnici, ki bode 7. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v občinski pisarnici.
VZPORED:
1.)	Predložitev računov.
2.)	Posvetovanje o napravi i odružnične drevesnice.
3.)	Vplačevanje letnine za 1. 1892.
4.)	Razni predlogi.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske
v Ribnici, dne 26. novembra 1891.
J. Klun s. r., predsednik.
V a l) i 1 o.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Kostanjevici vabi svoje ude k občnemu zboru, ki bode dne 17. grudna ob 1 uri po-poludne v šoli v Kostanjevici. Dnevni red:
1.)	Volitev novega odbora.
2.)	Vplačevanje letnine.
3.)	Posamezni nasveti udov.
Odbor podružnice v Kostanjevici
dne 26. novembra 1881.
Damjan Pavlic s. r., predsednik.
Št. 14091.
Razglasilo.
Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarija 1885.1. (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo pesestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje
,do 15. decembra 1891. 1. pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja staja-lišče žrebčevo.
Dovoljeno je, zglasilo zvršiti pismeno ali ustno; ob enem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo.
Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje.
Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregle davala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. vlada za KranJsUo. V Ljubljani dne 15. novembra 1891.
C. kr. deželni predsednik: AVinklei' s. r.
Št. 24059.
Razglasilo.
C. kr. namestništvo v Gradci je z ozirom na splošno ugodno stanje kuge v gobci in na parkljih na Kranjskem odredilo, da so omejitve v živinskem prometu, katere so bile ukazane z razglasilom z dne 12. t. m., št. 26.079, proti kranjski deželi z 20. dnevom meseca oktobra t. I, št. 24.086, spet razveljavljene in da je uvoz prežvekovalcev in prašičev s Kranjskega na Štajersko iz nova dopuščen.
Ker kuga v gobci in na parkljih tudi na Štajerskem bistveno pojema, zatorej deželna vlada prepoved, katero je izdala z razglasilom z dne 15. septembra 1891. L, št. 11.173, zoper uvažanje parkeljnat.e živine s Štajerskega na Kranjsko, s tem razveljavla, in uvažanje prežvekovalcev in prašičev iz neokuženih krajev štajerske dežele na Kranjsko je spet dopuščeno.
Okraji, ki so na Štajerskem in Kranjskem še okuženi, razglašali se bodo vsak teden v uradnih novinah „Laibacher Zeitnng". Interesenti se opozarjajo na te razglase z opazko, da zgoraj dopuščeni živinski promet med Štajerskim in Kranjskim se ne dotika krajev in prostorov obeh dežel, ki so še okuženi, ampak da ostajajo zaporne odredbe po teh krajih po svoji polni vsebini v veljavnosti in da se njih prestopki tudi na dalje ostro kaznjujejo po zakonu z dne 24. maja 1882, drž. zak. št. 51.
Naposled se okrajna oblastva pooblaščajo. dopuščati živinske semnje, v kolikor je to z ozirom na ležo sejmskih krajev v obče dopustno, toda samo pod tem pogojem, da sejmske občine skrbe za natančni piigled zapornih odredeb po okuženih poslopjih in krajih in za zadostno živinozdravniško nadzorovanje živinskih semnjev.
C. kr. deželna vlada.
V Ljubljani dne 17. novembra 1891.
Tržne cene.
V Ljubljani z dne 28. novembra 1891.
Pšenica gld. 8.80 kr., rž gld. 6.80 kr., ječmen gld. 4.56 kr., oves gld. 3.09 kr., ajda gld. 5.96 kr., proso gld. 4.55 kr., t.uršica gld. 5.30 kr., leča gld. 11,- kr., grah gld. 10,— kr., fižol gld. 10,— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.)
Krompir 100 kgr. gld. 2.50 kr.
Prašičje salo 60 kr., špeh svež 54 kr., špeh prekajen 62 kr., surovo maslo 68 kr., goveje meso 62 kr., telečje meso 54 kr., svinjsko meso 54 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
100 kgr. sena gld. 1.87 kr., slame gld. 1.96 kr
Na Dunaji do dne 28. novembra 1891.
Pšenica gld. 11.62 kr., rž gld. 11.40 kr., ječmen gld. 8.05 kr., oves gld. 7.05 kr., turšica gld. 6.60 kr., fižol gld. 9.75 kr., grah gld. 10.25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Suhe češplje gld. 17.25 kr. 100 kilogramov.
Goveda (lepi voli) gld. 64.— kr. za 100 kgr. mesarske vage.
Prašičje salo gld. 56.50 kr. za 100 kilogr.
Špeh gld. 51.25 kr. za 100 kilogr.
Loj gld. 32,— kr. za 100 kilogr.
Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48. od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov.
Kože od jagnet po 110 do 140 gld. za 100 komadov.
Med 100 kgr. gld. 35,— kr.
Vosek 100 kgr. gld. 140.50 kr.
tac INSERATE sz*
sprejema rKmetovalec1' po ceni, zaznamovani na prvi strani. V rKmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri
nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
^ Vrtnarskega učenca -Jg
išče	(80—1)
vodstvo deželne kmetijske šole v Grmu poleg Novega mesta.
Biti mora krepak, 16 let star, lepega vedenja ter slovenščine tudi v pisavi zmožen. Učenje traja 3 leta, hrana in stanovanje sta pa prosta. Prošnje je poslati vodstvu na Grmu pri Novemmestu.
ur ! 100.000 ! -m
sto tisoč najlepših 3, 4 in Sletnih smerekovih sadik, izgojenih v najhujši burji, toraj povsod dobro vspevajočih, prodaja tisuč po 2 gld. 50 kr., 3 gld. 50 kr. in 4 gld. 50 kr. in tudi ceneji ako jih kedo več skupaj naroči,	(73—5)
Andrej ISovan na Čoln nad Vipavo.
oooooooooooooooooooo
' Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni. — Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. m
Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo
Ig. HELLER na Dunaji, (28-19)
II. Praterstrasse IV t-. 78.
Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo.
oooooooooooooooooooo
Tinktura za želodec
katero pripravlja G. Piccoli, lekar pri ,,Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček po 12 stekl. velja gld, 1-36, z 55 stekl. (zabojček 5 kg.) velja gld. 5-26. Poštne troške plačajo naročniki. Stekleničice po 15 kr. dobivajo se tudi v raznih lekarnah.
Odrašeni jemljejo na tešče po eno žlico na dan, otroci po eno kofetno z vodo pomešano. Učinek bo potem ali večji ali manji, kakoršna je narava dotičnika, in pokaže se ali preje ali pozneje. Zato treba se je vsakemu po svoji telesnosti ravnati, da tudi več ali pa še manj vzame. Ta tinktura ozdravi prav hitro bolečine v prebavnih delih; kot čistilno, telo odpirajoče sredstvo pa deluje bolj počasi in to šele čez nekaj ur.
Ako se naredi na dnu steklenice gošča, naj se pred porabo tinkture steklenica do dobrega pretrese, kajti ravno gošča sestoji iz onih snovij rabarbare. ki se izločijo iz sestavine zdravila.
Pri vživanji te tinkture treba natančno se držati zmernega, ne preobilnega uživanja jedil in pijač. Vsaka steklenica te tinkture ima utisnjeno ime izdelovateljevo (G. Piccoli, Laibach) in jej je pridejan popis o rabi v treh jezikih, na kojem ovitku je natisnjena postavno zavarovana znamka ali marka.	(58—11) Naroča se ta tinktura v lekarni G. Piccolijevi v Ljubljani na Dunajski cesti, kjer se po poštnem povzetji najhitreje odpošilja.
w
i
9
S
Dobro znana, splošno zaupanje vživa-
joea zavarovalnica želi v vsakem sodnem okraji na Štajarskem, Ko- S roškem in Kranjskem namestiti	{
!!okrajnega zastopnika!! •
s stalno plačo	S
Od prosilcev zahteva se, da imajo v dotičnem sodnem J okraji — če tudi ne v sedeži sodišča — svoje po-sestvo, da so sposobni za uspešno delovanje na zavarovalnem polji in da se morajo izkazati z neo-madeževano preteklostjo.	(83—i)
Ponudbe, v katerih naj se natančno vpišejo vse okolnosti prosilčeve, pošiljajo naj se upravništvu tega lista v zapečatenih pismih z napisom: Securitas.


Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede.	(7—21)
********************
*	K
Praktično in teoretično izobražen	Jf
prav zmožen gospodar *
*	38 let star, oženjen	*
*	*
♦j f^r išče službe ++
kot oskrbnik ali kaj enakega. Uljudna poročila Jf je poslati pod znamko:	Jf
*	H. L. 3473 Haasenstein & Vogler (Otto Mass),
*	Wien, I.	(82—i) ********************

Vse stroje za kmetijstvo in vinarstvo!
Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelje, lokomobile, trijere, žitočistilnice, robkače, slamorez-nice, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti peronospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice za sadje in zelenjad, vinske srkalnice, kletarsko orodje, pompe, krožne žage, decimalne in živinske vage, stroje za mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ,,Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto tez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med ,,Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Špargelnove sadike, prav močne, naslednili vrst: „Zgodni er-furtski", — „zgodni argentuil" — in rConovers kolosal" po 1 gold. 100 komadov priporoča F. Ogorevc pri Brežicah. (72)
Za vrte! priporočam gomoljke in korenine cvetic, katere se najboljše v jeseni sade na pr. hijacinte, tulipe, crocus, anemona, alium, borconia, funkia, gladiola, narcisa, lilija, montbretia, phlox, drittoma, viola itd. itd. F. Ogorevc pri Brežicah. (73)
Sadna drevesa, Za saditev v jeseni priporočam lepih, močnih, pravilno vzrejenih sadnih dreves, najboljših namiznih in tržnih vrst. Pritlikovih piramid na jamčeno prave pritlikovne podlage požlahtnjene. Velika zaloga divjakov eno in več letnih, vrtnic itd. F. Ogorevc pri Brežicah.	(74)
20 panjev čebel, ki bi ne bili predragi, kupi Fran Šinigoj, učitelj v Velikem dolu pri Komnu na Goriškem.	(81)
Deček (učenec) se sprejme v prodajalno A. De Gleria v Dolenjem Logatcu. Deček mora biti iz poštene hiše, ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole.	(82)
700 do 800 lepih smrekovih dreves, od 8 do 23 eol debelih ima naprodaj blizu ceste Karol Prelesnik, posestnik in župan v Stahovci, pošta Kamnik.	(831
Dobrega sadnega mošta, sposobnega za kupčijo ima;o kakih 280 vedrov od več v vasi Illebce, pošta Lcsce na Gorenjskem. (84)
Vsa tiskarska dela izvršuje najhitrejše, najličnejše in najcenejše knjigotiskarna J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. (85)
Gozdnih sadik naročite pri Andreju Rovanu na Colu nad Vipavo, kajti zima je letos kaj ugodna za pogozdovanje.	(80)
•OOOOOOOOOOOIOOOOOOOO
o o o o o o
JVilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice -v Gradci. -
(Ta drevesnica pripoznana kot ena najv 'čjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo : . Vrtnlo,visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-0 sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone
Oin enoletne požlabnitve : divjakov in podlag za prltllkovoe ; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja
0	C8—22)	za drevorede Itd. Q Razpošiljatov pravilno imenovanih oepioev vsih vrst sadja, g IV Cenike je dobiti zastonj in franko. 'VH
0000000000000000000000000000000000000000
Bartheljev izvirni Karbolinej
je najboljša in najcenejša maža za les nepresežene kakovosti. 5 kgr. stoji 1 gld. 50 kr., 100 kgr. 16 gld. na Dunaji, Lnaiilo /.a seme kot varstvo proti snetljavosti 1 zavoj za
100 litrov semena 15 kr., več skupaj tudi cenejši. 3£ast za varstvo usnja, ki naredi usnje mehko, trpežno
ter varuje pred mokroto in mrazom. C. Iti-, patentovana mast kopita, ki varuje kopita pred raznimi boleznimi.
1	kgr. stoji 80 kr., 5 kgr. 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. in sicer
na Dunaji.
Must za vozove muzati, olje asa s ti-oje i. t. d.
se prodaja najcenejši.
MICHAEL BARTHEL & COMP.
na Dunaji, X., Keplergasse 20.
(Ustanovljena hiša 1. 1781.)
Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl.
Dopisuje se slovenski.	(67—7)
Važen in prepotreben je za kmetijstvo in obrt
KARBOLINEJ
kot izkušeno sredstvo za mažo in obrambo pred trhlenenjem in gnjilobo raznovrstnega lesa, kakor za stavj)o. lesene strehe, hodnike, ograje, mostove, poljsko orodje, vozove, hlevno opravo itd. Karbolinej brani les vsled svoje antiseptiške lastnosti pred lesno gobo in pred mrčesi in preperenjem. Dobi se karbolinej prav in nepokvarjen le
v kemijskih tovarnah v Tiirmitz itd.
Dunaj, II. Scherzergasse Nr. 1/2.
Poštni zaboji težki 5 kgr. se pošlejo poštnine prosto za 1 gld. (10 kr.	(35—9)
Ceniki in prospekti dobe se zastonj.
Dalje priporočamo kot specijalitete kreolin. karbolno apno, karbalni razkuzevalni prašek, železni vitrijol v poljubnih množicah kot najboljša sredstva proti nalezljivim boleznim.
Prostovoljna javna dražba
kovaškega orodja in gostilniške oprave
bode dne 14. decembra t. 1. v Podgori (št. 12) pri Št. Vidu nad Ljubljano.
(8i-i)	Franc Šušteršič.

Vahnja
'er,

ti.

Otok
Helgoland
Jastos
r/e
vsak dan sveži pravi
mastni1_
v lepih belih zab. »/, zab. 500 kom l»/4gl.V,zab.gl. 117 NS posebno veliki */.a za Vtn gl. 235, 1 ,zab. gl. 1-aVj vse to s coinino vred. ^ Kava: Naravnost došla i3't kgr.
8 gl.
(76—4)_
I Hitra pošiljatev po pošti zal I mala naročila:
Ural lMarV^g11'90
biserniMViJdl 4 » gl. 13 N ravnost iz vode: dokazano sveži dohod v Avstrijo. 5 kgr. težek zavoj morskih rib ls/4 gl. slaniki gl. 1-60. fliitpirrn preko 50 komadov USllIp gl. 2.63. Žele jegulja 5 kgr. gl. 365 Žele slanik 5 » » 1-75 Slanik za speči 5 » » 175 Jastog	5 » »510
Losos	5 » » 3 55
Edvard Maver. Altona.
• Prava Moka kava.
Ruska patentovana
maža za usnje
je po zimi neobhodna potrebna za gospodarje in gozdnarje, varuje pred močo in mrazem, naredi usnje mehko, trpežno in popolnoma nepremočno.
'/2 kgr. v ploščevinasti posodi 70 kr., 1 kgr. 1 gld. 20 kr., 5 kgr. z zabojem vred 5 gold. na Dunaji. Vasolinova maščoba sea usiije varuje usnje pred plesnobo in pokanjem. 1 kgr. 80 kr., 5 kgr, 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. na Dunaji. c. kr. patentovana mast za kopita, ki varuje kopita pred raznimi boleznimi. 1 kgr. 80 kr.. 5 kgr. 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. na Dunaji. Mast za vozove mazati, olje za stroje i. t. d. se prodaja najcenejši.
MICHAEL BARTHEL & COMP.
na Dunaji, X., Keplergasae 20. (Ustanovljena trgovina 1. 1781.)
Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl.
Dopisuje se slovenski.	(78—2)