—= g;las i lo =—
„Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Horoško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko".
m © m
Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 5. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj.
Leto XII.	V Ljubljani, mesca februarja 1909.	Štev. 2.
Februar.
Kar je bilo o čebelah v januarju rečeno, velja tudi za februar. Kolikor bolj se bliža konec zime, toliko večja nevarnost žuga čebelam.
Čebele ta mesec v vseh panjih zastavijo zalego, tudi pri nizki temperaturi, kaj še le, če je vreme količkaj prijazno in gorko; vsled tega pa potrebujejo tudi več hrane. Pol kilograma, ki so ga povprečno porabile prejšnje mesece, jim ne zadošča več, sedaj potrebujejo 1 ali celo 2 kg, kakor je zalega velika (močna, gosta); če ni vremena, da se zamorejo čebele trebiti, rada nastopi griža. Čebele so navadno v tem času že porabile med, ki so ga imele v svojem zimskem gnezdu, zato se pomikajo za živežem navzgor, ali pa v stran in nazaj, kjer imajo spravljeno strd; če je vreme ugodno, jo spravljajo v gnezdo. Tak med pa, ki so ga čebele pozimi malo ali nič obsedale, je navadno strjen in čebele rade postanejo žejne. Pogosto seveda dobijo čebele vode v panjih. Mokrote imajo včasih še preveč po satovju, posebno pa na stranicah, če se panj močno poti. Toda tudi v tem tiči nevarnost za čebele; na mokre stvari se rade nastanijo glivice in plesen, in čebele si pokvarijo želodček, to je one dobe grižo.
Navadno so pa v februarju že lepi dnevi, da zamorejo čebele izleteti in se pošteno otrebiti.
Da pomladna trebitev ne škoduje čebelam, mora prostor okoli čebelnjaka biti brez snega, dan mora biti solnčen, gorak, brez vetra in termometer (toplomer) mora kazati najmanj 8° v senci.
Če vidimo, da bo lep dan, nam najbolje kaže, da ukrenemo vse potrebno.
Najprej je treba, da odstranimo sneg v bližini čebelnjaka; svetel, posebno novi sneg blišči tako čebele, da se vanj zarivajo in odrevene; lep solnčen dan po novo padlem snegu zamore čebelam zelo škodovati; včasih leži vse črno čebel kakih 10 korakov okoli čebelnjaka po snegu! Če čebelar vidi, da bi znal biti dan za izlet, naj hitro odkida ves sneg 1 m daleč od čebelnjaka, ravnotako s strehe in vej blizu stoječih dreves; na 4 do 5 m daljave naj pa potolče sneg in naj ga potrese z pepelom, slamo, senom ali čim drugim, da se čebelam ne blišči.
Če čebele hočejo leteti, preden si z omenjenim delom gotov, izkušaj jih v panju pridržati, kakor dolgo moreš; večkrat zadostuje, če čebelnjak ali vsaj žrela zasloniš z deskami; ako to ne pomaga, pokri prašnice z rahlim snegom ; če tudi to ne pomaga, pusti jih leteti, zapreti jih nikakor ne smeš, ker bi ti utegnile poginiti.
Ako je vse tako pripravljeno, kakor zgoraj omenjeno in čebele res lepo lete, imamo lepo priliko, panji tudi od znotraj osnažiti in jih hitro pregledati. Odpri nalahko panj, odvzemi zimsko odejo (za oknom) in potrkaj kratko in trdo s sključenim kazalcem na notranjo stranico panju in posluhni, kako se bodo čebele oglasile. Iz glasu že lahko sklepaš, kakšen je panj:
1.	Če čebele krepko in glasno zašume, pa zopet kmalu utihnejo in le samo malo še šumljajo ali mrmrajo (čebelar pravi: čebele so se kratko pa dobro oglasile), je vse v najboljšem redu, panj ima matico in ničesar ne potrebuje.
2.	Če čebele bolj žalostno šume v presledkih, ni vse v panju v redu: Družina je grižava, ali je žejna, ali ji pa primanjkuje zraka; morebiti so se celo miši vgnezdile, ali pa je panj ob matico prišel. Včasih šume žalostno tudi panji, ki imajo matico, in brez kakega vzroka, a se kmalu pomire.
3.	Če se čebele šele črez dalj časa oglasijo in je njihov glas slaboten in trepetajoč: ljudstvo trpi pomanjkanje ter mu moramo takoj pomagati. Če se panj sploh ne oglasi, potem je mrtev ali pa poginja; vsekako poizkusi jih zopet k življenju obuditi, kakor je bilo pri januarju povedano.
Ko si se tako o splošnem stanju panjev prepričal, odpri zaklopnico pri oknu, potegni vlogo iz panju in poglej, kaj leži na nji. Najprvo zapaziš lise iz rjave meli, to so medeni pokrovci, katere so čebele odstranile; lise ti natanko povedo, kje je zimsko gnezdo. Pri močnem panju se nahaja več lis, slaba ljudstva zasedajo večkrat le del panju; mrtve čebele tudi večkrat leže na ulogi: revce je prehitel mraz, ali pa so bile bolne in so se radi tega ločile od kepe. Če je mrtva matica vmes, je to gotovo znamenje, da je panj brezmatičen. Če leži trotova zalega na vlogi, je panj brezmatičen ali pa ima trotovko. Čebelna zalega, če leži katera na papirju, ti pove, da je panj v redu. Večkrat se dobijo v meli tudi male, svitle, ploščnate luskinice: voščene luske; čebele tudi pozimi delajo vosek, če imajo še zalego.
Po končanem pregledovanju meli očisti vlogo ter jo potisni nazaj pod satje, nato napravi v panju stari red ter ga zapri. Tako preišči panj za panjem. Kar je bilo pri preiskavi, se skrbno zapiše; dobro je imeti na notranji ali še bolje zunanji strani panju kos trdega papirja, na katerega se zaznamujejo
kratki zapiski tekom leta. Zapiski naj bodo kratki. S par črkami na panju se lahko vsak panj zaznamenuje, n. pr. M? pomeni, da je panj najbrž brezmatičen; T? ti pove da ima panj morebiti trotovko, ali grbasto zalego, sploh da pri matici ni vse v redu; Z. pomeni, da je čebele treba napajati, K. ti pa pravi: Krmi čebele itd.
Če ni neobhodno potrebno, ne devajmo panju narazen, posebno se ne sme satja ali okna odvzemati; plodišče se pri takem ravnanju rado prehladi. Tudi če si opazil znamenja morebitne brezmatičnosti, ne brskaj po panju; pomagati itak ne moreš. Le če zapazimo, da je panj lačen ali so miši v panju, potem se mora panj natančneje pregledati.
Ako so čebele žejne, jih je treba takoj napojiti, deni v gorki vodi namočeno gobo na odprto veho in pokrij odprtino. Se bolje je pa dati čebelam vode v napajalni posodi. Navadno steklenico z širjim vratom napolni z mlačno vodo, zaveži jo z platnom in postavi narobe v odprtino vehe, posodo dobro odeni, da se voda preveč ne razhladi, črez kake 4 dni premenjaj vodo.
Na isti način se čebelam klade med ali stopljen sladkor, če nimaš zadelanih medenih satov pri rokah. Če krmiš s sladkorjem skuhaj 1 kg sladkorja na 1 / vode, posnemi ga in pokladi čebelam kakor je bilo prej povedano o vodi. Če ne moreš drugače, lahko deneš na odprtino vehe tudi cele kose sladkorja.
Navadne kranjske panji osnažiš, če jim odvzameš dno ter vso nesnago razenj postržeš. Opazuj tudi spomladno trebitev čebel; iz leta čebel umen čebelar sklepa na notranjost panju. Če čebele le počasi in medlo prihajajo iz panju ter se v žrelu trebijo, lahko znaš, da ima panj grižo; ako ni še satovje in panj znotraj ponesuažen, vloži mu hitro gorko opeko ali mu pa daj gorke krme; toplota pogreje panj, čebele postanejo gibčne in se urno otrebijo. Onile panj ne leti, list na panju ti pove: vse v redu I Tak panj je najbolje v miru pustiti; čebele sede mirno v gruči, imajo šele malo zalege in trebitve jim še ni treba; zapomni si pa take zaspance in videl boš, da so to najbolji panjovi, katere odloči za plemenjake.
Drugi panj pač nekoliko leti, a čebele nič kaj veselo ne odletavajo; tekajo semtertja po končnici. Pri splošnem pregledu si zapisal na panj: M? Sedaj za trdno spoznaš, da je panj brezmatičen, vprašaj lahko izbrišeš.
Se nekaj ti na uho povem, da se z materjo ali sosedo ne skregaš. Čebele imajo nelepo navado, da se ravno nad svetlimi predmeti trebijo; ne pozabi torej hišne mamice opozoriti, da take dneve ne sme razobešati perila; sicer je v kratkem času perilo posuto z rjavimi in rumenimi lisami.
Čebele, ki so na snegu otrple, poberi v kozarec, ogrej jih v sobi in izpusti jih zopet pred čebelnjakom; panjem pridejati jih kar meni nič, tebi nič, ne smeš, ker je matica v nevarnosti, da ti jo zakoljejo.
Koristno je, če prvemu lepemu dnevu sledi drug ravno tako lep; marsikatera čebela se otrebi, ki je prvi dan zaspala.
Toda lepi dnevi v februarju so šteti, navadno pride zima in sneg pobeli zopet hrib in plan. Nikar ne misli, če je bilo nekaj lepih dni, da je zime
konec; tudi ne razodevaj čebel; ravno po prvi trebitvi potrebujejo čebele
*
veliko gorkote; sedaj prično za zalego nastavljati, toplota v plodišču raste na 20 stopinj in črez; zato je treba čebele posebno dobro odeti, čebelam mraz le tedaj ne škoduje, dokler nimajo zalege; če se pa zalega premrazi, potem nastane gniloba v panju. Zapaži torej čebele v februarju tako, kakor bi se šele zima začenjala; ta tudi večkrat še marca nastopi.
aeiejsjaeieieja ajaiej©© SJEJ® @@ Bjensieieitaiej	EJEIBJ
Prepih v čebelnem panju.
Iv. Jurančič.
Vsakemu je dovolj znano, da prepih na človeški organizem celo drugače deluje, kakor navadni veter. Če smo v sobi, kjer je vratom nasproti okno odprto, takoj čutimo, ako se še vrata odpro; kar naenkrat nas strese, ter po vsem životu čutimo nekako neprijetno drgetanje. To povzroča prepih.
Prepih pa nam ni samo zopern, temveč je tudi zdravju škodljiv. Človek in žival se na prepihu prehladi, dobi revmatizem ali še kako drugo bolezen.
Da je prepih splošno tudi čebelam škodljiv, dokazuje dovolj dejstvo, da slabo uspevajo v takih čebelnjakih, ki stojijo na prepihu. Tudi v prosti naravi se namreč nahajajo kraji, oziroma točke, kjer je „večen veter", t. j. prepih, n. pr. tesni prelazi iz ene doline v drugo, med gozdovi, med poslopji itd., kjer taki predmeti dajejo zračnemu toku vedno eno in tisto smer, takorekoč vedno isto pot. Že stare čebelarske knjige nas učijo, da na takih krajih ne kaže čebelnjaka postaviti.
Kako pa se čebele kaj počutijo, ako nastane prepih v panju samem? Tega sicer ne moremo natančno odgovoriti, a dovolj jasno so mi povedale same, da jim je še toliko neprijetneji, torej tudi škodljiv. V preteklem poletju sem namreč imel tri panji s sosedi združiti zaradi brezmatičnosti. V to svho treba v dvojakih samo prehod v srednji steni odpreti in brezmatične čebele se v par urah s sosednimi zedinijo. Moji panji pa imajo žrela vsi na straneh, ne v prednji steni, t. j. levi na levo, desni pa na desno stran. To pa zato, da se doseže mrzla stavba tudi v takih panjih, ki se zadaj odpirajo. Oni prehod v srednji steni, kateri dobro služi pri marsikateri operaciji, zlasti pri druženju, pa je ravno z nasprotnimi žreli v eni črti. Ko se v jeseni nepotrebno satovje in med odvzame, ostane en panj prazen, prehod in žrelo pa se pusti še odprto, da čebele izpraznjenega panju tukaj skoz najdejo k sosedu, ker so vajene skoz to žrelo letati. Ob vzimovanju pa se seveda prehod zapre in prazen panj se napolni z otavo, listjem itd.
Ko sem preteklo jesen z zadnjimi opravili prišel do teh izpraznjenih panjev, zapazil sem nekaj posebnega. Pri prvem je bilo žrelo (praznega panju) na polovico cele odprtine s smolo (zadelavino) zamašeno, pri drugem pa srednji prehod blizo za eno tretjino. Sicer pri mnogoletni enaki obravnavi še tega nisem nikdar opazil; ker pa so se mi to jesen zadnja opravila vzimovanja nekaj zakasnila, so ostali prehodi in nasprotna žrela predolgo odprta. Ko so se zdaj čebele od dna nekoliko kvišku pomaknile,
nastal je ob dnu prepih, kar so hotele preprečiti s tem, da so si prizadevale same zadelati nepotrebne vhode.
To dejstvo nam jasno kaže, kako zopern in pogubljiv je prepih v čebelnem panju; in že to v poletnem času, kaj šele pozimi! Gorje čebelam, ako nastane prepih v panju v zimskem času vsled razpoklin, sploh vsled pomankljivega bivališča, oziroma malomarnosti čebelarjeve!
Pri tej prikazni se spominjam starih panjev iz davnih časov, ko so nekateri imeli neprimerno velika žrela. Tako preveliko žrelo navadno čebele istotako zožijo z zadelavino, zato so stari čebelarji zadelavini dali ime „p ro pol is", kar pomenja: mestno obzidje.
mmmmmmmmm mm mmm mmmmm mmmmm mmmmm mmmm
Naše opazovalnice.
Poročevalec Anton Žnideršič.
Mesečni pregled: december 1908.
	Učinek tehtanega panjú									Temperatura			> O >	D a e v o v					
Kraj	Donos			1	Upad				N O Ji tU CC	w	CO	AS	C T3	B <u	E o	s	solncem		B o
														>N	v				£
		Mesečna tretjina					«s	OJ C	J5 a) o S	C	C	p s		•o	C V)	0	'/a	celi	>
	1 1 2		3	1	2	3		o			C	C/3 S	N	N	lil				N
Ilirska Bistrica	_			20	10	20	___	_	-50	11	-9	1'	6	4	3	12	8	11	13
Bitnje pri Boh. Bistrici	—	—	—	10	10	10	—	—	-30	17	-8	-	—	2	8	21	3	7	6
Ljubevč pri Idriji	—	—	—	—	_	103	—	—	-103	4	-9	1'	—	6	6	19	3	9	7
Metlika	—	—	—	24	19	17	—	—	-60	11	-10	—	—	6	8	20	11	—	31
Nabrežina	—	—	—	10	10	10	—	-	—30	14	—	7	10	5	—	14	3	14	13
Podgorje pri Kamniku	—		—	40	—	10	—	—	-50	21	-12	19	1	3	5	19	3	9	4
Struge pri Dobrepoljah	—	-	—	15	20	20	—	—	-55	11	-6	45	—.	3	8	20	1	10	22
Tolmin	—	—	—	30	20	Co	—	-	-80	10	-9		2	5	3	16	3	12	11
Črtica „—" v koloni „Temperatura" znači stopinje mraza, v koloni „Poraba ozir. prebitek" znači porabo.
Ilirska Bistrica: Kar je nam noč, to je čebelam zima — mir vsepovsod! Pri nas je bil tuintam kak dan, ko so malo izletovale. Ko potrka čebelar na panj ter prisluškuje na žrelu, dobi zadovoljivo mrmranje v odgovor. Sladek počitek, ljubice!	Ž.
Bitnje: V primeru s prejšnjim so čebele ta mesec malo porabile. Izletovale niso. Dosedaj je opaziti, da dobro prezimujejo. Glavni pogoj dobrega prezimljenja je dosti medu, mraz in sneg o pravem času. J: Strgar.
Ljubevč pri Idriji: V tem mescu je bilo vreme zelo mrzjo, a kljub temu so se čebele dobro obvarovale. V solnčnih dneh jih je nekaj storilo konec, ker so izletele iz panjev.	S t. pl. Premerstein.
Metlika: Čebelce mirno uživajo zimski počitek. Poraba medu majhna, ker ni znatnih vremenskih prememb.	K. Bar le.
Podgorje: V decembru je bil mraz stalen gost. V čebelnjaku vlada mir; navidezno je vse v redu.	S ali a t h.
Sv. Križ na Murskem polju. Gospod urednik! Malokedaj dobite od našega lepega murskega polja kakšen dopis in menda mislite, da se tukaj nikdo več ne zanima za čebelarstvo. Pa tenm ni tako. Naša čebelarska podružnica še vedno uspeva. Imela je lani 38 članov, in dne 27. grudna 1. 1. smo imeli občni zbor, pri katerem nas je predsednik gosp. Kolar pozdravil s primernimi besedami ter nam želel veselo novo leto in mnogo težkih panjev. Pokazal nam je tudi praktično brizgalno ter nas učil, kako se lahko skoz žrelo vsakega panju brizga voda, da čebele žeje ne trpe. Tajnik, nadučitelj gosp. Herzog, prebere zapisnik lanskega leta in pripomni, da se vkljub vsestranskemu pozivu in še pri tako razvitem čebelarstvu ljudje vse premalo brigajo za prospeh društva. Blagajnik, gosp. Bratina, našteje ude in njih doneske ter naznani, da je bilo dohodkov K 84'56, stroškov pa K 6642; v blagajni še ostane K 1814. Volil se je novi odbor ustmeno, in sicer: gosp. Kolar, posestnik v Logarovcih, predsednikom; gosp. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi, podpredsednikom; gosp. Alojzij Bratina, mladenič v Križevcih, blagajnikom; gosp. Alojzij Stuhec, mladenič v Stari vasi, tajnikom; g. Marko Slavič, posestnik v Ključarovcih in gosp. Franc Vrbnjak, posestnik v Iljaševcih, odbornikoma za osrednji odbor. H koncu prevzame besedo naduč. g. Cvetko ter nam v daljšem govoru razlaga o najvažnejših točkah naprednega čebelarstva: 1) pomladna revizija; 2) o ropanju. Kako se da isto preprečiti, oziroma omejiti; 3) o pridevanju matice; 4) o prezimovanju čebel. Seja se je zaključila ob 10. uri dopoldne.
Se nekaj, gosp. urednik, za kratek čas. Ker je pri nas sedaj precej huda zima in dolge noči, da ne morem spati, tedaj sedem k svoji najljubši tovarišici topli peči ter Vam naznanim neko resnično dogodbico iz čebelarskega življenja nekega dedka. V naši podružnici je mlad čebelar, ki je bil poklican k orožnim vajam in je moral zapustiti svoje čebele rad ali
nerad. V tem času se mu nekega dne izroji panj in roj sede na bližno drevo. Njegov sosed, nad 70 let star, tudi nekdanji čebelar in strasten tobakar, pride na prošnjo domačih in grunta, kako se bo ta roj ogrebel. Bilo je silno vroče, kakor ob pasjih dneh. Dedek je imel narodno nošo: široke „bregiiše" in robačo iz domačega platna. Nabaše si svojo najljubšo prijateljico pipo „zeksarco" in hajd na roja. Vzame širok koš, na glavo povezne čebelarsko kapo in prižge pipo. Ker pa je bil roj nekoliko višji od človeške visokosti, se je dedek moral vzpeti; z eno roko obdrži koš, z drugo pa udari z vso silo po veji. Pa nesreča nikoli ne praznuje. Polovica roja je res padlo v koš, polovica pa ga pade na tla, deloma tudi na noge in po obleki dedka, potem pa se zakade z vso silo pod njegove „bregiiše". Pa, dragi mi bratje čebelarji, poslušajte, kaj stori dedek. V bližini je bila velika, globoka mlaka. Dedek postavi koš počasi na tla, gre lepo polagoma proti vodi, toda med tem časom je že veliko čebel izlivalo svoj strup pod dedkovo kožo. Ali menite, da stari čebelar upije in kliče na pomoč? Kaj še! Niti glasu ne da od sebe. Z mladeniško odločnostjo skoči v globoko mlako in — rešen je bil. Dedek bi gotovo te svoje nezgode nikomur ne povedal, pa neka ženska ga je opazovala in — saj veste, kakšne so ženske — ona je povedala meni, jaz pa poročam Vam, samo pod pogojem, da molčite*) o tem, ker ako bi dedek to izvedel, gotovo bi ga nihče več ne preprosil ogrebati še kedaj čebele. — S čebelarskim pozdravom	Alojzij Stuhec, tajnik.
*) Bom !	Op. uredn.
Oploditev cvetja po čebelah. Na antilskem otoku Guadeloupe (Amerika) se čebelari v prvi vrsti zato, da prenašajo čebele iz cveta do cveta cvetni prah v kakaovih in kavinih nasadih. Pred vpeljavo čebel je bilo pri najlepšem cvetju le malo nastavka sadu, zdaj pa redno in za polovico bolj rodi tako kakao kakor tudi kavino grmovje, ker se cvetje preje oplodi in ne odpade. Čebele same pa tudi veliko medu naneso.
Zoper čebelni pik. 30 gramov menthola, 40 alkohola in 100 glycerina zmešaj ter si namaži s to tekočino obraz in roke, pa te ne bodo čebele pikale; če se pa le primeri, da te katera piči, ne boš otekel. To velja seveda le onim, ki se čebel boje.

Nov hrvaški čebelarski Hst. Z letošnjim januarjem je začel izhajati v Zagrebu nov čebelarski list v hrvaškem jeziku „Napredni Pčelar", ki stane naprej plačan 2 K na leto ter izhaja po enkrat na mesec. Urednik in založnik mu je vseučiliščnik Pavao Wittmann v Zagrebu, Prilaz 43. Prva številka, ki se nam je poslala na ogled, je prav dobra. Hrvaškega jezika zmožnim čebelarjem novi strokovni list prav toplo priporočamo.
Bjaei euaenaeua!	@jejaj@j@j
Poročilo o XI. občnem zboru
„Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani",
ki se je vršil na Svečnico, dne 2. februarja ob pol 10. uri dopoldne
v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach.
Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, ako se upošteva, da člani niso vsi v enem okolišču kakor pri drugih društvih, ampak so razcepljeni po celi Kranjski in sosednjih deželah. Vkljub temu je prišlo okrog 100 članov. Prvotno je bilo določeno zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma", toda vsled nepričakovanih zaprek se tam ni moglo zborovati, zato je dal g. župan za zborovanje društvu na razpolago brezplačno mestno posvetovalnico. Občni zbor se je vršil po temle redu:
I. Otvoritev občnega zbora po predsedniku.
Gospod predsednik ces. svetnik Gustav Pire otvori zborovanje, proglasi sklepčnost ter izraža veselje, da je občni zbor tako mnogobrojno obiskan. Iskreno pozdravi vse navzoče in opiše nakratko delovanje društva, ki je bilo preteklo leto zelo uspešno. Zaslugo zato ima marljivi odbor in čebelarji. Povdarja, da kakor se kmetijstvo sedaj drugače razvija kot poprej, tako tudi čebelarstvo, ki je panoga kmetijstva. Doslej je društvo delovalo za člane le bolj teoretično, sedaj bode moralo pa prestopiti s teoretične na praktično podlago. Treba bo storiti glede dohodkov čebelarjev odločilnih korakov. Danes zborujemo v najlepši dvorani v Ljubljani, kar nam bodi v dobro znamenje, da se bodo naši sklepi tudi uresničili. Gosp. županu se zahvali za brezplačno prepustitev dvorane. Kmet in kmetovalec sta dandanes velike važnosti v državi, in država se tega zaveda, zato daje razne podpore. Pozneje bo prišel razgovor
o osnovanju čebelarske zadruge, ki sicer v malem obsegu že obstoji v Ilirski Bistrici. Z ustanovitvijo te zadruge bodo čebelarji boljše in laglje oddajali svoje blago, in tudi kranjska čebela bo še bolj zaslovela po svetu. Tudi urednik nemškega dunajskega lista „Bienenvater", Alfonsus, izda v kratkem v več tisočih izvodov tiskano brošuro, v kateri bo opisal vrline kranjske čebele. S tem se bo kupčija s čebelami še veliko bolj razvila.
Po nagovoru predsednikovem prečita tajnik poročilo o delovanju društva, oziroma odbora.
II. Poročilo tajnika.
Slavni zbor! Sešli ste se zopet danes v tej dvorani cenjeni društveniki-čebelarji in prijatelji čebelarstva iz vseh krajev Kranjske in tudi iz sosednjih dežel. Namen vašega sestanka je, da zahtevate od odbora, ki ste mu lansko leto izročili in zaupali gospodarstvo društva, poročilo, kako je gospodaril, izvolite nov odbor in se pogovorite in posvetujete o tem in onem, kar bi bilo v prid društvu in čebelarstvu.
Že drugič mi je čast, vam na tem mestu poročati o delovanju društva, oziroma odbora.
Namen društva je po § 1. društvenih pravil: „pospeševati, zboljšati in razširjati čebelarstvo po vseh slovenskih deželah". Ta namen je odbor, kolikor so mu dopuščala denarna sredstva in kolikor je mogel, tudi izvrševal v polni meri.
Pred vsem je odbor gledal na to, da se število čebelarjev pomnoži in izboljša čebelarstvo. V ta namen je prirejal na Kranjskem, Koroškem in Primorskem poučna predavanja. Na teh shodih so se čebelarji poučevali o umnem in naprednem čebelarstvu, kako je treba čebelariti, da je čebelarstvo bolj dobičkanosno, obenem pa tudi zabavno in poučno. Marsikateri poslušalec na tem ali onem shodu, ki še ni bil čebelar, je dobil veselje do čebelarstva in postal čebelar.
Vseh shodov je bilo v preteklem poslovnem letu 32 in sicer:
1.	19.	januarja v Škofji Loki.	15..	31.	maja v Št. Vidu pri Ljubljani.
2.	9.	februarja na Krki na Dolenjskem. 16.		8.	junija v Tolminu (Primorsko)
3.	16.	„ v Logatcu.	17.	14.	„ v Cirknici.
4.	23.	„ v Kamniku.	18.	18.	junija v Lazah.
5.	1.	marca v Domžalah.	19.	21.	„ v Tomišlju.
6.	15.	„ v Rakovniku pri Sori.	20.	28.	„ v Radovljici.
7.	25.	„ v Velkih Žabljah.	21.	29.	„ v Podgorju pri Kamniku
8.	25.	„ v Vipavi.	22.	5.	julija v Preserju.
9.	5.	aprila v Dobrepoljah.	23.	12.	„ v Št. Jerneju.
10.	12.	„ v Borovnici.	24.	19.	„ v Loki pri Zagorju.
11.	20.	„ v Št. Janžu.	25.	9.	avgusta v Toplicah na Dol.
12.	26.	„ v Idriji.	26.	16.	„ v Poljanah.
13.	3.	maja v Grahovem ob Bači	27.	16.	„ v Zireh.
		(Primorsko.)	28.	23.	„ v Rudolfovem.
14.	17.	„ v Vrštavasi.	29.	30.	„ v Selcih.
30. 6. septembra na Dobrovi pri 31. 13. septembra v Metliki.
Ljubljani. 32. 11. oktobra v Ribnici.
Vsi shodi so bili večjidel dobro obiskani in čebelarji so pazno sledili predavanju.
Predaval je na vseh shodih večinoma nadučitelj in odbornik osrednjega društva g. Anton Likozar.
Vsak cenjeni član mora priznati, da je storil odbor za pouk in razširjanje čebelarstva več kot svojo dolžnost.
Tudi za organizacijo čebelarjev je društvo zelo delovalo. Nekaj podružnic je bilo treba ustanoviti in nekaj jih zopet oživeti. V prihodnje bo glavna skrb odbora in g. predavatelja, da bodo vse ustanovljene podružnice tudi delovale. Nekatere podružnice delujejo res z izvanredno marljivostjo in imajo dokaj udov.
Da bodo imele podružnice v prihodnje več članov in . tudi več dohodkov kot doslej, sklenil je odbor, imenik članov urediti po podružnicah. Doslej so imele podružnice le toliko članov, kolikor se jih je samih oglasilo podružnici. Sedaj bodo pa pripadali k podružnici vsi čebelarji dotične okolice, četudi so se priglasili naravnost osrednjemu društvu. V ta namen sem sestavil po nalogu odbora imenik članov po podružnicah. Mesca marca, ko vsi člani poravnajo udnino, dobi vsaka podružnica od osrednjega društva imenik članov, ki spadajo k njej, in od vsakega člana, ki se ni priglasil naravnost podružnici, ampak osrednjemu društvu, povrnjeno 50 h. Seveda bo imelo osrednje društvo s tem dokaj gmotne škode, bodo pa zato imele korist podružnice.
Vseh podružnic je sedaj 27 in sicer: 23 na Kranjskem, 2 na Koroškem in 2 na Primorskem. Na novo so se ustanovile na Kranjskem 2 podružnici, na Koroškem 1 in na Primorskem 2.
Podružnice na Kranjskem so:
16.	V Ribnici.
17.	„ Krki pri Zatičini.
18.	„ St. Janžu.
19.	„ Trebnjem.
20.	„ Toplicah.
21.	„ St. Jerneju.
22.	„ Bršljinu pri Novem mestu.
23.	Na Raki pri Krškem.
Na Koroškem:
1.	V Rožeku na Koroškem.
2.	„ St. Janžu na Koroškem (nova).
Na Primorskem:
1.	Grahovo ob Bači (nova).
2.	V Tolminu (nova).
Opazovalne postaje vodi naš podpredsednik, g. Anton Znideršič. Stalnih
opazovalnih postaj je na Kranjskem 5 in sicer: 1. V Ilirski Bistrici.	2. V Bitnjah.
1.	V Medvodah.	
2.	»	Škofji Loki.
3.	11	Zirih.
4.	V	Kranju.
5.	n	Radovljici (nova).
6.	n	Gorjah.
7.	»»	Bohinjski Beli.
8.	n	Kamniku.
9.	n	Gornjem Tuhinju
10.	it	Borovnici.
11.	Na Vrhniki.
12.	V Logatcu.
13.	„ Idriji.
14.	„ Ilirski Bistrici.
15.	„ Vipavi (nova).
3.	V Ljubevču pri Idriji.	5. V Podgorju pri Kamniku.
4.	V Metliki.
Mesečna poročila opazovalnih postaj objavlja „Slov. Čebelar".
Koncem leta je štelo društvo 745 članov, torej nekaj članov več nego lani. Iz tega se razvidi, da je večina slovenskih čebelarjev pri našem društvu.
„Slovenskega Čebelarja" se je razpošiljalo v 1211 iztisih in sicer 745 članom, pripadajočim osrednjemu kranjskemu društvu, in 456 iztisov štajerskemu društvu, ki si je izbral za svoje glasilo „Slov. Čebelarja". V zameno drugim listom se je razpošiljalo 10 iztisov.
To število je za slovenski strokovni list zelo častno.
Upati je, da se letos znatno dvigne število članov.
Osrednji odbor je imel tri seje in dvakrat samo razgovor o raznih društvenih stvareh. Poročila o sejah je objavljal „Slov. Čebelar".
V odborovih sejah je odbor dovoljeval podružnicam razne podpore za nabavo orodja, dajal nagrade sotrudnikom lista, se posvetoval o društvenih koristih, dajal nasvete posameznim čebelarjem in enkrat bil naprošen, da pošlje izvedenca h komisijelnemu ogledu pri nekem nesoglasju med občino in čebelarjem.
Kot tajnik društva sem odgovarjal na razna vprašanja društvenikom, dajal razne nasvete, preskrboval na zahtevo cenike in čebelarsko orodje ter priporočal to in ono in z letošnjim letom prevzel upravo lista.
Ves društveni inventar je lepo urejen. Boljše stvari: kot knjige, zapiski, diplome, klišeji, omara itd. so spravljene v mojem stanovanju. Društvena soba, ki nam jo je dal si. deželni odbor brezplačno, je celo poleti tako vlažna, da bi se v njej vse pokvarilo, kaj šele pozimi. Kurjava in sluga, ki bi zračil in kuril, bi društvo preveč stalo. V društveni sobi je le nekaj starejših letnikov „Slov. Čebelarja" in par panjov.
Da se je društvo tako lepo razvijalo, gre posebna hvala predsedniku našega društva, g. cesarskemu svetniku Avgustu Pircu, ki je s svojimi dobrimi nasveti vsestransko podpiral društvo ter izposloval razne podpore. Ponosno je društvo lahko, da ima za predsednika moža, katerega je Nj. Veličanstvo povodom 60 letnice vladanja odlikovalo z naslovom cesarskega svetnika za njegovo vsestransko delovanje na polju kmetijstva, katerega panoga je tudi čebelarstvo.
S tem končam svoje poročilo o delovanju odbora. Sodbo o njem pa izročam cenjenim zborovalcem.
Tajnikovo poročilo se brez ugovora vzame na znanje.
Gospod podpredsednik Anton Znideršič čestita v imenu vseh zborovalcev gosp. predsedniku Gustavu Pircu povodom njegovega odlikovanja. Zborovalci pritrdijo temu z gromovitim „Živio".	(Konec prih.)
Dostavek uredništva. Ker vsega poročila ne moremo v to številko spraviti, omenimo zaradi važnosti na kratko tole: Dosedanji gosp. predsednik cesarski svetnik Gustav Pire je radi preobilnega svojega posla odločno odklonil zopetno izvolitev. Namesto njega je bil izvoljen gosp. nadučitelj Frančišek
Črnagoj, ki je bil že prej večletni predsednik. Gosp. A. Žnideršič je ostal nadalje podpredsednik. V odbor so bili izvoljeni gg.: c. kr. prof. Jožef Verbič, nadučitelj Anton Likozar v Ljubljani, posestnik Jakob Babnik iz Siske, nad-učitelj Ivan Petrič iz Rudnika pri Ljubljani ter podfaktor in posestnik Hinko Zirkelbach iz Ljubljane. Namestnikom gg.: nadučitelj Fr. Kavčič in čeb. trgovec Ivan Strgar. Revizorjem gg.: I. N. Babnik in nadučitelj Avgust Korbar. Gosp. I. N. Babnik, dosedanji blagajnik, je izstopil radi obilnih svojih poslov iz odbora.
Za zadrugo je bilo veliko zanimanja, in člani so pridno segali po deležih, kar naj čim preje tudi oni čebelarji, ki jih ni bilo na občnem zboru, store v svoj prid.
000 000000 0000)0 00000 00000000000000 I. odborova seja
dne 4. februarja 1909. Poroča tajnik Zirkelbach.
Novi gospod predsednik prisrčno pozdravi navzoče odbornike, želeč, da bi skupno uspešno delovali v prid društva.
Nato odbor iz svoje srede izvoli za tajnika in blagajnika Hinko Zirkel-bacha, ki prevzame obenem tudi upravništvo „Slovenskega Čebelarja" proti honorarju 200 K na leto.
Blagajniku se naroči, da za vsak mesec sestavi računski zaključek in predloži odboru v pregled.
Sklene se, da se potni stroški k odborovim sejam povrnejo zunanjim odbornikom.
Gospodu uredniku Fr. Rojini se dovoli za tekoče leto 400 K honorarja in tajniku Zirkelbachu za pretečeno leto 150 K za tajništvo, za članke v „Slov. Čebelarju" in sestavo imenika po podružnicah. Drugim sotrudnikom se dovoli honorar pri prihodnji seji.
Na predlog g. urednika se sklene, da list odslej izhaja 10. dan vsakega mesca zavoljo notic iz drugih čeb. listov.
Odborova seja se mora naznaniti vselej teden poprej, da se napovedana seja lahko odloži, ako so gg. odborniki za isti dan zadržani in to pravočasno naznanijo.
Prihodnja odborova seja bo v četrtek, dne 4. marca. 000000000000000000000000000000000
Naznanila osrednjega društva.
Z letošnjim letom sem prevzel upravništvo „Slovenskega Čebelarja". Trudil se bom, da bode list točno in natančno razpošiljan. Pri tolikem številu se pa vkljub največji pazljivosti lahko pripeti kaka pomota. Zato prosim, da kdor ne dobi lista, naj vzame košček papirja in napiše na znotranjo stran :
Št. . . . „Slovenskega Čebelarja" nisem prejel. Spodaj podpis, kraj in pošta. Na zunanjo stran se pa napiše: Reklamacija. Upravništvo „Slovenskega Čebelarja". Ljubljana. Taka reklamacija je poštnine prosta; kakor hitro se pa dostavi še kaka druga beseda, treba je plačati poštnino.
Nadalje prosim, da se na poštni položnici ali poštni nakaznici zapiše ime, kraj in pošta kolikor mogoče razločno in natančno.
Prihodnji številki „Slov. Čebelarja" bodo priložene poštne položnice. Kdor je že plačal, naj jo zavrže. Podružnice lahko za vse člane pošljejo znesek na eno položnico, vendar pa morajo poslati posebej tudi imenik članov, za katere je bilo plačano. Kdor do 4. številke ne bo poravnal udnine, temu se list ustavi.
Nadalje naznanjam cenjenim članom, da mi je odbor v seji dne 4. februarja izročil posle tajnika, upravnika in blagajnika. Vsa pisma in denarne pošiljatve naj se pošiljajo pod naslovom: „Slovensko čebelarsko društvo". Ljubljana. Na vsako pismeno vprašanje bom točno odgovarjal. Osebno sem udom na razpolago do pol 8. ure zjutraj, od pol 1. do pol 2. ure opoldne in od 7. ure zvečer nadalje ter ob nedeljah in praznikih na svojem domu v Ljubljani, Male čolnarske ulice št. 9, Trnovsko predmestje. Le v silno nujnem in važnem slučaju v „Katoliški Tiskarni", III. nadstropje.
V zalogi ima drnštvo lepake za oznanilo čebelarskega shoda in zapisnik udov podružnic. Kdor rabi, naj se obrne na „Slovensko čebelarsko društvo" v Ljubljani.
Hinko Zirkelbach, tajnik, blagajnik in upravnik.
KRANJSKE PODRUŽNICE.
Podružnica v Gorjah pri Bledu. Dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne bo v prostorih bralnega društva občni zbor podružnice, nato predavanje zastopnika osred. čeb. društva gosp. nadučitelja Likozarja. Prosimo obile udeležbe.
Jakob Polda.
Podružnica za idrijski okraj. Člani naše podružnice se vabijo na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 21. februarja, ob 2. uri popoldne v hiši predsednika gosp. K. pl. Premersteina v Ljubevču pri Idriji. Vspored: Pobiranje udnine. Poročilo tajnika in blagajnika. Slučajnosti.
S t. pl. Premerstein, tajnik in blagajnik.
Čebelarska podružnica v Kranju vabi na izvanredni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 28. februarja t. 1., ob pol 3. uri popoldne v šoli na Primskovem zaradi ustanovitve zadružne podružnice.	Lampe.
Občni zbor čebelarske podružnice za Radovljiški okraj se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v šoli v Radovljici. Na shodu bo predaval o čebelarski zadrugi in o kupčiji s čebelami gosp. nadučitelj Likozar. Ker je stvar važna, se pričakuje obile udeležbe.	Odbor.
Vrhniška podružnica naznanja vsem častitim članom, da se je občni zbor, ki je bil sklican na dan 31. januarja, preložil zaradi preslabe udeležbe na dan 21. februarja ob 3. uri popoldne v „Katoliškem domu na Vrhniki. Prosijo se ter obenem vabijo še enkrat vsi zaostali člani naj vendar ostanejo zvesti vsaj zdaj, ko se snuje čebelarska zadruga, za nas čebelarje tako važnega pomena. Končno pa moram povdarjati še to, da naj bo vendar vsak tisti član, ki misli res od društva odstopiti, vsaj toliko prijazen, da odstop takoj naznani podružničnemu odboru, da se mu list ustavi. Nečastno stori tisti, ki list brezplačno prejema in tako društvu samemu škoduje. Za obilno udeležbo vabi	___________odbor.
Grahovska podružnica slov. čeb. društva je imela dne 8. januarja t. I. občni zbor na Grahovem. Udeležilo se ga je 17 čebelarjev in še nekaj drugih gospodov. Na dnevnem redu je bila kupčija s čebelami in volitev novega odbora. Podpredsednik nadučitelj Fr. Kokole pojasni kupčijo s čebelami ter predlaga, naj prodaja podružnica čebele direktno v Nemčijo, da ne bodo člani prisiljeni prodajati istih po nizkih cenah raznim prekupcem. Vso kupčijo naj izroči svojemu predsedniku Fr. Kokošarju, ki je tega posla že vajen in ta naj kupčuje v njenem imenu. Seve ga mora zato primerno nagraditi. Nadučitelj Rakovšek je mnenja, naj si podružnica zbira rezervni fond za eventuvalne izgube. V ta namen naj spravlja 10 °/0 od skupička. Da bode mogoče inserirati v nemških listih, naj se zviša letni prispevek za vsakega člana za 50 h. Nadučitelj Fr. Kašca sporoča, da je dobila podružnica 115 K državne podpore od Goriškega kmetijskega društva. Za to je nakupila amerikanski panj, stiskalnico za umetno satovje, topilnik za vosek in še nekaj drugega orodja. Omeni, da je vpisal podružnico v Goriško kmetijsko društvo ter sporoča, kaj je sklenil čebelarski odsek imenovanega društva. Sklene se, naj se podružnica odslej imenuje „Podružnica Slov. čeb. društva na Grahovem ob bohinjski železnici." V odbor se izvolijo sledeči gospodje: Predsednik Fr. Kokošar v Koritnici; podpredsednik Fr. Kašca, nadučitelj v Tolminu; tajnik Josip Prijatelj, nadučitelj na Grahovem; blagajnik Anton Rutar, trgovec na Grahovem in odbornika Ivan Kenda, posestnik na Ponikvah in Ivan Leban, posestnik na Kneži.
Šaleška podružnica je imela svoj redni občni zbor dne 27. decembra p. 1. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Šoštanju. V odbor so voljeni spretni čebelarji in sicer predsednikom gosp. Jurij Žak, njegovim namestnikom gosp. Jakob Volk, tajnikom podpisani, blagajnikom gosp. Josip Armič in odbornikom gosp. Ivan Glažer. Gospod Armič in podpisani sva predavala v popolno zadovoljnost zborovalcev; prvi o amerikanskem čebelarstvu, podpisani o škodljivcih čebelarstva. Račun je izkazal za pretečeno leto K 11-83 preostanka. Izmed predlogov je bil najvažnejši ta, da se naprosi okrajni zastop Šoštanj za podporo v nabavo društvene stiskalnice umetnih medsten.
Čebelarska letina še ni bila preslaba. Res, da je bilo malo rojev, in še tisti so bili pozni, a dobili smo še precejšnjo množino fine spomladne in poletne strdi, ki se pri nas radi letovičarjev proda po izvanredno lepi ceni, kg po 2 K. V ajdovi paši so čebele toliko nabrale, da lahko brezskrbno pričakujemo spomladanskega solnca, ki jih bo vnovič vzbudilo ter jih vzpodbudilo k novemu delu.
Osebnemu posredovanju nekaterih gospodov se ima naša čebelarska podružnica zahvaliti, da se je njen sklep, prositi podpore pri okrajnem zastopu, že drugi dan, dne 28. decembra uresničil, in se ji je nje želja nanagloma izpolnila. Okrajni zastop je namreč naklonil za 1. 1909 čebelarski podružnici podpore 30 K, za kateri velikodušni dar se mu tem potom iskreno zahvaljujemo.
Za odbor: J. Luk man, tajnik.
Listnica uredništva.
Oosp. F. K. v K.: Janševo čebelarsko knjige naročite pri g. I. N. Babniku, Dravlje p. Št. Vid nad Ljubljano. — Gosp. L. K. na G.: Kaj bi se pomišljevali ali bi, ali bi ne pristopili k zadrugi! Bodimo hvaležni, da se je ustanovila. Jamčimo itak samo zaradi kredita, ne bojte se, da bi kedaj kaj izgubili. Gospod Žnideršič je preveč previden, da bi zasnoval kakšno stvar samo za poizkušnjo.
Kar je za to številko preostalo, pride prihodnjič na vrsto. Oprostite, prosimo.
oaiaiiazsaas) oaiaaiaiaiao Bsnasaoaaisiisia aaiaiaiaiaiaiaoiaiiaa gjsoataagia aosisiaKSioa Listnica upravništva in blagajništva.
Ker sem se trajno preselil v svoj Tuskul v Dravlje in prevzel druga opravila, mi ni bilo mogoče, sprejeti še nadalje odborništva in se s to številko poslavljam kot blagajnik in upravnik društva. Vsa meni namenjena pisma, naročila na med in umetno satovje naj se blagovolijo poslati na naslov: I. N. Babnik, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Želim vsem sočebelarjem veliko rojev in medu 1 Zum, zum!
aiaisiao asesi aaaasaiaaoaaaaaaiais® oaasiia aoaoaiaiisiia aaaaaigiaiai
MALA NAZNANILA.
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat V letu.
6 škafov, po 25 kg težkih, zanesljivo čistega iztočenega medu, po 130 vin. za kilogram, ima naprodaj Martin Pod-lipnik, posestnik in čebelar na Lipoglavu, pošta Radna pri Sevnici.
Vajence in pomočnike za čebelarstvo sprejema Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici. Prednost imajo oni, ki so nekoliko v mizarstvu izvežbani.
Med prodaja in sicer: ajdov mecl 1 kg K 140 ali 5 kg s posodo vred za K 8-—, 100 kg 5 °/n popust na postajo v Ormož postavljen. Poletni, fini svetel med : v steklenicah 1 kg K 2 40, 5 kg s posodo K 11'— Pošilja se proti predplačilu ali povzetju zneska. Tomaž Plohi, čebelar v Koračicah, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko.
Garantirano pristen, domač, povsem zanesljiv med-pitanec, 5kg 7 K; umetno satovje, kilogram 4 K 40 h. Ulivam umetno satovje za člane čeb. društva in sicer dam za 1 kg voska 3/4 kg sten. I. N. Babnik, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Prodam 15 panjev zdravih čebel nemške normalne mere na 14 satnikih. Cena od 10 do 14 K s panji vred. Panji so še malo rabljeni. Prodajam tudi garantirano čist ajdov med, zanesljiv pitanec, 5 kg s ple-hasto posodo vred po 7 K. Jakob Lubec, čebelar na Forminu, pošta Možganjci, niže Ptuja, Štajersko.
Mladeniča za delo v čebelnjaku in drevesnici sprejmem; se lahko priuči ter še dobi hrano, stanovanje in malo plačo po dogovoru. I. Lukman, učitelj v Šoštanju.
Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja
^"f/^art 111 /i/\ kot pitanec garantirano zanesljiv, v 5 kg dežicali, poštnine prosto, ircd.il meu, ajdov po K T—, spomladanski svitel po K 850;
limoin A r, i J ^ iz garantirano čistega voska, za vsako mero prirezano, llllldilU odljt kilogram po K 450, zabojček s 3'/2 kg vsebine za K 16 — Pri večjem odjemu znižane cene.	poštnine prosto.
Svojim članom preskrbuje eksportne panji, kot jih je g. Žnideršič v 1. številki „Slov. Čebelarja" opisal z okvirji in začetki iz umetnega satja po K 4'—.
Člane, ki imajo za oddati med, vosek, voščine ali na spomlad večjo množino originalnih panjev, prosi ponudbe. Za odpravo panjev pošlje svojega čebelarskega mojstra.
Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo.
Semena rdeče detelje (inkarnat), esparsete, facelije, ranjak • ali uročnik (Tannen* oder Wundklee) •
zelo medunosne cvetlice prodaja
«J. KORDIN v Ljubljani.
Dober dan, gospod sočebelar! Kaj pa pišete?	9999
Dopisnico na	■ ■ ■ ■
I. avstrijsko - šlezijsko zalogo čebelarskih potrebščin
FRANC SIMMICHU, Jauernig, -ffiE
da mi pošlje zastonj nov cenik za čebelarstvo in perutninarstvo, ki ima tudi bilježko in zelo poučna mesečna opravila. Moji sosedi dobe od njega trčalniče, panjove, umetno satovje, lovilnike, prašilčke in priprave za matično vzgojo, kadilnike, varovala pred pikom, priprave za umetno lego jajc, pitalnike in napajalnike, poizkuše-valce za jajca, žičaste mreže itd. in so bili zelo zadovoljni s ceno in blagom, zatorej bom vprihodnje tudi jaz dobival blago od te tvrdke.
Garantirano zanesljiv, doma pridelani	Iz garantirano Čistega VOSka
med~pitanec uraeiDO saiovje
5 kg 7 K. Prodaja: Prodaja: 1 kg 4 K 40 h.
FR. UNGER, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v
aaiaiaaiooaaataaaiaiaKaiaooe, šmartnem pri Kranju.
Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo." Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.