Št. 55
V Gorici, v četrtek dne 13. maja 1909.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek
m soboto ob 4rl uriL^opoltlna ter stane  po pošti pivjo-
niiiiiA ali v Gorivi ria doni', posiljana:
vse leto   .'   .   .'"'._.....L", IC
*/s       •     •  -   .   ¦'......10 .,
r.jvijniOin' ;šti*Yilk<'' -,tani;j[c)ain vin.   .
„S0CA" iina*n!i$il(<liiit'« i^v^iieV«!'^^ ;^?'] , t" ..Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in' dvakrat . m<i .Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
N.uočnino spivji»nia upravniku v Gosposki ulin ;,,.->. T 1. n;idstr. v ,.<;.)riiki Tiskarni'- A. Gabrsčck. Na naročila brez dopeaJane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice «<• lačunijo po IVtit-ust.ih če ,,.!.„,!,, I-kr.it Ki v, 2-krat 14 v. :5-krat 12 v v*aka .,.».:.i Vučkiat po |)(i^ii»llii. Vi-ijji: črko po prostoru. — :;,..|.i-iu' in siii>i v uivliiiškeni delu i«) v vrsta. Za „|,i:M. in wliino oglasov oilklanjaino vsako odgovornost.
»Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
_________iječaj XXXIX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Si 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne? • ¦••¦ nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. U p r a v n i s t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošljejo le upravoistvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„SoČa" in „Primorec" se prodajata v Gorici' v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrig, Gledališka ul.; V. Baumgartnor, Korea 2; Mai Belinger, TrZaska cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. L Hova*ski. na Goriščeku; Peter Krobelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sehvrarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
40-letnica šolstega zakona.
Jutri 1-4. t. m. )oteče 411 ki. odkar je naš cesar sarskeion ral šolski zakon, ki je k sedaj v veljavi, le da ga kvarijo razne poznejše pritikliue. izdane potom ininis-ictskih naredeb po prizadevanju neprija-tcljev šole. Znano je. da je šolski zakon zasnovan modro, jasno in vsestransko tako, da je težko ustvariti kaj popolnejšega iii jasnejšega, ali kaj pomaga, ko so se !e prepogostoma dobili ljudje, ki so skazili modrost ter potemnili jasnost pa so dosegli, da se vse točke šolskega /akona še sedaj r'e izvajajo pa skušali poriniti šolo zopet nazaj v čase, ko je gospodovala p;ul njo blagoslovljena roka.                        I
Težki porazi tistih let. ko je bilo treba '.(Utopiti lepe dežele sovražniku na jugu !!! ko je nemški sovražnik pri Kraljevem-tfr.sdcu potoikel našo armado, so dali misliti m iz teli mislij se je rodilo spoznanje, da dotedanje gospodarstvo spravlja na-M>v!e m države le v nesrečo. Avstrija ie odpovedala konkordat. ki je bil izročil leta IS55. šolstvo popolnoma v cerkveno oiilast, in |)ri|>ravljala se je na novo delo \sestraiiskega prcojenja svojih narodov, hr/ava je začela obračati posebno skrb i a šolstvo, napravljen je bil nov šolski zakon m 14. maja 1S(>9. sprejet v poslanski /holmci sili glasovi, le 4 so bili proti. '-. si. ki so hoteli dobro narodu, so pozdravljali z veseljem novi šolski zakon, in-prijatelji šole in one sile. ki so gospodov, ale prej absolutno v šoli. pa so ga so-\\ižili in doletelo je novi šolski zakon iiidi to. da ga je papež preklel.
Temne sile. ki imajo v Avstriji vedno dosti moči. s-> znale vedno delovat- proti šolskemu zakonu tako. da ves ni prišel r:duiar do veljave. Tem temnim silam je i'.lo vedno do tega. da če ne potom za-',ona si pa preko njega zadobe in obdrže M>hv in moč na šolo: m zadobile so ga '; drže ga trdno v nadi. da se le kedaj še •>nieio lepi časi konkordatske šole. Prav sistematično se goji od strani črnih osre-čevafeljev ljudstva mržnja do šole in učiteljev, pra.   ¦». lematično pa se zajedno u-
eeplja v ljudstvo misel, kako lepo, koristno in brez troškov bi bilo, a ko bi imeli v rokah šolo zopet farovški gospodje. Fa-rovške politične stranke pa imajo namen preobrniti ta šolski zakon na glavo ter vstvariti razmere, ki rode povsem klerikalno šolo, da le radi lepšega še obstoji šolski zakon iz leta 1869. Na Kranjskem si prisvaja klerikalna stranka, odkar je zagospodovala v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu, vso moč nad šolo. da imajo učitelji, ki nočejo pod farovški jarem, dan na dan težje boje; vsak kaplan ua deželi misli, da on ni gospodar samo v cerkvi, ampak tudi v šoli; hočejo imeti za učitelje ljudi, ki bodo učili po njihovih navodilih in nič brez njih. Takim kreaturam bi še dali dobre plače, odločno pa so proti temu, da bi bilo plačano učitelj-stvo tako, kakor določa S 55. Ijudskošol-skega zakona, ker nočejo imeti samostojnega učiteljstva. marveč odvisno.
Hoj za šolo je velik in hud. Kakor drugodi. ga občutimo tudi v naši deželi, kjer vodi črna roka neizprosno vojno proti iičiteljstvu, kažoč neznansko hrepenenje po zavladi v šoli. Nič ne kažejo volje, da bi se naše šole razširile, odprle nove. marveč le to .-kažejo, kako bi radi stali i:a tilniku učiteljev kot ponosni zmagovalci.
Na Goriškem nismo ravno na najboljšem glede šolstva. Potrebujemo večraz-rednih šol. potrebujemo deželnega šolskega zaloga, brez katerega je samo naša dežela, in potrebujemo učiteljstva, kateremu je dana v izobraževanje lepša prilika nego se mu nudi v Koprskem gnezdu.
belimo preobrata na bolje, glede šolskega zakona samega pa, da bi se odstranili madeži, katere so mu nadeli reakeio-narei, ter bi se izvajal v resnici tak, ka-koršen je bil sprejet pred 40 leti!
Rdiš niicoulin.
Novela.
Francoski spisal   EMIL ZOLA.
(Dalje.)
Petintrideset.....Lenariti ne bova
Mnela <.
Prijel je za najbližjo pluto in dvignil 1'iM koš. Globina je bila strahovita, zakaj ^v se kar ni hotela nehati. Naposled se u prikazal koš, z velikim kamenem, ki n'» je držal na dnu, in kakor hitro je bil zunaj vode, so začele tri ribe skakati kakor ptice v kletki. Človek bi bil rekel, da ¦"lisi orhutanje s krili. V naslednjem košu ,!l bilo ničesar. V tretjega pa je bil zapeljal dovolj redek slučaj majhno langus-t(>. ki je srdito otepavala z repom. Sedaj s^ ie polotila Frederiea ribiška strast; pozabil je svoj strah, sklanjaje se čez bar-Ivin krov in pričakuje jerbasov z utripajočim srcem. Kadar je slišal tisto prhutanje, M ie navdal nemir, podoben tistemu, ki Prevzame lovca, kadar položi kos divjačine. Med tem so se drug za drugim vsi ,<(,ši vrnili na barko; voda je curljala, in kmalu je bilo vseh petintrideset na var-
DOPISI.
Iz Gorice. — (Pojasnilo k p o I e-
m i k i «Č i t a I ni c a g o r i š k a« i u > K aj
pa je tebe treba b i 1 o< ?)       Izjavil
sem v sklepnem članku, da ne odgovarjam
Gorici-  na eventuelno repliko na ^Čital-
nice« se tikajoča pojasnila. Toda tega tudi ni treba, ker pisec v »Gorici« ni ovrgel in tudi ne more ovreči niti jednega navedenih dejstev. Kot predsednik »Čitalnice« sem že storil svojo dolžnost v polnem obsegu, ali za s v o j o o s e b o mi je še spregovoriti par besedi.
»Goriea« piše, ko smo čitali, da je g. M. pooblastil predsednika »Goriške čitalnice«, da posreduje glede pristopa g. M. k »Pevsk. in glasb, društvu«, zdelo se nam je, da čitamo kako bajko iz devete dežele. Verujem prav rad »Gorici«, da je strmela nad tem M. činom. Toda ne pomaga vse nič, ni bajka iz devete dežele, ampak bridka resnica je: g. M. se je hotel prodati g. dr. Turni in s tem tudi smrtno sovraženemu g. G., predsedniku »Trgov-sko-obrtne zadruge«, in to samo zaradi tega, da bi se še dalje »č u t i I« kot pe-vovodja, ker je prav dobro vedel, da s koncem društvenega leta 1907. je tudi pri koncu njegovo neplodno delovanje kot odbornik v »Goriški čitalnici.«
Informacija, katero' je »Gorica« dobila, ni namreč takošna, kakoršna bi. morala biti. Informator ji je samo povedal, da M. ni tega storil po onem slovečem koncertu, zamolčal je pa. da je g. M. to istinito storil par mesecev poprej.
Gospodje profesorji in »osebno še stari imajo že od nekdaj nekak privilegij glede pozabljivosti iu tako sem se tudi jaz glede časa zmotil, kar pa tudi ni čuda, saj ste že skoraj dve leti po onem dogodku potekli.
Izjavljam torej znovič: g. M., bivši čitalniški pevovodja in odbornik, me je poveril, da posredujem glede pristopa k > Pevskemu in glasbenemu društvu« pri g. dr. Turni, in sicer se je to zgodilo pred Velikonočjo leta 1907. na hodniku poprejšnjega društvenega stanovanja. Ker noče g. M. ali iz »o p e š a n e g a« spomina, ali iz zle volje resničnosti tega dejstva pri-poznati. dovoljujem si znovič opisati, kako se je vršil ves dogodek:
Nekega dne pride g. M. iz prostorov, ki se nahajajo na dvorišču pri dvoragi, jaz pa stojim na hodniku pri vratih, ki vedejo s stopnic na hodnik. Ko se mi g. M. pri-
nem. Lov je dal torej najmanj petnajst funtov ribe, kar je redka sreča v marzilj-skem zaiivu, ki se vsled večih vzrokov, posebno pa zaradi rabe pregostili mrež, od leta do leta prazni.
»Končano je,« je rekel oče Niicoulin. »Zdaj se lahko vrneva«.
Skrbno je razvrstil svoje jerbase na krmi. Ko pa ga ie Frederic videl pripravljati jadro, se je vznemiril iznova in dejal, da bi bilo pametneje, vrniti se veslaje, spričo tako silnega vetra. Starec je /.migni! z ramami. On je že znal, kaj počenja. In predno je razpel jadro, se je zadnjikrat ozrl na Blancarde. Nais v svoji beli obleki je bila še vedno na istem mestu.
Nato je nenadoma prišla katastrofa kakor blisk. Ko si je hotel Frčderic kasneje razložiti stvari, se je spomnil, da se je veter nepričakovano vrgel v jadro, nakar se je prevrnilo vse. In spominjal se ni ničesar drugega, nego hudega mraza in .-.ilnega straha, ki ga je sunkoma prešinil. Le čudežu se je imel zahvaliti za življenje, padel je na jadro, ki ga je držalo. Ribiči, zapazivši nezgodo, so prihiteli in ga pobrali, kakor tudi očeta Micoulina, ki je že plaval proti bregu.
Gospa Rostandova je spala. Prikrili so ji nevarnost, ki jo je sin prestal. Frčde.rie
in Niicoulin, raz katera je curljala voda, sta ob znožju terase našla Nais, ki je opazovala dramo.
»Prokleta smola!« je kričal starec. »Pobrala sva koše in sva se hotela vrniti ..... Ni sreče«.
Nais, ki je bila vsa bleda, je nepremično gledala očeta.
»Da da,» je zainrrnrala, res je, ni sreče; a kdor obrača proti vetru, ta že ve, česa mu je pričakovati.«
Niicoulin se je razjezil.
»Lenoba, kaj se vtikaš?... Saj vidiš,
kako trese gospoda Frčdčrica mraz.....
Pomagaj mu gor.«
Posledica dogodka je bila, da je moral mladenič ostati do večera v postelji. | Materi je rekel, da ga boli glava. Drugi dan je naše! Nais zelo zamišljeno. Branila se je sestankov; iti ko ga je nekega večera srečala v veži, ga je objela sama od sebe in ga strastno poljubila. Nikdar mu ni zaupala sumov, ki so navdajali njeno srce. Samo čuvala ga je od tistega dne. Nato, čez teden dnij, je začela dvomiti. Oče je hodil za delom, kakor po navadi; zdel se je celo prijaznejši in jo je tepel manj pogostoma, nego prej.
Eden izmed; izletov rodbine Rostan-d"\ih je bil vsako leto ta, da so Šli" jest
bliža, mi naznani, da je sklenil opustiti svojo opoziciielno stališče proti »Pevskemu in glasb, društvu« ter me ob lednem poveri, da posredujem glede pristopa pri g. dr. T. Odhajajoč v sprednje društvene prostore še pristavi, da bi ne želel pristopiti kakor »prostak«. Govoril sem o tej zadevi s predsednikom »Pevskega in glasbenega društva« in sicer pred Velikonočjo leta 1907. na ravno istem hodniku. V tem času so se namreč vršila v društvenem letu 1907. različna predavanja v društveni dvorani in med gospodi, ki so sodelovali, je bil tudi dr. Turna. Po končanem predavanju g. dr. Turne, ga sprejmem na hodnik ter mu tukaj M. sklep in željo naznanim. Gospod dr. Turna mi odgovori, da mu je ta zadeva že znana tudi iz druzega vira, in da je že s pevci govoril, toda brez ugodnega vspelia za g. M„ ker ga pevci ne marajo. Dne 5. tega meseca grem k g. dr. Turni na dom, da ga vprašam, ali se še spominja onega pogovora. Dr. Turna mi to pritrdi in še pristavi, da sva se razgovarjala o tem v »Čitalniških« prostorih.
Po občnem zboru društvenega leta 1907. sem govoril o tej zadevi tudi ope-tovano z g. T., katehetoni na c. kr. deški vadnici, katerega sem tudi poveril, da naznani g. M. mojo trditev. Pretekli ste že skoraj 2 leti od onega časa, toda g. M. me ni klical na odgovor, da opravičim svojo trditev. Oui tacet, consentire videtur, pravi stari pregovor.
Da bi bila prišla čast ::i značaj g. M. v nevarnost, ako bi bil prestopil prag »Trgovsko-obrtue zadruge« pri selitvi »Čitalnice« v »Trgovski dom«, je bila torej le gola pretveza, pravi vzrok jo bil maščevanje, ker ga niso marali pevci »Pevskega in glasbenega društva« in k«r so ga tudi čitainičarji izbaciiili iz odbora. Gospod M. je torej razkrinkan, pred nami stoji v svoji pravi, grdi obliki. Iz jeze, da sem to storil, zaletava še zdaj' pisec v mojo osebo kakor razjarjen lev ter prinaša reči na dan, ki niso niti v najmanjši zvezi z našo polemiko, in vrhu tega v takej Obliki, da mora vsak poštenjak le strmeti, kako daleč sta jeza in strast, te
ribjo juho na morsko obrežje, proti nio-lonski strani, v neko skalno dolinico. Ker je bilo po sosednjih gričih nekaj jerebic, so gospodje zatem oddali par strelov. Tisto leto je hotela gospa Rostandova vzeti Nais s seboj, da bi stregla; in ni se brigala za opazke oskrbnika, čegar lice starega divjaka je kazaio živ odpor.
Odpravili so se zgodaj. Dopoldne je bilo prijetno in toplo. Ravno liki zrcalo pod rumenim solncem, se je razgrinjalo morje, podobo sinjemu prtu; koder so vladali morski toki, se je grbančilo in modrina je temnela do rahlo vijolčaste barve, dočim je na mrtvih krajih bledela in postajala mlečnoprozorna. Tja do čistega obzorja se je širilo, podobno neizmernemu kosu razprostrte svile v menjavajočih se barvah. Mehko je drčala barka po tem spečem jezeru.
Ozka obal, ob kateri so pristali, je ležala ob vhodu neke soteske; tam so se namestili sredi med kamenjem, na plohi opaljene trave, ki je imela služiti kot miza.
Ta ribja juha na prostem ni bila navadna reč. Najprej se je Micoulin povrnil v svojo barko in šel sam dvigat svoje mreže, ki jih je nastavil na predvečer. Ko se je spet pojavil, je bila Nais že natrgala tinijana in majarona in nabrala kup suhega
najslabši človeški svjtovalki, pisača teh ostudnih člankov v »Obriti« dovedli. Tako pripoveduje, da" sem pred par leti zabavljal zoper liberalne doktorje, da baje nimajo nobenih idealov itd. Je že mogoče, da sem tudi jaz kako o doktorjih zinil; toda tudi doktorji so profesorje kritikovali in storili so popolnoma prav, ako so jim ti dali opravičen povod za kritiko. Da se prikupi  gospodom trgovcem, katere  pa popre! dobro ošteje, naznanja, da sem baje naziva! sijajni čitalniški  ples  leta   1907. reklamo. Ni izključeno, da sem dotičnemu veseličnemu odseku kako resnico v obraz povedal, toda vse to nima nič opraviti z našo polemiko in diši močno po ovadu-štvu. Vrhunec netaknosti pa je pisec dosegel s tem, da seje spravil na mojo družino in to zato, ker si ni mogel drugače iz zadrege pomagati, Y katero sem g. M, spravil po objavljenih" resničnih dejstvih, katera so pa v najožji zvezi s »Čitalnico goriško« in katera.sem še le potem razkril, ko me je pisec v svojem odgovoru na moj članek   v »Edinosti« naravnost skrajno nesramno izzival. Sicer piše, da sem ta dejstva spravil na dan iz maščevalnosti, ker je baje g. M. na poti mojim družinskim skrbem. Tukaj misli pisec na mojega zeta S: Dejstvo, da sem upravniku »Gorice« naznanil, da ne maram več »Gorice«, ker je ob onem kritičnem času leta 1907. prijavila oni strupeni članek proti »Trgovsko-obrtni zadrugi«, kateri bi bil tudi lahko provzročil polom tega denarnega zavoda, smatra kot pretvezo, kot nekak preludijum, da olajšam svojemu drugemu zetu prehod od »Centralne posojilnice« v »Mizarsko zadrugo«; dejstvo, da sem se predrznil povedati, zakaj se nisem ogreval niti za jedno, niti za drugo politično stranko, smatra pisec kot maščevanje nad gospodom dr. Gregorčič in Ber-buč, in to posebno.še zarad« tega, k,er nista ob začetku letošnjega šolskega leta upoštevala mojega naroda, tukaj cika pisec na mojo hčerko Olgo, ker ni bila sprejeta kot suplentinja na »Šolski dom«. Pisec je tukaj nakopičil celo kopico trditev brez vsacega najmanjšega dokaza ter je zakrivil s tem čin najgršega obrekovanja. Pisec onih člankov v »Gorici«, naj že bode kdor koli, ali maziljenec ali nemazilje-nec, je v mojih očeh, in mislim tudi v očeh vsakega poštenega človeka, najgrši izmeček. Trikratni pfuj temu človeškemu izmečku!
J. Če bul ar.
Iz kobariškega okraja.
V Smasti, 8. maja. — V libušenjski občini imamo župana na Vršnem, kateri je pravi pristaš klerikalne stranke. Ta vrli mož je ob enem tudi občinski obhodnik. A "da bi nosil res kedaj kaj okoli, tega še nisem doživel. Po navadi da pozivnice k vojaškim vajam in druge važne listine od okr. glavarstva privatnim možem v gostilni, da nosijo te okoli. Seveda se dogodi, da nosi potem mož to listino včasih celih 14 dnij v žepu, predno jo vroči namenjenemu. Dne 21. aprila je odposlalo okr. glavarstvo, kakor sem zagotovo zvedel, na
tukajšnji občinski urad dekret za lov v planini »Polje« za Krnom; a tega dekrete do sedaj še nisem dobil. Kaj je z dekretom? Morda ga nosi zopet kak mož v svoji malhi okoli. Prosim, da se mi ga, ako se ni na pošti zgubil, takoj vroči, drugače bom primoram iskati druga pota* Prizadeti.
Iz goriške okolice.
Mesarsko društio »Vrtojba" v Vrtojbi naznanja, da priredi svojo prvo poletno veselico v velikem Stilu na nedeljo, dne 29. avgusta t. 1. Na vsporedu bo cestna in polževa dirke, igranje za novo dvokolo v vrednosti 250 K, šaljivo srefikanje, ples, umetni ognji i. t. d. Vspored cele prireditve se že objavi pravočasno. Toliko le za sedaj v znanje slavnemu občinstvu in cenjenim društvom goriške okolice, da se bo znalo ravnati pri določanju dne?ov za svoje izlete in svoje veselice. Nadejamo se, da bo takrat pravi kolesarski dan v Vrtojbi. Na veselo svidenje in krepki kolesarski Zdravo!
V OornberjU bo 16. t. m. šolska veselica s tem-le vsporedom. — 1. Pozdrav. 2. Ven-ček pomladanskih pesmi. 3. S. Gregorčič: Veseli pastir. Deklamacija. 4. S. Gregorčič: Rabeljsko jezero. Deklamacija z živo sliko. 5. Zaprta laž: Igra. 6. Perice — nastop deklic. 7. Junak, dobrotnica, mladi korenjaki — prizorčki. 8. Rajanje veselih ženjic. Nastop. 9. Mladi vojaki — nastop s petjem. 10. V posredovalnici. Igra. 11. Kdor ima srce — o ti moj dom — p tje. 12. Dražba sv. Cirila in Metoda. Igra. 13. Otrokove sa-nje. Živa slika. 14. Cesarska pesem.
Začetek veselice točno ob 3'/» pop. v šolskih prostorih. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišče 60 vin. Veselica se ponovi ob zniža nih cenah na Vnebohod dne 20. t. m. Čisii dohodek se porabi v dornberške Šol namene.
K obilni udeležbi vabi  šolsko vodstvo.
Iz bovškega okraja.
Na Bovškem razsaja e.ldemična bolezen. V Bovcu in v Ph -.jah je polno otrok bolnih na ošpicah, v Čezsoči je razširjena škrlatica, na Žagi davica.
Iz cerkljanskega okraja.
»Cerkljanska podružnica Slovenskega planinskega
drušlia" priredi v soboto 15. t. m. ob 5. uri popoldne društven izlet na Porezen ter vabi vse prijatelje planinstva k mnogobrojni udeležbi. —           _____
Soliols^i <tesfr)fl{.
aSetol" f Št. Ferjanil. — Na sokolskem polju beležiti nam je zopet lep korak naprej. Dne 20. t. m. se bo vršil v Št. Ferjanu v gostilni g. Mihaela Paljavec ustanovni občni zbor Št. Ferjanskega odseka ,Sokolatt v Gorici. Prijatelje Sokola vabimo, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleže v čim večjem številu. —
Zfet notranjskih sokolsklh društev bo letos v
Ilirski Bistrici dne 23. avgusta.
Telovadne društvo Sokol v Frvičlnl priredi v nedeljo, dne 16. t. m, javni ples v korist so-kolskega izleta v Celje. Ples se bo vršil na društvenem prostoru.
dračja, ki je zadoščal za velik ogenj. Ta dan je imel stari nalogo, da zvari »bouil-labaisse«, tisto klasično ribjo juho, ki si obmorski ribiči od roda do roda sporočajo njen recept. Bila je to strahovita ribja juha, močno opoprana in hudo začinjena s stolčenim česnom. Pripravljanje te juhe je bilo Rostandovim v veliko zabavo.
»Oče Micoulin«, je dejala gospa Ro-standova, ki se je ob tej priliki ponižala in se pošalila, »ali se vam letos tudi tako posreči, kakor zadnje leto?«
Micoulin se je zdel zelo vesel. Najprej je osnažil ribo v morski vodi, dočim je privlekla Nais iz barke velik kotel. Ostalo je bilo kmalu storjeno: ribo na dno kotla, polito s čisto vodo, s čebulo, česnom, peščico popra, eno tomato in pol kozarca olja; nato pa kotel na ogenj, kakršen bi zadoščal za celega koštruna. Ribiči pravijo, da je vrednost ribje juhe v tem, kako je skuhana; treba je, da kotel izginja v plamenu. Dokler se je kuhala, je oskrbnik resnobno rezal kruh v salatno skledo. Čez pol ure je zlil juho na režnje in ponudil ribe posebej.
»Začnimo!« je dejal. »Dobra je samo, dokler je vrela«.
Domače vesti
»100.000 K za pokončevanje kobilic«. — Z Dunaja: Vest glede podpore za ko- J biiice ni resnična. »Croat. Corr.« je poslala to raco v razne dunajske liste in stavila svoto 10.000 K, drugi so dodali še eno ničlo = 100.000, a Kraševci ne bodo od teh kron niti ene videli. Res je, da je lani i posl. Štrekelj naročil kos ruše v Komnu ' ter  mnogo  raznovrstnih  kobilic,  da  se Švabom in ministru poljedelstva pokaže j naše vboštvo. Izloženrt- ie -iia [& ruša s pojedeno travo v UL oddelku parlamen-tnega poslopja,  kavstor  so v  procesijah hodili poslanci gledut to rušo. Prvi je bil
0 tem obveščen in odveden na »razstavo« takratni poljed. minister Ebenhoeh. — Lani smo dobili kakor tudi letos podporo za seno. Nakupil je isto kakor je znano deželni odbor. Da smo dobili večina seno nevžitrio, je znano slav. uredništvu.
Koliko da vlada denarja za nakup puranov, se še ne ve, ali dala bo gotovo nekaj. Poslanec Štrekelj je 11. t. m. ponovno konferiral z ministrom dr. Brafoiv <de-de te podpore.
K štiridesetletiiici akadem. društva »Slovenije«. — Dne 26. maja poteče 40 let, kar so osnovali mladi in navdušeni slovenski vseučilišeniki na Dunaju akademi-čno društvo »Slovenijo«. Lahko se reče brez pretiranja; da je »Slovenija« v dolgi dobi svojega obstoja v marsičem poma-gla slovenskemu narodu do relativno visoke kulturne stopinje, ki jo zavzema danes. Saj so izšli iz njenih vrst možje, ki jih opravičeno štejemo med prave narodne prvoboritelje, Odlični književniki in politiki, izborni učitelji in vodniki ljudstva, ki so si postavili vzvišeno nalogo, da pomo-rejo svojemu narodu do prihodnjosti, jasne in lepe, k.«kršno zasluži. Novejša zgodovina slovenskega naroda je glasna priča, kolikega pomena so društva za narodni procvit. Ves napredek na polju ljudske izobrazbe izvira iz skupnega društvenega delovanja, društva so žarišča, ki si-pajo iz sebe žarke omike in narodne zavesti, da prodira v najširše, najskrajnejše narodove sloje.
In »Slovenija« se je ves čas svojega obstanka držala te svoje plemenite naloge in ni pozabila nikdar, da mora razviti
, v svoji sredini mlade sile, ki naj poneso -moč in življenje v ljudstvo in ga vedejo
¦ po strmi poti do napredka in blagostanja. Pač so vladali v društvu sem pa tja ljuti viharji in trdi boji, pač je tudi ob njegove stene pljuskalo razburkano va-lovje političnega vrvenja, kot bučeč od-
! rnev iz domovine, a krepka stavba je kljubovala vsem vihram in stoji še danes ter gleda na plodove, ki so dozoreli v oskrbi
1  mož, izšedših iz njene sredine. Bili so časi, , ko so se udje trumoma cepili od svojega '' društva in so si vstanavljali lastna ognji-
In med običajnimi šalami so pojedli ribjo juho.
»Veste kaj, Micoulin, smodnika ste dali vanjo.»
»Dobra je, samo da bi imel človek železno grlo.«
On je mirnodušno jedel in založil reženj, kolikorkrat je nesel žlico do ust. Držal se je nekoliko pri strani, a prikrival ni, kako je ponosen, da obeduje z gospodo.
Po obedu so ostali na mestu, da počakajo konca najhujše vročine. Skale so se blestele v luči, oblite z rjavordečimi toni, in širile Črno senco. Zeleno hrastovo grmičje jih je pokrivalo tuintam s temnimi progami, dočim so se dvigali na pobočjih smrekovi gozdi, vsi pravilni in podobni celi armadi majhnih vojakov na maršu. Težak molk se je spuščal po vročem zraku.
Gospa Rostandova si je bila prinesla tisto večno vezivo, ki ga ni nikdar dala iz rok. Nais, ki je sedela v njeni bližini, je navidezno opazovala beganje iglice, toda njen pogled je.prežal na očeta. Počival je, zleknjen nekoliko korakov od nje po tleh. Malo dalje proč je spal Frddčric pod svo-
šča; a »Slovenija« je prebolela krize in se je okrepila, posebno od one dpbe, odkar obstoja nje glavno delovanje na izvenpo. litiškem, kulturnem polju. Že danes se vidijo dobri posledki tega njenega delovanju in pač ni črnogledneža, ki bi mogel tajiti eminentno važnost in najbolj primerno smer njenega današnjega- programa. Na ustanovni dan, t. j. 26. maja praznuje »Slo-venija«. na Dunaju svoj jubilej. V ta namen • vabimo že danes vse prijateje društva, naj se udeleže slavljc v kar najlepšem številu. Natančnejša data se pravočasno razglase po slovenskih listih. Za odbor: Anton Sovre, phil. tč. predsednik, Ant. De-beljak tč. tajnik.
Imenik porotnikov, izžrebanih povodom 1. zasedanja porotnišfcih obravnav c. k. okrožno aodnije v Gorici za leto 1909. — lmona 3 6 rednih porotnikov:' Messeoio Vin-ceuc, ItonKi, Pahor Alojzij, Goric**, Paškulin Frače, Čtamlraž, Blažič Andrej, Kostanjevici, Castellan Leopold, Fara, Cosani Josip, Turjak, Korusa Josip, Gabrije,, Bavdaž Ignac, Lom, Skoh Leopold, Lokve, Perissutti Pavel, Gorica, Bratina Josip, Gorica, Michlsttidter Hijerouim, Gorico, Ivančič Valerijan, Deskle, Nodus Peter Anton, Gorica, Cbndussi Franc, Roffit.ns, Erhart Evgen, Tržič, Bradaschia Viktor, Gorica, Sarcinelli Peter, Cervinjan, Lenasši Gustav, Cervinjan, Ricci Jakob, Tržič, BLjko Andrej, V. Zabije, Lutman Andrej, Štandrež, Lazar Anton, Bregici, Spnigaglia Arrigo, Gorica. Ristits Aleksander, Gorica, Grinover Gvido, Gorica, Repic Franc, Ajdov-ščina, Krkoč Ivan, Gojače, Lokar Andrfj, Ajdovščina, Angeli Karol, Kanal, Šuligoj Štefan, Čepovan, Calligaris Ivan, Gorica, Kobal Andrej, Cerkno, Bertos Peter> Gorica, Visiu-. tin Matija,_Gradisče, Venuti Valentin, Gorica. — Imena 9 uameBtnjh porotnikov: Hnatiszin Mihael, Gyra Franc, Musig Adolf, Marega Janez Krst., Luzzatto Emilij, Ctausig Edvard, Ornella Maksiiailjan, Droč Josip, Conforto Demetrij, vsi v Gorici.
Sama baharija. — »Gorica« piše o saniranju deželnih financ. Niti te prilike ne opusti, da bi se ne pobahala glede užit-nine. Pravi, da za davščino na pivo, katero hoče vlada tudi podržaviti, nudi naši deželi 178.000 K, katere ž^ sedaj dobiva, za kar se je zahvaliti seveda prejšnjemu dež. zboru in še poslujočemu dež. odboru. Potem pa spet udari po liberalcih, češ, če
bi bilo po njihovem, bi doživeli škodo.----
Farbarji nesramni! Da je prišla užitnina v pravi red, za to gre zahvala onim, ki so svoj čas pametno ravnali ter preprečili, da se ni naprtilo deželi pobiranje užitninc kar na slepo, marveč da se je vsa reč prej premislila, potem šele sprejela. Bahaču«, tudi ob tej priliki pada s plašča našita zasluga hitro, ker šiv ne drži, in javnost ga vidi zopet golega kljubu vsemu prirnoj-dušanju za zasluge o užitnim. — Da bo vlada vlekla dobičke, za te dohodke ni bahaču nič mar, ampak pohvaliti se je moral zopet na star način glede užitnine, dasi se mu že vsi razumni ljudje v deželi smejejo.
Obesil 88 je 62-letni Jos. Cingerle h Št. Andreža, in sicer na drevo v Starigori. Pravijo, da ni bil pri Čisti pameti.
jim odvihanim slamnikom, ki mu je zakri-I val lica.
!        Proti Štirim so se zbudili. Micoulin se
i je zaklel, da ve za družino jerebic v oza-
\ dju soteske. Še pred tremi dnevi jih je bil
videl. Fredčric se je vdal izkušnjavi, in
pbadva sta prijela za puški.
»Prosim te«, ie vpila gospa Rostandova, »bodi previden----Noga se ti lah-
| ko spotakne, pa se raniš sam od sebe.« »Ah, vse se pripeti«, je dejal Micoulin mirno.
Odpravila sta se in izginila za skalami. Nais je nagloma vstala in šla od daleč za njima. Zamrmrala je: »Pogledat pojdem«. Mesto da ostane na stezi, na dnu soteske, se je obrnila na levo, med grmovjem, previdnih korakov in pazeča, da ni prožila kamenja. Naposled je zapazila Frederica, za ovinkom. Nedvomno je bil že spodil jerebice, ker hodil je naglo, napol sklonjen in pripravljen, da vsak hip dvigne puško k licu. Očeta še vedno ni videla. Nenadoma pa ga je zapazila na drugi strani soteske, na pobočju, koder je hodila ona sama: čepel je, kakor da nečesa čaka. Dvakrat je dvignil orožje. Ako bi se bile dvignile jarebice nad njim  in
Fredericom, bi bila mogla lovca zadeti drug drugega, da sta ustrelila. Nais, ki se je plazila od grma do grma, je v silnem strahu dospela do starca in obstala za njim.   .                              *
Minute so tekle. Na nasprotni strani je Frederic izginil na nevarnem ozemlju. Pojavil se je spet in ostal par hipov nepremičen. Takrat je Micoulin, še vedno čepe, dvignil puško in dolgo pomeril na mladeniča. Toda Nais mu je z nogo izpod-bila cev in strel je s silovitim pokom treščil v zrak, da je široko odmevalo med skalovjem.
Starec je vstal. Ko je zapazil Nais, je zgrabil svojo še kadečo se puško za cev, kakor da jo hoče ubiti s kopitom. Deklica je stala vzravnana, vsa bleda, in ga gledala s plamenečimi očmi. Ni si upal udariti, temveč trepetaje od srda je zajecljal v narečju.
»Ne boj se, saj ga ubijem«.
Ob oskrbnikovem strelu so jarebice zletele in Frederic je ustrelil dve. Proti šesti uri so se Rostanclovi vračali v Blan-carde. Oče Micoulin je veslal, mirnega lica, kakor trmasta zverina.
,   (Pride še.)
V pokoj ]ft Stopil voditelj  mestne  ljudske Soie na Proseku g. Josip K ar en.    .  '.   V Seda) hočejo biti kar naenkrat narodni! -
Koncem pret. meseca je bil znani Etbin Kristan v Solkanu, kjer je govoril o socializmu. Med drugim je rekel, da radi socializma ui treba nikomur zatajiti svoje narodnosti. Ali ste ga slišali? Kristan je že ne-brojnokrat ^govoril, v- naši x>kqlici, ali nikdar je ni rekel dbstej^^vten^^^/š^^ labko Slovenci, marveč učil je mednarodnost in prav iztrebljal narodnostni Čut.. Dr,. Turna je laui govoril v Podgori o narodnosti in I Slovencih tako, da so dobili poslušalci utis^ t ita Slovenci nismo nikak »nareKi-j- > touej.,. čemu [se brigati za narodnost. Mi poznamo v se-jilanjih prvih vrstah soc. demokracije na Go-I riškera moža, ki je nekako ogorčeno — še [ui tako dolgo od tega -- vskliknil: Kaj narodnost V Narodnost nam je deveta briga. — [Narodnost v uslih rdečkarjev. je le pretveza, dii bi obdržali Slovence v soc. demokratični Liranki. Narodnost so začeli povdarjati rdeč-I kjrji šele, odkar imamo narodno' delavsko I organizacijo. Prej so pljuvali na slov. narodnost ter se norčevali u nje kar na debelo. Tudi sedaj še zmerjajo zaslužne narodno 1 može po svojem Delavskem listu z „norod-ujakarji", nvsezanarodovci" itd. -— Solkanci I so narodno čuteči. Zato ne morejo ostati, I kar jih je sploh, v mednarodni soc. demokraciji, ampak osnujejo naj si podružnico N. D. 0. Taka priliče našim narodnim delavcem v [Solkanu l
Strašne skomine je dpbiJa »Gorica«, I ko je izvedela, kako sta zmagala klerikalna kandidata pri sedanjih deželnozbor-fskih volitvah na Štajerskem, češ, tako bi i moralo biti tudi na Goriškem. Tu se špe-| giaj, brmnni goriški kmet, tu imaš uzoree, l kako moraš voliti, ako hočeš, da boš zve-flican. »Gorica« pretaka solze, ker niso volitve lani končale tako, kakor je mislila, [pa pravi volilcem: glejte, kaj so izpolnili »liberalni agrarci« po volitvah, po enem I letu? — »Gorica« naj rajše vpraša svo-Ijcga gospodarja, Gregorčiča, zakaj je uga-[ njal v deželnem zboru v družbi z laškimi [liberalci obstrukcijo ter s tem prizadjal [deželi ogromno škodo? Ce je bilo lani ne-[ugodiio leto za klerikalce, si je stranka z iCiregorčičevo obstrukcijo stališče še po-fslabšala. Ako pride do novih volitev, to [bo še le ropot in polom pod klerikalno streho. Naj jej torej skomine ne škodujejo!
Na Koroškem ob Bell se je pripetila nesreča.
2 naša rojaka z Dpl.-Otlice nad Ajdovšči-| no sta bila težko ranjena pri eksploziji d>u> | mit", kjer delajo cesto, eden pa je  bil   ubit.
Imena nam še niso znana.
Kolesarska dirka se  bo   vršila   v   nedeljo
10. t. m. v smeri Gorice -Ajševica- Kronberg-I Solkan-Gorico. Člani društva nZarja"   naj   se
snidejo ob 21/... pop. na Ajševici.
Sami nas podijo od katoliške cerkve.
— Pišejo nam: Kurat Grbec v Kalu je oz-i nanil v nedeljo dne 9. maja s prižnice, da i naprednjaki nismo dobri za botre otrokom j ob birmi, češ, da morajo Y'M le krščanski [botri. Toraj sploh za kristjane nas nima, j pa zakaj? Zato, ker nismo klerikalci. Gr-; bee dela za vero toliko, da bo kmalu sam I v cerkvi s kako staro ženico.
Slekli psi. — Okrajno glavarstvo v Gorici je razposlalo vsem občinam goriškega j sodnega okraja okrožnico, v kateri pravi: I Ser je steklo v zadnjih dneh več psov in je
bilo popadenih 5 oseb in več drugih psov, j se odreja za vse občine goriškega sodnega
okraja pasja kontumacija, da se na ta način Nbraai razširjenje steklosti, m je, kakor [vsakemu dobro   znano,   skrajno   nevarna  in
ljudem pugubna bolezen ter se odreja to-le: s L) Pasja kontumacija po določbah § 35 živi-
nokužne postave z dne 29. februarja 1880 I <l«t zak, štev. 35 in 36 velja do preklica za pse brez razlike. — 2.) Vsi psi, tudi po so na verigi, morajo nositi varno močno
torbo. — 3.) Vsi psi, ki se klatijo okolu, se hinojo brez vsacega ozira ubiti. —- Županstva paj «orej naroče svojim organom (redarjem, i gozdnim in poljskim čuvajem itd. in tudi I drugim orožni list imajočim osebam, n. ,>r. I lovcem,) naj   take  živali  uničijo.   Mrhe  se
,majo seveda primerno globoko zakopati. — H*) Vsakdo,   ki  bi  zapazil   na kakem   psu
z,toke steklosti, je po postavi dolžan obvestiti j ° tem županstvo ter dotično žival takoj ubiti osamiti tako, da se izključi vsaka nevar-.
jaost. — 5,j Vsak prestopek proti gornjim
j odredbam naj se  takoj  naznani pristojnemu
{^rajnemu sodišču  za  kazensko  postopanje.
^Panstva naj to odredbo  takoj  na navadni
način obširno po občinah razglase ter skrbe za njeno točno Izvršitev: -*¦. O tem se obvešča tudi c. kr. orožništvo.
Tržaško koles, društvo »Balkan« priredi v;nedeljo, dne l.Vjunija t.1. društve- J no cestno dirko za juniore (t. j. člani, ki ne posedujejo še nikakih nagrad) ob progi: Opčina-Sežana-OpČina km 14." Start. in cilj gostilne Fabčič; ovink v Sežani pri " taf<^te4*a,.'—AAakgimalni čas 30 min. Dirka začne točno ob 3. uri pop. Nagrade: 1. velika srebrna pozlačena svetinja; 2. velika srebrna svetinja; 3. srednja srebrna svetinja; 4 mala srebrna svetinja; 5. bakrena ppsrebr. svetinja. Uloga K 3 sprejme društveni blagajnik gosp. Anton* PodberŠček, ul Station ¦ 19/1. v prostorih Trg. podp. in bralnega društva vsaki dan od 9—12 ure predp. in od 4—7 pop., kjer dobi vsak na željo potrebna pojasnila. Termin prijav je do 10. junija t. 1. ob 7 uri zvečer; vodstvo, si pridržuje pravico za nadaljna vpisavanja. Na prijave, brez ulog se ne ozira.                                   Odbor.
NB. V slučaju slabega vremena se vrši dirka teden pozneje. Dirkači morajo biti pol ure pred začetkom dirke na startu.
Pet ponosnih »pevcev« in razgrajačev je bilo obsojenih pri tukajšnji policiji v globo, in sicer vsak na 30 K, ki se iz-prenieni v slučaju neizterljivosti y zapor 3 dnij. Prav je!                   w      ,
Bralno dtUŠtVO HU09|| na Ustji priredi dne 16. t. m. javno plesno veselico, pri koji bode svirala godba c. in kr. pešpolka štv. 47. iz Gorice. Na obilno udeležbo vljudno vabi odbor. —
Listnica uredništva. — Odseku v P.. Uredništvo ni. dobilo nobenega poročila. Za drugo je že preskrbljeno na drugem mestu.
slabega vremena se prenese veselica na 23. t. m. —-
Kmetsko izobr. društvo v Gabrovici
priredi v nedeljo 16. t. m. svoj prvi javni društveni ples v prostorih g. Bandelja Št. 54. Iz ¦ prijaznosti sodeluje sv. Ivanska godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zveza narodnih društev.
Veselice „Z«ezl(ilh društei". - Do sedaj so
priglašene sledeče veselice: dno 16. maja v Na brez i ni (pevsko društvo „Nabrežinaa.), v lir j ah (Bralno društvo) in v Podmelcu (ponovitev veselice z dne 2. maja);   dne  23.
i maja v Oseku (Bralno društvo); dne 31. maja v Gor. Vrtojbi (Bralno in pevsko društvo „ Napredek"); dne 6, junija v Pe v m i (Bralno in pevsko društvo „Naš prapor") in v Bil j a h (Narodna delavska organizacija); dne 13. junija v Bukovi ci (Kmetsko-ope-karsko društvo s sodelovanjem »Sokolov"); dne 27. jttllija na Ajševici (Narodno-izo-braževalno društvo); dne 4. julija v Rupi (Izobraževalno društvo „Ncyi žar");   dne  25.
j julija v Koprivi (Bralno in pevsko društvo „Zarjau);  dne  5  septembra v  Cerknem
( (40-letnica Čitalnice s sodelovanjem „Soko lov". — Sokolska veselica bo 31. maja v Črničah. Sodelovalo bo večina goriških sokol-skih in kolesarskih društev. Tudi Zvezina društva k ajdovskega okraja in Šempaske doline pribil e ta dan v Črniče. Svoj nastop in svojo udeležbo naj pa javijo naravnost čr-niškemu Sokolu.
»Bralno in pevsko druStvo" v firjah priredi
veselico v nedeljo dno 10. maja v veliki dvorani gospe Vincence Trpin v K&sovljah. Vspored veselice: 1. Pozdrav. 2. J. Aljaž: „SočiK, poje domači možki zbor. 3. Vjekoslav Klaič^ „Svračaoje", poje pevsko društvo iz llihenberka. 4. Šaloigra: »Doktor Hribar" v enem dejanj«. 5. „Zlravica", čveterospev, poje bralno in pevsko društvo iz Brji. Vodi g, nadučitelj Poniž. G. „Rožmarintt, čveterospev, pojejo gospodje iz Ajdovščine. 7. J. Aljaž: „Oj z Bogom ti planinski svet", poje domači pevski zbor. — Začetek ob 3Vs pop.-Vstopnina k veselici 40 vin. Ples se vrši v venčkih 6 kom. za 1 K. Pri veselici in plesu svira popolna kapela društva „Liraw iz sv. Križa pri Trstu. K obilni udeležbi uliudno vabi odbov.
. Veselica » Podmelcu. — Prihodnjo nedeljo se bo vršila zopet veselica v Podmelcu z istim vsporedom kakor dne 2. maja. Zadnjič je sicer slabo, veterno in deževno vreme marsikomu izkazilo veselje do izleta v prijazni Podmelec ob bohinjski železnici kakor tudi na veselico v Renče, kamor se je peljalo vsako leto vse polno Goričanov. Upati je, da bo v nedeljo vreme ugodnejše in da privabi mnogo izletnikov iz Gorice v Podmelec. Železniške sveže so zelo ugodne.
»Slovenska Čitalnica* v Cinmn priredi ig.
t. m. pomladansko veselico z zanimivim vsporedom.. Začetek, ob   4. ,pop.   V  slučaju
Poli Mčfif pregled.
Odsek za bosensko vprašanje, — Odsek je nadaljeval razpravo o bosanski agrarni, banki. Ministerski predsednik Bie-nerth je izjavil, da je rekel večkrat v skupnem finančnem rninisterstvu, da ne zastopa Burianovega stališča ter da je vlada po bistvu zadostila sklepu zbornige, ker je sistiran privilegij agrarne banke, dokler agrarnega vprašanja ne sklepa bosanski, deželni zbor. Naglašal je, da Av= strijadobi v banki primerno zastopstvo, Izjavij je.končno, da stoji avstrijska vlada na stališču absolutnega paritetnega ume-šavanja Avstrije v upravo Bosne. Bieloh-lavvek je predlagal grajo, Globinski upa, da bosanski deželni zbor uvidi, da je mogoče izvršiti veliko socialno delo odkupa kmetij le po obligatoričnem potu in s posredovanjem države. Vukovič in Laginja sta se izrekla za brezpogojni odkup potom države. — Če bi se izvršila želja Ma-djarov, potem bi oni potom agrarne banke izvršili odkup kmetij ter si pri tem za-sigurali največji vpliv v Bosni. To pa se mora pošteno preprečiti. — Kmet v Bosni je neke vrste kolon, ki plačuje gospodarju tretjino, četrtino pridelka ali kakor dogovorjeno. Kmeta pa treba postaviti na lastne noge, ali ne pod madjarskirn gospod-stvom!
Nemška blaznost. Nemške stranke so se posvetovale o Biiinjskega finančnem načrtu iu so prišle do zaključka, da je zahteva nekaterih dežel, naj bi država prevzela polovico troškov za ljudsko šol-. stvo, pač opravičena, da pa treba zato prepustiti državi primeren upiiv na ljudsko šolstvo. Nemške stranke bodo zahtevale, naj se v državnem interesu uvede na vse ljudske šole v celi državi nemščina kot sporazumljevalni jezik ter kot uradni jezik vseh višjih uradov poleg deželnega jezika kot obvezen predmet. Kakor hitro se bo stavil predlog, naj država prevzame del troškov za ljudsko šolstvo, bodo nemške stranke stavile soglasno ta predlog o uvedbi nemščine v vse avstrijske ljudske šole. Da je to vrhunec blaznosti in domišljavosti, nam ni treba dostavljati.
Italijanska kraljeva dvojica se je sešla z nemško cesarsko dvojico včeraj v Brin-disi. Nemški cesar je dospel danes v Pu.Ij, odkoder je odšel na Duna?.
Franjo Bradač, phil;y Božidar Ktiasel,  med,, Vekoslav Zalokar, in.ed.        *                   '
Ban JelaČIČ. — Dne 20. t. m. bodo obhajali Hrvatje 50-latnico smrti narodnega junaka bana Jelačiča. Na JelaČičevem trgu v Zagrebu bo velika narodna skupščina/
Glavna skupščina družba sv. G. in H. zi Istro bo dne 6. junija t 1. v Kastvu.
Aked. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da se je na I. , red. občnem zboru letnega tečaja odbor sjedeče sestavil: Predsednik: Dragotin flustinčič. Podpredsednik: Vojko Ko-privnik. Tajnik: Savo Bratina. Blagajnik: Viktor Starovašnik. Knjižničar: France Pleško. Namestnik: Vatroslav Kraut. Pre-r glednika: Albert Vedernjak jn.Fran Novak.
Dunajski mestni svetovalci z Luegcr-jem na čelu potujejo po Bosni in Hercegovini. Sedaj so v Serajevu.
Na Francoskem štrajkaio zopet poštni uslužbenci. Deloma jih nadomešča, vojaštvo.
Belgijski kralj Leopold je prodal velik del svoje zbirke umetnih slik trgovcu Kleberguv Parizu. Med slikami so bile zelo dragoceni predmeti iz renesančne dobe.
V Londonu je začelo stavkati nad 1000 šivilj prvih kfojačnic v Regent- in (Mortstreetu, Vsled tega ne morejo biti končane naročene poletne obleke. Vzrok tej stavki pa ni premajhna plača, s svojo plačo so šivilje popolnoma zadovoljne, toda one trde, da se morajo* pri vsaki spremembi serije do skrajnosti mučiti z delom in zahtevajo okrajšanje nadur in povišanje plače za nadure. Lastniki krojač-nic jim gotovo ustrežejo, ker ne bodo hoteli povečati, nevolje svojih odjemalk, ki so iz najboljših krogov.
Na Dunaju je obhajala 25. aprila svoj 95. letni rojstni dan najstarejša igralka Betti Vanini. Njen oče je bil Italijan slikar Lanzetelli.
(Dalje na 4. strani)
Pri bljuvanju in poletni driski je »Ku-, fekc« brez mleka, kuhan na vodi —¦ najboljša hrana za otroke. V »Kufeke« se nahajajoča beljakovina nudi vsled driske pokvarjenemu organizmu moči, 3a premaga, bolezen. ,
Salon Central
!        Razne vesti
I        »Veleizdajnlška" razprava v Zagrebu se vrši
, naprej. Zaslišavajo se priče. To dni je bil zaslišan Josip'Križnjak, ki je izpovedal pod prisego, da tega, kar je v zapisniku, on ni nikdar izpovedal preiskovalnemu sodniku, ki mu je rekel, da naj le pove vse, ker nihče ne izve za to, spisi se zavržejo, na svetlo ne pride nič. Vse to je ponovil Križnjak v pričo preisk. sodnika, ki je bil ua to zaslišan, ali ta je rekel, da je nemogoče, sicer pa se ne spominja nič. Križnjak je bil potem aretiran, češ. da je pričal po krivem. Križnjak ne zna pisati.
,,Sl0Ve<lljau na DunajSI si je izvolila za poletni tečaj naslednji odbor: predsednik: Anton So vre, phil., podpred.: Emil Brezigar, iur., tajnik: Anton Debelj&k, phil., blagajnik: France Vrhovnik, phil, arhivar: Dijonizij Maraš, iur., gospodar: Vik. Kobe, iur., knjiž-j ničar: Ivo Sajovic, iur., namestnika: Lipe 1 Peric, phil., Stanko Štor,  phil., pregledniki:
Orani! Elektro Bioskop
kinematograf
Piazza Ginnastica - Corso G. Verdi 32,- Via de'la Ginnastica V soboto, dne 15. maja, ob 8. zvečer
3. veliki Hiohlife - večer
»lru/1'si :; vojaškim kniKvrtom, |>ri kiitcnvm svira Loillm 17. |;i>s|i(ilk.i iz Coriiv. — Krasen imvoilolicn program, ki so il(isU>j v (iorii-i še ni izvajal. Nujlopši, riiijilo-vrši-i.cjši in najdaljši film sedanjosti. •/. različnim zanimivim vsnoreriom.
„Tosca"
Drama. Spisal Viktoiion. Snudou,  Član  francoske  akademije znanosti. Igro so izvajali najimenitnejši pariški umetniki: Searpia .  . g. Lo Bargv,  član  gledališča Teatre   Coin-
media Francsiise. Mario .   . g.  Alosandor,  član  gledališča  Teatre Coni-
nicdiii Fiaaeaise. Angekitti .  . g. Mosiner, član gledališča Teatre,  llenai-
sanee Franeaise. 1a\ Tosca .     gospa   Goeilija   Sorel,   članica  gledališča
Teatre Comedia Francaise. Kraj igre in p •jasniliv: 1)) Ltfa Floro Toscsi.   1>) gledališče  Argio, o) celica v Angeljskvni grad«, d) lir>g, o) Mario-va  vila, f) muka, g) smrt Searpia.
Predstave:
Cb delavnikih ob 71/* in   9.   uri zve«cr. —  Ob
praznikih in nedeljah predpoldnc ob V-fi- uri; popo-
ladne ob 2. 3. 4. 5. C. 7. 8. in 9. uri.
Kdor js moje podjetje enkrat videl, estane stalen gost.
[aziiaoilo.
P. 11. j|«f. odjemalcem tvrdke
JOSIP PICH
se. iiljudiio linziiunja, <la se preseli s 1. junijem na
TRAVNIK št. 23 „IftLiSK&TXa.
Ob tej »vililri se bode razp^odajalo od 15r maja do 20. julija vse bi«j|o zn 20% in 50% ceneje.
Samomor na visokem morju. — V Kotor se je peljalo iz Trsta okoli 200 Črnogorcev, ki so se vrnili iz Amerike. Pri Ercegnovem s.e le jeden vrgel v morje. Potegnili so ga na parnik ali je umrl. Piše se G. Perišič. V Ameriko je šel poln lepih sanj, ki se pa niso uresničile. Sedaj se je vračal reven domov. To ga je tako pretreslo, da je naredil konec svojemu življenju.
Število Slovencev, vpisanih na visokih šolah v Pragi, po stanju koncem leta 1908. ie 149 in sicer 111 pravnikov, 4 filozofi, 4 medicinci, 20 tehnikov, 8 trg. akad., 2 umet. akad.
Železniška nesreča v Pesnici pri Mariboru.— V torek zjutraj ob pol 1. se je zgodila na postaji Pesnica pri Mariboru strašna železniška nesreča. V osebni vlak štev, 37., ki gre ob 4. uri 35 min. popoldan iz Dunaja, je od zadaj trčil »koroški« br-zovlak št. 9., ki odhaja iz Dunaja ob 8. uri 5 min. zvečer. Nastala je strašna zmešnjava. Lokomotiva brzovlaka je popolnoma razdejana. Ogenj iz kotla in vrela voda sta vnela zadnje vozove osebnega vlaka, ki so skoraj popolnoma zgoreli. Potniki, ki so večinoma spati, so se le z veliko težavo rešili. Tudi oba železniška tira sta precej poškodovana, da morajo tržaški vlaki ostajati v Mariboru. Tz Maribora se poroča o nesreči: Večerni vlak, tako imenovan »gledališki vlak« ie bil blizu postaje Pesnica ustavljen, da pusti mirno koroški brzovlak. Koroški brzovlak pa ni upošteval znamenj in je zavozil od zadaj v osebni vlak. Osebni vlak je vrglo iz tira in vozovi so začeli goreti. Službeni voz je popolnoma razdejan. Eden potnik je mrtev, 2 osebi sta težko ranjeni in sicer poročnik Ouandest in sprevodnik Fr. Kranja
Nevredni mož. — V velekatoliškem nemškem mestu Špiri je imel biti izvoljen tajnikom katoliškega moškega društva mož, ki je v tej klerikalni službi že osivel. Toda gimnazijski profesor je preprečil njegovo izvolitev, ker je videl na velikonočni petek tajnikovega sina iti po cesti v družbi dveh protestantovskih deklet, vsled česar seveda oče ni več vreden opravljati tako sveto službo, kakor je tajnikovanje pri katoliškem društvu. To se je zgodilo v dvajsetem stoletju. Profesorju je najbrže žal, da ni več inkvizicije in grmad.
8400 kron zgorelo. — Kmet Matija Hronek iz Ujeca na Češkem je vzdignil prihranjeno svoto 8400 K iz hranilnice, kjer ^e mu ni zdela dosti varna. Zaprl je bankovce v miznieo, šel k maši, ta čas je pa njegova hčerka zažgala z užigalicami bankovce, kateri so do polovice zgoreli. Avstrijska-ogrska banka je nesrečnemu možu vrnila nove bankovce.
Na Dunaju so izginila tri dekleta iz dobrih meščanskih rodbin. V Kornenburgu so prenočile v družbi dveh ogrskih trgovcev. Od tedaj je vsaka sled izginila. Sumi se, da so jih vlovili ogrski trgovci z dekleti ter odvedli na Ogrsko.
Velikansko predmetov se izgubi na Dunaju. Te predmete hrani policija, da se zglasi pravi lastnik. Ta zbirka se množi od dne do dne. V marcu se je izgubilo in našlo na Dunaju zraven drugih stvarij tudi 59 psov, eno hrabrostno kolajno, 14 umetnih zob in polovico človeškega ušesa.
V hiralnici v Ljubnu je zgorel na postelji Ivan Waliner. Iz pipe mu je padla iskra, ki je unela posteljo. Sam si ni mogel pomagati, drugi so pa bili v cerkvi pri večernicah.
Abdul Harnid na odru. — V Carigradu bodo predstavljali v vrtnem gledišču v Peri petdejansko tragedijo. »Abdul Harnid II.,« v kateri bodo naslikana vsa grozodejstva prt 'snjega sultana.
Spominjam se, kako sem kot gimnazijec večkrat prišel na tukajšno pokopališče in včasih stal tam na desno pred tistim kamnom, pod katerim počiva Erjavec. Njemu, ki je vso prirodo tako ljubil, tako poznal in nas učil jo poznavati — njemu so deli le hladen kamen na grob. Cvetelo in živelo naj bi na tem grobu kot v nežni spomladi! On tam gori spi, ni umrl — še živi med nami, kakor pravi Gregorčič.
l>ktor Sajovic nam je zbral v mali knjižici nekatere najlepše naravoslovske spise pokojnega Erjavca. »Mravljo«, »Raka«, »Žabo«, »Konja« itd. Vsaka hvala teh spisov bi bila odveč. Opozorim le na nekatere stvari, ki se tako rade prezrejo.
Pri nas je Erjavec edini pisatelj svoje vrste. Njegovi spisi o raku in žabi, mravlji in petelinu itd. se berejo kot romani. Pri-prosto in vendar tako natančno in duhovito je njegovo pripovedovanje. Nobene reči on ne prezre. Vidi najmanjšo nožico na raku, vidi, kako gre mravlja na potovanje, kako se vzdigne vojna med ruja-vimi in črnimi mravljami itd. Takega opazovanja drugod nismo vajeni in dostikrat sploh nimamo smisla zato. Spisi Erjavčevi so v prvi vrsti za mladino; ta naj se uči opazovati naravo in sebe. Vzgoji naj si ob teh spisih finejši okus za krasoto naravnih lepot. Ako se to že pri mladini zgodi, tedaj je upati, da bode prihodnja generacija v tem ozirti napredovala, kajti dandanes hodijo trume ljudi po svetu, gledajo — a z odprtimi očmi ne vidijo ničesar. Niso se naučili opazovati svojih rodnih tal, svojih prirodnih krasot, zato hrepene le po tujem in domače jih ne zanima. Kako čudovita je goriška okolica, naša Brda, naši hribi na severu! In kedo se zanima zato? Mladina, posezi sedaj po Erjavcu, pojdi ven pod naše krasno južno nebo in čitaj ga tam ob potoku, kjer se plazi rak-osmokrak, kjer roma;o pridne mravlje, kjer šumijo buče-le preko cvetoče poljane. Tam zunaj se krepčaj, ti mladi zarod, tam kuj načrte in delaj osnove za bodočnost. Ljubi prirodo, ljubi domači kraj in spoznavaj ga — in potem boš ljubil tudi svoj rod in svoje domovje.
Starišem in vzgojiteljem pa bodi povedano, da že dolgo nismo nobene knjige tako priporočali za našo mladino kot ravno to. Posezite tedaj pridno po nji, čitajte jo in učite se iz nje, tako bodete najlepše proslavili spomin našega nepozabnega Erjavca.
V naravi. Izbrani naravoslovni spisi Frana Erjavca. Za mladino izbral dr. Gvi-don Sajovic. Ljubljana 1909. Narodna založba. Cena T20 K. — Hvala Bogu, zopet poštena knjiga. Erjavec je pri nas tako redek, da ga nekateri poznajo slučajno le še po imenu. Čita se ga razmeroma zelo malo. Sedaj se pri nas čita »moderne«; no jaz mislim Erjavec je po svojih lastnostih se vedno modern in bo tudi, dokler bc še živel čut za pravo umetnost in lepoto.
Giov. Rubbia
zaloga stitHlk id frfiofliua s sfekloti) ii> popcelai)Oin
ytr se je preselila
na Travnik (PiazzaGrande) št. 17- v lastno hišo,
Košnja.
V mestu Gorica ležeči travnik (% or i) se * dda, Deč se iiue pri urtnarju Dila Hodit - Corso.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in šivalnih strojo», jfraunpfonov za koncerte in gostilne ter vaa^o-vrste pl«r,čc, zastopnik antomatov m gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolcsa se emajlirajo po ceni z ognjeni pri
Batjel-u
Gorica
Stare plošče od gramofonov se zamenjajo in sicer za tri se udobi eno novo.
Pijanosti ni ueč
Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se poSlje brezplačno.
More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0ZA" nčinknjo čudovito tako, da so pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali h5i dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj jo resnično provzročilo njegovo ozdravljenje
Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rušil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je žo marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let živi'en je mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo, s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje,so v nemškem cziku.
Zajamčeno je, da jo  prašek popolnoma   neškodljiv
Cr\7 R ICTITIIFF 62, Chancery Lane V.U/LU lDi.li.ULV. Londoa 255(Anglija) Na pisma je djati znamko   2r>.   na dopisnico  za lOsto
irj|ov5KO-odrtF|a zadruga v norici
reg-Istrovana zadruga e e ©omejenim Jamstvom
Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v. zadružni register vpisana prs7ila, pri skupni eeji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje Eyojin> članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 3 krosi na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreBto7anju.
Doba za odplačilo pr! posojilih na obroke ae po želji izposojevalei določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, meato nradnine /¦% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
_    Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jlb obrestuje po 4V,* večje, Btalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa evoja naznanila v časopisih *Sooa« in »Primorec
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih ps po pomoti ni kdo debi!, nai se oglasu v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Iz Ljubljane u fleiD-Jork
se  vozi najcenejše  s   prekrasno   opremljenimi   ekspresntmi   par.r •,•¦»di,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin   Cecilic, Kaiscr  WiIIieliii II, — Kronpriiiz Willi<-.. ;.,
Kaiscv tVilltelm elev Grossc dalje z najnovejšimi  modernimi  parobrodi: Prins Fiiedvuli  Wil2iolm. Kihiig Albert, Prinzcss Alicc, Fricdricli der Grosse, Bremen i, t. d" kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši le družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdaf.te  uLodi.os.i dovoljujejo ee  večjim  družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
Fdvflrri Tavčar *o'gJwf$|,b u!|gb **•35- * urili«.
UM V lil U    1 U V OUl,          nasproti stari Tišlerieri gostilni.
Na prodaj so
l žardinjeri in I kupi
nov.
Natančneje se   zve v artilerijski vojašnici.
Išče se
primerno stanovanje
s 3 ali 4 sobami v bolj m»vi hiši od I. septembra t. I. -Ponudbe s kratkim popisen-stanovanja, natančnim naslov«m in ceno, naj se pošljejo p« d „e. kr. uradnik" do 28. m;»j;i na  ik ravništvo tega  lista.
Naznanilo.
Slav. občinstvu ulj ud no naznanjam, da so sedaj zaprto trgovine ob nedeljah. Radi tega opozarjam gg. botre, da s<* preskrbe s potrebnimi
urami, verižicami in vsemi
zlatimi in srebrnimi prel-
meti pravočasno.
Priporočam se za obilen obisk in zagotavljam, da l)" vsak postrežeu z izvrstnim blagom in zmernimi cenami.
Uakob Šeligoj, iirat
Gorica, Gosposka ulica 25.
Anton Po!atzky v Gorici.
Na arcdl RaStelja 7.                    j
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovalsče nlrobsrškeg* Id drobnogi blega ter tkaoln, preje In nitij
POTREBŠČINE
za pisarnice, teililse in popotnike.
Najboljše šivauke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojašd in iovijmie.
giftliijfeo. — Rožn! venci. — Mnšn* knjižico.
lišna obuvala za ysb Letne čase. Semena za zelenjave, trava in detelje.
Najbolje oakrbliona laloga za kramarje, kroftmjarje, prodajalce po sejmih in trgib tflr n« dnžoll.    '*     3' •*