mmmtmtirommmmamtmuro AMERICAN NEWSPAPER PRINTKi* iN' SLOVENIAN i.AN'<;i!AOi; wntmmwmtmmimmwmutm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf "Amttitm ifanrnt* ISSUED MONDAY WI."DNT;SI»AV iftlKAV lutttmtmm»mttrt«tR»itma«»i NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 40. CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 5th, 1926. LETO XXVIU.-VOL.XXVm Postava z zobmi. PIIOHIBICIJSKO POSTA V O NAMERAVAJO POOSTRITI. Več organizacije DELAVCI V CLEVELAND!! BODO IMELI SHOD V MESTNI DVORANI. Washington, 2. aprila. Delavske organizacije v Kdor pričakuje olajšanja pro- Clevelandu bodo v kratkem hibicjske postave, bo zaman [najele Public Auditorium, pričakoval. Pravkar je pro-i kjer se bo sklical javni shod, hibicijski načelnik, general in kamor bodo povabljeni ne-Andrews, poslal kongresu organizirali delavci Cleve-šest točk s prošnjo, da se jih landa. Ob dotični priliki pri-sprejme kot postavo. An-j de v Cleveland William JE "Sladno pivo" TAKO GRENKO, DA ZA NAVADNO VŽIVANJE. NI drews je izjavil, da če kongres teh šest točk sprejme, da se bo Green, predsednik American Federation of Labor in drugi prohibicija veliko lažje in; prominentni delavski vodite-uspešneje spolnovala. Sena-1 iji. V Clevelandu je še mno-tor Goff iz West Virginije je J go tisočev delavcev, ki ne spa-pripravljen predlagati ome- dajo k nobeni uniji. Čas je, njene točke v senatu, katere bo potem tudi poslanska zbornica sprejela. Prva izmed omenjenih šest točk je, da vsaka oseba, ki renaturira alkohol, se obsodi na ne manj kot dve leti ječe in kaznuje z ne več kot $25.000. Drugič, vsaka ladija, v kateri dobijo opojno pijačo, bodisi na vož- kot so se izjavili lokalni delavski voditelji, da se te delavce organizira in se jim potem skuša njih položaj zboljšati z večjo plačo in boljšimi delavnimi pogoji. Barvarji v Clevelandu, ki so zaštrajkali za višjo plačo, so sedaj že skoro vsi dobili delo pri kontraktor-jih, ki so podpisali novo pla- nji ali če je v pristanišču, bo-lčilno lestvico. Bolj slabo je disi da ima žganje kot stalno pa z gradbenimi delavci. Pre-last ali samo začasno, se mora tečeni petek je več kontrak-od vlade zapleniti. Tretjič, torjev ustavilo gradbena dela, vladi je dovoljeno izdajati in 150 delavcev je zgubilo de-preiskovalne varante za pri-1 Io. Kontraktorji so izjavili, varne hiše, da se pregleda če! da ne bodo več plačevali $1.00 se v takih hišah kuha žganje j na uro tem delavcem. Pr-ali druga pijača. Zvezina via- votno so podpisali novo pla- čilno lestvico, katere so se sedaj naenkrat znebili, rekoč, da je lestvica previsoka. da doslej ni udirala v privatne hiše. Kazen za posest kotla za kuhanje žganja, bi znašala ne manj kot 6 mesecev zapora in $1000 kazni. Ostale tri „ , _ . ^ točke se nanašajo na permite - Dolgočasni post je že mi- in licence za opojno pijačo.' nul- 'n ča! jesehc Omenjenih šest točk je prišlo, A r' v kongres na predvečer pose. Post> st: 2'3 od ^eri,cAan Le" Kne cLtnp nr^hvp n nm J10" priredi v soboto, 10. apn- Milwaukee, Wis., 2. aprila. Tu je prišlo pravkar na trg najnovejše pivo, ki je bilo odobreno od vlade, in ki se imenuje "sladno zdravilo", To "pivo" ima 3.75 procentov alkohola v sebi. Toda kdor misli, da bo to pivo nadomestilo za pred-prohibicijsko pivo, se jako moti. Novo pivo nikakor nima okusa kakor pravo pivo, in drugič je tudi skrajno dragj>. Steklenica te pive velja 40 centov, ali $4.50 za zaboj, v katerem je dvanajst steklenic. Fred D. Doh-men, podpredsednik največje pivovarne v Milwaukee, ki ima dovoljenje variti to novo pivo, se je izjavil: "Cena je previsoka, da bi ljudje to pijačo kupovali. In smejati se moram, ko slišim ljudi govoriti, da je to pivo v resnici pravo pivo. Nova pijača ni druzega kot zdravilo. Kdor bo dobil en ali dva požirka te oijače, ta bo kmalu imel zadosti, kajti pijača je skrajno grenka, in ima tudi ves drugačen okus kot pravo pivo. Fa tonika ni druzega kot .y , ^ ... t zdravilo zlasti za okrevajoče j XTrikri! bolnike. Prodajal bo to "PH t.ov /o" lahko vsakdo, in tudi re-:epta od zdravnika ne bo treba nikomur dobiti, kdor hoče NOVO DRUŠTVO ZA SLOV. DOBRODELNO ZVEZO. V sredo, 7. aprila, 1926, ob pol osmi uri zvečer se vrši v sobi št. 4. Slovenski Narodni Dom, na St. Clair Ave., ustanovni shod novega ženskega društva, ki se bo priklopilo k Slovenski Dobrodelni Zvezi v Clevelandu. Pozivlje se v?e že-! ne, pa tudi seveda dekleta, da pridejo na ta shod in se vpišejo v društvo. Na shodu bo navzoč | zdravnik, ki bo preiskal vse prosilke. Zdravniška preiskava kakor tudi pristopnina je popolnoma zastonj. Kandidatinje plačajo samo asesment, pa so sprejete. Sedaj imate dekleta in žene lepo priliko, da pristopite v društvo in Zvezo, kjer ste prav dobro zavarovani, kjer vam ni treba plačevati nobenih naklad in ste članica prave sestrske organizacije. Pridite in pripeljite s seboj svoje prijateljice. BOGOTAJCI SE ZBIRAJO ZA KONVENCIJO. Washington, !. aprila. Na dan 7. aprila je sklicana v tem mestu konvencija bogotajcev. Glavni predmet, o katerem bodo razpravljali, je zahteva, da vlada odstrani iz armade in mornarice vse vojaške kaplane. Zahtevali bodo tudi, da se odstrani beseda "Bog" iz vseh vladnih spisov. Glavni govor-bo znani kri-irence Dar- V nedeljo je igra DRUŠTVO TRIGLAV PRIREDI ZADNJO IGRO V TEJ SEZONI. Med svet, neznan je tebi iti Uboj-o dete mi drarro V odhod prisrčno govoriti Rodica more ti samo. Posveti se delu, kr^pkosti. Spominjaj ke mi Bo«ra. Na mater misli v zvestobi, In srečo prejmei iz neba. :upiti to pivo. bne senatne preiskave o pro> hibiciji. V pondeljek začne poseben senatni odbor preiskovati prohibicijo. Šest dni je določenih mokrim, šest dni pa suhim. Da je general Andrews poslal omenjenih šest točk v kongres na predvečer te preiskave, je znamenje, da Coolidgova vlada je odločno na strani suhih, in ne namerava ničesar popustiti. Predlog generala 4ndrewsa glede poostritve prohibicijske postave je vzbudil v senatu silno la, 1926, velik konfetri ples in sicer v Mervarjevi dvorani na 30. cesti in Bonna Ave. Dobiček gre v skupno blagajno, iz katere se pokrivajo stroški za razne priboljške in razvedrila neozdravljivo bolnih nekdajnih vojakov in pohabljencev, ki se nahajajo v razlili bolnišnicah v Clevelandu. V ravno tak namen bo porabljen tudi čisti dobiček od knjige, katero izda Lake Shore Post ob priliki petletnice svo-! jega obstanka. K Lake Shore iučno samo INFLUENCA PO ŠTAJERSKEM. Po vsem gorenjem Štajerskem razsaja silna influenca ter pljučnica. Poročila pravijo, da so vse bolnišnice prenapolnjene, in gradijo začas-te lazarete, kjer zdravijo tr- jezo pri nekaterih senatorjih, j M*™*""™.* ^ "Koga bodo danes zopet na 1 <,ost spadajo .zkljucu samo grmadi sežgali!" je kričal se-' Slovenci, bivš. vojak! amen- nator Reed iz Missourija. Zdi se mi, da je najbolje, če ovržemo vse druge postave, samo prohibicijsko postavo obdržimo. Naše ječe po vseh Zjedinjenih Državah so že tako polne, da ljudje niti s celim truplom v ječo več ne morejo. Pri vseh oknih in vratih molijo noge in roke obsojenih iz 2apor.ov. Veliko večje važnosti je, da obdržimo naravne ameriške pravice in svobod-ščine, kot da lovimo bootleg-gerje .... če bodo nove točke, kot so predlagane od Prohibicijskega direktorja, tudi sprejete, je vprašanje. ške armade v svetovni vojni. — Milijone tujcev se priča- — V pondeljek 5. aprila, se Vl'ši seja odbora Slovenske sole S. N. D. Pričetek ob 8:30 zvečer. Vsi odborniki so prošenj, da se gotovo vdeleže seje. Od 7. do 11. aprila bo škof Schrembs imel sv. birmo v sedmih clevelandskih cerkvah. • Pismo ima pri nas Frank 'Mirnik. kuje letos v Zjedinjenih Državah. Dve ogromni slavno-sti se vršite letos v Ameriki. V Cnicagi se koncem junija "rši Evharistični kongres, pr-de nad en milijon judi. Pričakuje se tudi več slovenskih škofov in duhovnov iz domovine. Dne 4. julija se pa v Philadelphiji otvori velikanska razstava v počast 150 letnice, odkar je bila proglašena ameriška neodvisnost. Vsi narodi sveta bodo zastopani na tej razstavi. Stotisoče Evropejcev, Kitajcev, Japoncev, Avstralcev in drugih je že prijavilo svoj dohod. V spomin 150. letnice je dala vlad> kovati posebne poldo-larske novce, ki bodo imeli na eni strani sliko Washingtona, kot prvega predsednika na drugi strani pa sliko Coolidga. To je prvič v zgodovini Zjed. Držav, da je prišla slika živečega predsednika na denar. «— Pismo Ima pri nas John Petrovčič. ječe. — Pri transportu proti Charity bolnici je umrl Willie Brown na posledicah ran, katere je dobil v nekem tepežu / nekem restavrantu na Central /rve. Neki Maklin in omenjeni Brown sta se sprla radi neke malenkosti v restavrantu na 28^6 Central Ave. — Dva mladu fanta sta bila ubita v avtomobilu na velikonočno nedeljo v Clevelandu, ko sta zadela s svojim Ford avtomobilom v ulično karo. Nesreča se je pripetila na Madison Ave., blizu 118. ceste. Ubita sta Jos. Kacmaric, 19 let, in John Keoski, 20 let star. Mo-torman ulične kare, v katero sta zadela s svojim avtomobilom, je dobil teške poškodbe. Oba fanta sta precej hitro vozila z avtomobilom, ko sta zgubila kontrolo in zadela v ulično karo. Umrla sta, predno je mogla dospeti zdravniška pomoč. Ker je bila veilkonočna nedelja izvanredno lepa, vreme prijazno in precej gorko, je bilo seveda na clevelandskih ulicah tisoče avtomobilov. Poleg zgo-rej omenjene nesreče je bilo še Tako poje postarna kmečka mati, ko se njeno dete poslavlja od rojstne hiše, da odide v daljino, ker ni varna več v domavi vasi pred zale-zujočimi gospodskimi ne-sramneži. Pesmica je odlomek iz krasne igre "Materin blagoslov", katero uprizori v nedeljo, 11. aprila dramatično društvo "Triglav" kot zadnjo igro te sezone. Društvo je !alo na razpolago svoje najboljše moči, da bo uprizoritev v resnici sijajna. V igri nastopijo Mrs. Josephine Haff-ner kot markiza, Mr. Matt. J. Grdina kot koinander, Mr. lohn J. Grdina kot markiz Artur, Miss Jennie Gornik kot pi. Elbee, Mr. John To-mažič bo sedaj prvič na odru, odkar ga je zadela velika nesreča, ko si je zlomil koleno pri padcu na ledu. Najemnika Lastaulot bo predstavljal Mr. Verbič, in Marjeto, njegovo ženo, Mrs. Ivanka Mer-var. Mrs. Josephine Lausche bo igrala Maiijo, hčerko La-staulota, njeno prijateljico Chonchon pa Mrs. Anna Jak-šič. Za to igro je pridobilo društvo tudi našega najboljšega komika v Clevelandu, Mr. August Groboljška ki j PAPEŽEVA GARDA vam bo izvabil smeh na lice, y pa če bi bili na smrtni postelji.! Drugi igralci, ki nastopijo, Rim, 2. aprila. Prvič v zgo-so: Mr. Fr. Rožnik, Mr. Frank|dovini bo Prišel oddelek pape-j. Drassler, Betty Gabrenja,iževe Rarde v Ameriko. In si-Mr. Ignac Smuk, Mr. Vid A.l^r ob Priliki Evharističnega Grdina, Mr. Louis E. Grdina, j shoda> k' vrši v Chicagi, Miss Marry I. Svete in Miss|Ietos koncem junija. Odde-Frances Knaus. te garde bo tvoril častno Kar dela igro še posebno istražo papeževega poslanca, privlačno, so krasne pesmice,jki bo zastopal papeža na ome-katerih je v igri vse polno. Te njenem shodu. pesmice je uglasil naš moj. - ster, Mr. Ivan Zorman, in jih: — Mirovni sodnik Ayers iz Deset ubitih. GALERIJA GLEDALIŠČA SE JE PODRLA NA VELIKI PETEK. Mexico City, 2. aprila. Komedija se je spremenila v tragedijo v nekem gledališču za premikajoče slike, kjer se je podrla galerija in z velikanskim ropotom padla navzdol. Deset ljudi je bilo takoj ubitih, med njimi ženske in otroci. Nad 200 ljudi je pa dobilo nevarne poškodbe. Vse občinstvo v gledališču se je silno smejalo, ko so kazali neko smešno sliko, ko se je naenkrat podal veliki steber, ki je držal galerijo, na kateri je sedelo do 250 oseb. Smeh se je v naglici SDremenil v silen krik otrok in navzočih žensk. Divja panika se je polotila navzočega občinstva, katerega je bilo do 750 oseb v gledališču. I-zdan je bil splošen klic za ambulance, in tekom pol ure so že odpeljali nad 200 oseb v razne bolnice. Do pozne ure nocoj še niso odstranili razvalin, in boje se, da 5e bo dobijo še kaj mrtvih v ruševinah. Gledališče z imenom "Titanic", se nahaja v delavski koloniji, v predmestju. Mnogo jih je trdilo, da je ne- JE Trpke besede POVEDAL SENATOR BO-RAH ANGLEŽEM, KI SRAMOTE AMERIKO. Washington, 2. aprila. Pred nedavnim časom je angleški finančni minister, Winston Churchill izjavil več opomb glede Zjedinjenih Držav in uravnave dolgov, katere dolgujejo evropske države Zjed. Državam. Na te pripombe je sedaj odgovoril senator Borah, načelnik senatnega oddelka za tujezemske zadeve. Izjavil se je, da je Amerika pri vsaki uravnavi dolga vedno pošteno in milostno postopala. "Ker je Anglijir razbobnala v svet, da so Amerikanci umazani skopuhi," je kričal senator Borah v senatu," tedaj naj svet zve, da je bogastvo, katero je An glija ob koncu svetovne vojne nakopičila, tako silno veliko, da ni v nikakem razmerju s plačilnimi obroki, katere Anglija pačuje Ameriki. Anglija je dobila po končani vojni 1.607.000 kvadratnih kilometrov zemlje. To je ogromno bogastvo, in kar Anglija plačuje Ameriki na dolg, ni niti drobtina tega bogastva. Ko je bila vojna končana, so se sreča v gledališču kot kazen Zjedin jene Države odpoveda- božja, ker je bilo gledališče odprto na veliki petek. Pred gledaiščem se je zbrala silna množica ljudi, ki je iskala le vsaki odškodnini, dasi bi jo lahko po vseh pravilih tirjale. Ko <-o si zavezniki po vojni delili zemlje premaganih na- med ranjenci in ubitimi svoje : rodov, tedaj ameriški zastop- sorodnike. čajev ošpic, 553 slučajev "oslovskega kašlja", 437 slučajev škrlatice in 137 slučajev davice. — Epidemija influence, ki je zadnji mesec precej razsajala po Clevelandu, je sedaj ponehala. Le malo slučajev je še naznanjenih zdravstvenim oblastem. Tekom prepira je Brown po- j >2 oseb ranjenih od avtomobi-tegnil nož, Maklin pa je pri-Jiov na Velikonoč. jel za revolver in oddal dva; _ ni4 slučajev influence strela, ki sta smrtno zadela. Maklina je policija aretirala. — Pet centov na uro več plače ponuja družba cestne železnice svojim uslužbencem, ako odnehajo od svoje zahteve, da prizna novi čarter, ki ga dobi kompanija od mesta, unijo uslužbencev cestne železnice. Vendar uslužbenci lajbrž ne bodo odnehali od svoje zahteve po priznanju unije, četudi ne dobijo zvišane plače. Uslužbenci cestne železnice imajo sedaj maksimalno plačo 68c. na uro. — Zdravstveni odsek mestne zbornice, ki obstoji iz councilmanov Green, Witt in Mihelich si je zadnji teden ogledal kraje ob reki Cuyahoga v Clevelandu, Prebivalci teh krajev plačujejo eno de-setinko vseh mestnih davkov, za njih izboljšanje se pa ničesar ne naredi. Gledalo se bo sedaj, kako se more pomagati tem ljudem. — Pismo ima pri nas Chas. šmigovec. slušal. Vprašanje po vstopnicah je že sedaj vejiko. Dobijo se vstopnice pri Mr. A. Ko-ilarju, v slaščičarni v S. N. IDomu. Naročite jih takoj, u-cajcv lmiucnce akar jih še niste, kajti vijtopni-smo imel. v Clevelandu tekomu ce naročajo iz vseh krajev, Pr'-e -ogo gostov iz bo vsakdo s pravo slastjo po-|Mayfield Heights, znani raz grajač po Clevelandu, ki je pošiljal sem svoje suhače, da I nik niti zraven ni mogel. In ; ko smo konečno prišli do | uravnave dolgov, je vlada | Zjedinjenih Držav milostno irtala $3.50G.OOO.COO, kar je bilo darovanega Evropi, dasi morajo raditega ameriški državljani plačevati visoke davke." Senator je imel ta govor ob priliki debate o italijanskem dolgu. Senat še sedaj ni potrdil plačilnih pogojev, katere je dobila Italija v Ameriki, ker mu zdijo prelahki. --o- — $30.000.000 se bo v par letih porabilo za zboljšanje cest v Cuyahoga county. Radi tega je pa prišlo med trgovsko zbornico in med mestnim so lovili kršilce prohibicije, i ravnateljem Hopkinsom do nedolžne in krive, je sedaj: prepira. Trgovska zbornica moral resignirati. Prisilil ga I želi, da vasice in mala me- sta v Cuyahoga county ne plačajo ničesar v prispevkih pač pa naj je k temu državni pravnik Stanton, ki je Ayersu zagrozil, da ga spravi pred veliko /a tlakanje cest, drugih naselbin k igri. To je i poroto, če se takoj ne odpove I county iz svoje blagajne pla-zadnja igra, ki jo "Triglav" j svojemu uradu. Raje kot da' :a za delo. Hopkins je pa letos priredi, in občinstvo je ibi prali umazano perilo pri ve- xlvrnil, da je neumestno in kar najbolj uljudno vabljeno j liki poroti, se je vaški sodnik k udeležbi. : Ayers odpovedal. In nihče ne -—o--bo jokal za njim. Sedaj je pa VLADA DOBIVA PREVEČ DENARJA. na vrsti vaški sodnik Phillips iz Independence vasice. Tu- lepošteno. Ako vasem ne bo reba ničesar plačevati, bodo prihodnjič iste vasi zahtevale, da jim mi zgradimo kanale, vodovode in druge naprave. Washington, 2. aprila. Via- ^ ta je uganjal razne nepo- Sramota je, ker se naprti vse ■y- j. ■ .' .-s ... j.u- stavnosti. V šestih dneh je! meščanom." Trgovska zbor- |da Zjedinjenih Držav je dobi- — Znani židovski rabi v Clevelandu, Barnett A. Brickner, je imel na Velikonoč v židovskem tempelnu pridigo, v kateri je odločno zanikal, da bi žid-je križali Jezusa Kristusa. Iz- Umrla je v petek zvečer ob la marca meseca v dohodninskem davku vsega skupaj $499.660.000. To je skoro $60.000.000 več kot isti mesec j dvanajstih Frances Kastelic, lanskega leta, ko so bili davki (stanujoča na 1187 E. 60th St. višji kot so letos. Dobili sojDoma je bila iz vasi Koritniea, javil je, da so Rimljani povzro- za več kot $100.000.000 kot so ;i'ara Knežak. V Ameriki je bi-čili smrt Krista, in nihče drugi; pa uradniki davčnega urada! vala 14 let. Tu zapučča so-ni odgovoren za smrt Krista kot'sami pričakovali. Na ta na- proga, štiri otroke, brata Pavla, Poneij Pilat. Baje so dobili; čin bo koncem fiskalnega leta it-no sestro, dva brata pa v Ca-zadnje čase dokaze na dan, ki|.zopet velik preostanek v bla- nonsburg, Pa., enega brata in jasno pričajo, da židje niso od-jgajni, ki se bo uporabil za odgovorni za smrt Izveličarja.; plačilo dolga. Govor je naredil velik vtis med —Anti-saloonska liga zbira [št. 11. SDZ. Pogreb «e vrši v poslušalci. fond $50.000, da bo imela de-1torek zjutraj. Počivaj v miru, .^Danes se začne v senatu i nar pri letošnjih kongresnih (preostalim trorodnikom pa nase preiskava o prohibiciji. |volitvah. |iskreno sožaljfi! vlomil v 60 privatnih hiš, ne i niča pa trdi, da ima Cleveland da bi dobil kaj pijače. veliko dobička, ako so v oko- eno sestro pa v stari domovini. Bila je članica društva Danice. ici dobre ceste. — Kdo ve, kje se nahaja fija-rija. rojena Božič, sodnijsko ločena žena pisarniškega sluge Franceta Bizjak? Svoje dni j« bila v Clevelandu. Doma je nekod iz Vipave. Ako je komu kaj znanega, je lepo prošen, da se zglasi pri A. Grdina, 1053 E. 62nd St. Prošnja za njeno poizvedbo je dospela iz staro domovine. — Plačajte račune zu plin in elektriko v našem uradu. TVf-hranlte si pot in stroška. a Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME)' 1MURI3 MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROC Za Ameriko .....„.$4,00 Za Evropo ... ._____—^5.5© iNINA: Za Cleveland po pošti «.$5. Posamezna številka -.n^c. Vsa pistna, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 8117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 25,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American la spirit—foreign in language esly. Entered as second class matter January 5th, 2000, at the post office at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. *43SIM5 No. 40. Mon. April 5th, 1926. Informacijski urad za priseljence. V Clevelandu, Ohio, imamo takozvani Citizen's Bureau, kateri se nahaja v Old. Court House, Public Square. Citizens' Bureau je ustanova za katero v prvi vrsti prispeva Community Fund of Cleveland. Svrha Citizens' Bureau-a je pomagati tujejezičnemu prebivalstvu mesta Cleveland zlasti v zadevah, ki se tičejo naturalizacije, imigracije, pravne pomoči in splošnih pritožb. Bureau ima tolmače za sledeče jezike: slovenski, slovaški, poljski, nemški, židovski in ogrski. Enaka ustanova je Americanization Committee v De-troitu, katerega glavni urad se nahaja na 620 Moffat Building. K izurjenemu osobju spadajo ljudje, ki govorijo ruski, poljski, italijanski, ogrski, nemški, francoski, armenski in druge jezike; organizacija ima posebne urade za Madja-le in za Italijane. V Pittsburghu, Pa., se nahaja International Institute, ki ima svoj urad v Publication Building, 902 — 9th Street. Institutu ustrega brezplačno vsem, ki želijo informacije glede državljanstva, pomaga izpolniti predpisane tiskovine, pri vlaganju prošenj za državljanstvo, d&je nasvet v vseh osebnih vprašanjih, priskrbuje potrebno zdravniško pomoč, tolmači in prevaja, prevzema oskrbo za ženske na poti iz Ellis Islanda, kakor tudi na poti v Evropo, prireja tečaje za angleščino, pomaga novodošlim otrokom, da vstopijo v pravilni šolski tečaj, itd. V Chicagu bo novodošlec našel takozvano Immigrant's Protective League na 824 South Halstead Street. Ta organizacija pomaga pri pripravah za prihod sorodnikov iz starega kraja. Daja nasvet novodošlecem v vseh mogočih zadevah. Daje navodila za primerne šole, zabavišča ali zdravstvene ustanove. Hoče popraviti vsako krivico, ki jo jc priseljenec trpel radi svojega neznanja jezika, zakonov in običajev Združenih Držav. Ne izpolnjuje rednih naturali-zacijskih formularjev in ne more dajati takega avtoritativnega nasveta, kot naturalizacijski urad, ali ta organizacija rada pomaga v vseh posebnih težkočah, ki jih imajo priseljenci ob naturalizaciji. V uradu se skoraj vedno nahajajo ljudje, ki govorijo razne tuje jezike. V sredo zvečer se nahaja v uradu odvetnik od Legal Aid Society in je na razpolago za brezplačen pravni nasvet priseljencem. Organizacija Service Citizens of Delaware v Wilming-tonu navaja izmed raznih jezikov, za katere ima tolmače, izrecno tudi slovenščino. United Charities v Wilkesbarre, Pa., daje informacije v raznih jezikih. V Omaha, Nebraska, sc nahaja Council of Americanization, ki ima izmed svojih tolmačev tudi take za slovenščino in srbsko-hrvaščino. Mesto Indianapolis ima takozvani American Settlement, ki odgovarja na poizvedbe tudi v slovenščini in srbsko-hrva-ščini. V Decatur, 111., daje Ameriški Rdeči Kriz (Citizens Bank Building) informacije tujerodcem in ima izmed drugih tudi vsakovrstne, dobre informacije tudi v slovenščini in srbsko-hrvaščini. Poleg navedenih organizacij jih je šc veliko slicnih pov sod širom Združenih Držav. Zlasti v pristaniščih se nahaja veliko število organizacij, ki pomagajo novodošlecem. Veliko število teh podpornih agencij vzdržujejo razne verske organizacije. -----0--- SOVJETSKI MILITARIZEM. nifestacijah sistematično organizirano propagando za — — lojačanjc militarizma, uganja- V torek so po vsej sovjetski j jo komunisti skoraj po vseh Rusiji na svečan način pra- j ostalih evropskih državah znovali oscmletnico Rdeče ar- j razkrojno agitacijo proti mili. made. Revolucionarni vojni tari/mu. Z najhujšo dema-sovjet pod predsedstvom Vo-jgogijo se po vsem kontinentu rošil6v%|e izdal armado pove-j predstavljajo ljudstvu kot lje, v katerem se naštevajo j najhujši nasprotniki vojaštva neposredne naloge Rdeče ar- j ter obetajo, da ga bodo odpra-mad i. i vili, čim pridejo do vlade; dej- V ukazu se ugotavlja poja- stvo pa jc, da so ruski komu-čanje moči sovjetske armade, nisti največji militarist!, ki Tehnična izpopolnitev ter porabijo za vzdrževanje in obrambene priprave morejo ojačanjc Rdeče armade še njeno silo še dvigniti. Števi- neprimerno več denarja ka-lo vojaških šol se jc pomnoži-j kor /ruge evropske države. V lo. Militaristična propaganda tem so jim pač mnogo podo-se je razširila tudi med civil-jbni tudi radičevci. nim prebivalstvom. Številni sovjetski voditelji, med njimi Rykov, Kalinin, Vorošilov in Budenni so naj --- dan proslave priobčili po-j Londonski tednik "Tit-ždrdvhe članke rdečemu mili-I Bits" jc pred kratkim priob-tarizmu. Poleg vojaških spe- čil nekaj primerov, na kako cijalistov vojne akademije, j čudne načine pridejo včasih generalnega štaba ter konian-' ljudje ob pamet, danta Rdeče mornarice Zcfa, Neki premožni škotski je Rdečo armado v posebni knict, John Gorman po ime-adresi pozdravila tudi ekse- nu, jc bil neverjetno nezaup-ktitiva komunistične interna- I j! v napram bankam. Nikdar cijonale. j ni nalagal svojega denarja v Medtem, ko prirejajo sov- banki, temveč ga jc raje .zajeti na Ruskem v bučnih ma- i kopal na svojem posestvu. KAKO PRIDEJO LJUDJE OB PAMET. U. pošiljamo v atari kraj. Garantiram« vsako pošiljat«?. C«na, točno, lanai-Ijivo. Poskusite! EDINA SLOVENSKA BANKA V CLEVELANDU. North American Bank ST. CLAIR & E. 62nd ST. - ODPRTO: Tiak dan med navadnimi bančnimi urami. ZVEČER: 6. in 8. uro pri strnn&lrih vratih za pošiljanj« denarja. farioB vloženega denarja j« pot, ki va» vodi »mu da zuefu banke. Poitaiu«, Mia^ saueisljivo. Pridite! Kje, tega ni zaupal niti najbližjim sorodnikom in najboljšim prijateljem, ker je živel v neprestanem strahu, da ga utegne ta ali oni izropati. Nekega večera se je zopet podal na polje, da zakoplje novo vsoto, ko se naenkrat v svojo nepopisno grozo zave, da je pozabil prostor, kje je poprej zakopal svoj denar. Ves obupan je začel grebsti in je gre-bel vso noč; ko so ga drugo jutro srečali sosedi, so videli, da je čez noč popolnoma osivel in po njegovem bedastem, brezzveznem govoričenju so spoznali, da je znorel. Prekopal pa je ponoči toliko, kolikor bi ne mogli napraviti trije zdravi in močni možje. Zelo čuden slučaj se je pripetil neki dami v Swansen. Ker jo je bilo vedno strah pred vlomilci, ji je dal mož revolver in ji pokazal, kako se ž njim ravna. Neke noči se je možu zdelo, da čuje korake v hiši; vstal je in pogledal ter videl, da se mu je le sanjalo. Ko se je vrnil v spalnico, se je zbudila njegova žena. Pijana od spanja je v prvem hipu mislila, da je v sobi vlomilec; pomerila je na svojega moža in sprožila. Krogla je zadela moža, v pleča in ga opasno, dasi ne srr.rtnonevarno ranila. Ves okrvavljen se je zgrudil na tla, žena pa, ki je prepozno spoznala svojo zmoto, je v obupu zblaznela. Morali so jo odpeljati v blaznico, kjer jc po oar letih v težkih duševnih mukah umrla. Čeprav jo je mož večkrat obiskal in jo zagotavljal, da ni nič hudega, je bila do svoje smrti prepričana, da je usmrtila svojega moža. Tu le par primerov. A koliko je še drugih! nemoteno zavzel njegovo mesto. Zločinec pa je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo s tem, ko je v spanju, dremajoč pri peči v hiši nekega znanca, izpovedal ves svoj zločin. Malo manj dramatičen, a zanimiv slučaj se je dogodil v nekem železniškem spalnem vozu v Ameriki. Spodnjo posteljo je zavzel neki detektiv, oni na postelji zgoraj pa je naenkrat pričel pripovedovati o drznih tatvinah juvelov, pri katerih je bil tudi sam udeležen. Izkazalo se je, da je bilo vse resnica, kar je mož v spanju izdal in detektiv je seveda dobil lepo nagrado, dasi je pravzaprav ni zaslužil. Pred par leti se je v Liverpool v nekem navadnem pre-nočevališču dogodilo tole: V eni sobi sta spala dva moška, v eni postelji morilec, v drugi neki mornar. Mornar ni spal. Oni tam na drugi postelji se naenkrat strahovito .zasmeje, nato pa pripoveduje o izvršenem umoru v liverpoolskem predmestju. Mornar se splazi iz sobe, pove gostilničarju, kar j£ ravnokar slišal, ta pa policiji, katera je, ko je došla na lice mesta, takoj spoznala, da je ta mož morilec, katerega so že iskali. Gotovo pa se je dobro odrezal oni zakonski mož, ki je na ženino predbacivanje, da ponoči v spanju vedno govori, rekel: "Saj podnevi itak ne pridem do besede!" IZ DOMOVINE. SAMOOBTOŽBA V SPANJU. Romanopisci pravijo, da je ni večje dramatike kakor če se^zločinec v spanju sam izda. Stvar pa se ne dogaja samo v romanih, ampak tudi v resnici. Pred nedavnim časom je na Angleškem mož neke lepe, mlade žene na skrivnosten način izginil in vsi poiskusi, da bi se našla kaka sled za njim, so bili brezuspešni. Medtem se je neki sosed, kateri je mlado ženo že pred njeno poroko oboževal, začel tej približevati, jo zasledovati itd., tako da je po preteku enega leta žena bila pripravljena z njim stopiti v zakon in se res ž njim poročila. Drugo noč po poroki žena ni mogla spati ter bdeča ležala na postelji. Naenkrat pa speči mož zakriči, pade s postelje ter glasno in razločno pove, da je on umoril pogrešanega moža in truplo pokopal v bližnjem gozdu. To jc večkrat ponovil ter natančno označil mesto, kjer ga jc zagrcbcl. Žena je strahu skoro znorela, toda molčala. Drugo jutro pa jc vse to javi-la policiji. Kopali so na mestu, katero jim je žena povedala in res so našli ostanke njenfcga izginulega moža. Morilec je bil seveda takoj aretiran, spoznan krivini ter obsojen na smrt. Približno sličen slučaj se je dogodil nekje v Avstriji. Kmet je umoril svojega prijatelja, kateri jk imel ljubezensko razmerje z nenavadno lepim dekletom. Hotel se ga je znebiti, da bi tako lahko on Tajna človeka brez glave. Polagoma se odkriva koprena z misterijoznega dogodka v slavonski šumi "Klišura" pri Svinjarevcih, kjer so našli 7. marca neznanega človeka brez glave z večjo količino ekrazita. Identiteta mrtveca je sedaj ugotovljena. Je to inženjer Jugoslovenskega rudarskega d. d. v Golubovcu Alojzij Ezer, državljan češkoslovaške republike. Iz Golu-bovca jc odšel, ni pa nikogar obvestil o svojem odhodu. Šele par dni po odhodu je prejel neki njegov prijatelj pismo, v katerem mu naznanja, da zapušča našo državo ter z nekim prijateljem odpotuje v Turčijo. V pismu sporoča svojemu prijatelju, da še ni dvignil svoje mesečne plače ter ga pooblašča, da vzame njegovo plačo ter poravna ž njo neke manjše dolgove. V neki banki jc imel Ezer naloženih 50.000 dinarjev. Kdo je bil prijatelj, s katerim se je Ezer podal na pot v Turčijo, še ni doghano; domneva pa se, da jc ta "prijatelj" izvršil na Ezcrju roparski umor. Preiskava se v največji tajnosti energično nadaljuje. Varnostna oblast je mnenja, da je morilcu že na sledu. Pri Sv. Luciji so nagovarjali na konferenci slovenske uči telje, da naj vstopijo v faši-stovski sindikat. G. Rakušček jc prečita! izjavo tolminskega učiteljstva, da ni nasprotno sindikatu in da vstopi vanj, ko bo zakon to zahteval: dotlej pa ostane v svojem društvu ki je kulturna organizacija. Navzoči komendator Garassi-ni je bil zfclo srdit. Slično jc bilo tudi v Kanalu. Strašna nesreča se je zgodila v tovarni strojev pri Sv. Andreju v Trstu. 19 letnega težaka Josipa Bizjaka jc pritisnil parni valj k velikemu tovornemu vozu in mu zmečkal glavo. Smrt je bila hipna. 250.000 Din za novinarsko udruženje. Kakor doznava "Jutranji list", bo minister prosvete povodom predlaganja amandmanov v Narodni skupščini .zahteval, da se sprejme v državni proračun prispevek 250 tisoč dinarjev za Jugoslovensko novinarsko udruženje. Skrajna surovost. Jožef Golob stoji pred porotnim sodiščem radi zločina težke telesne poškodbe, ki ga je izvršil na ta način, da je v Jožefa Zbila vrgel več kamnov v glavo in mu vsled tega polomil leve temenice in povzročil krvni izliv v možganske opne ter poškodoval možgane. Ta poškodba ima glasom zdravniškega spričevala za posledico trajno oslabljenje govora, vedno bolehanje in trajno nezmožnost opravljati poklic. Dne 25. marca 1925 se je namreč podal Jožef Zbil s svojimi otroci na bližnjo okrajno cesto v Ljubiji z namenom, da se tam uči kolesariti. Kmalu nato se je pripeljala iz Mozirja družba rekrutov, ki so hoteli iti na postajo Rečica ob Savinji. Vozil je Jožef Krz-nar. Med rekruti se je nahajal Jožef Golob. Poleg tega je bilo na vozu še šest drugih fantov. Ker so bili rekruti že preccj z alkoholom naloženi, je nastal med kolesarji in rekruti nek prepir. Rekruti so ustavili voz in poskakali z voza. Kar naenkrat je pa glasom obtožnice Jožef Golob pobral kamen in pričel z njim biti Jožefa Zbila po glavi. Takoj po prvem udarcu je Zbil padel na tla v nezavest in za-dobil gori navedene poškodbe. Ker je kmalu nato moral oditi Jožef Golob k vojakom, se preiskava ni mogla razviti tako natančno, da bi bila zadeva že prej rešena. Vsled tega je državno pravdništvo čakalo na povratek Jožefa Goloba. Na podano izjavo različnih prisotnih prič, v prvi vrsti domačinov Jožefa Zbi la, je preiskovalni sodnik dognal, da mora biti storilec le Jožef Golob, ki stoji danes radi omenjenega delikta pred porotniki. Jožef Golob se sicer zagovarja, da je bil tedaj zelo pijan in da sc radi tega ne spominja na dogodek, le toliko vc, da se je voz ustavil, da jc stopil on z voza in pravi, da ni pri tem prizadejal zasebnemu udeležencu nikake poškodbe. To izpoved pa izpodbijajo posebno priče Marija, ložef in Slavko Zbil ter Franc Rcberčnik, ki je ob isti priliki kolesaril po predmetni cesti. Vse te priče so z gotovostjo potrdile identiteto poškodo-valca v osebi Jožefa Goloba. Jožef Golob je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe in mora povrniti zasebnemu udeležencu 15.000 Din. Burja prevrnila železniški vlak v Dalmaciji. Mešani vlak, ki vozi ob pol šestih zjutraj iz Sinja proti Splitu, je prošlo soboto ob navadnem času krenil iz Sinja ter na vsej progi ni imel zamude. Na tej progi divja večkrat močna burja, ki je ozkotirnim vlakom zelo nevarna, vsled česar je železniška uprava odredila, da v slučaju, ako znaša hitrost burje nad 80 kilometrov v ! uri, vlak na tej progi ne sme voziti. Postaja Vranjič-Solin, ki ima posebno napravo za merjenje burje, mo£a, ako nastopi nevarnost, vso progo obvestiti, vlaki pa se morajo na prvi postaji ustaviti. V soboto pa je bila burja tako močna, da je uničila tudi brzojavne in telefonske zveze, tako da postaja Solin ni mogla obvestiti progo o nevarnosti. Vlak je vozil dalje, a v bližini Klisa je burja prevrnila vseh pet vagonov. V vagonih je bilo malo potnikov in na srečo ni bil nihče težje poškodovan. Vagoni so le deloma pokvarjeni. Iz Splita je bil takoj odposlan pomožni vlak, ki pa radi burje ni mogel dospeti na kraj nezgode. Potniki so se'razšli in so bili zadovoljni, da se jim ni pripetilo kaj hujšega. Odložila je dete, ki jc zmrznilo. V noči 28. decembra lanskega leta je 23 letna M. Popelnik, rodom iz Pobrežja pri Mariboru, ki je služila v Zagrebu, odložila svoje 14 dni stara dete na Miramarski cesti. Otrok je ponoči v hudem mrazu zmrznil. Pri obravnavi, ki se je vršila prošlo soboto pri sodnem stolu v Zagrebu, je obtoženka jokaje izjavila, da jc dete pustila na cesti v obupu, ker jo je zapustil oče nezakonskega otroka in ker je nikdo ni hotel sprejeti v službo z otrokom in ker ni imela, sredstev, da bi dala otroka v rejo. Obtoženka je bila obsojena na dve leti ječe. Američani o dalmatinski rivijeri. Zastopnik ameriških turističnih društev g. Castclli iz Bostona, ki sc nahaja sedaj v Dubrovniku v svrho prireditve turističnih izletov, ni mogel prehvaljti prirodne lepote Dubrovnika in Boke Ko-torske. Izrazil je svoje začudenje, da se v tem pogledu ne vrši nikaka propaganda. V Ameriki jc Dalmacija le malo znana, ker se s primerno re- jklamo ne vzbuja zanimanje za prirodno lepoto Dalmacije. Norveški izletniki v Dalmaciji. V Dubrovnik prispe dne 124. aprila norveški luksuzni parobrod "Meteor" z 250 izletniki, ki pridejo iz Monaka preko Tunisa in Krfa v Dalmacijo ter se potem preko Malte in Gibraltarja vrnejo v I svojo domovino. S MARO KOŽNO MAZILO Trpite vsled srbečice? ^pfc Nadleguje vas kožna £T bolezen? Za lepo, čisto gladko kožo uporabite SEVERA'S ESKO Ohrani koip zdravo, prosto izpahkov in razburjajočih kožnih bolezni. O' vti.i X »umirja kidcrinaholl srbecUa. ali iiritncija Ku/.c. teduj posKuulti; 8«voral>JlČ <« čudodelno '<'"-fcilku in h<; boyl«} kolutu vršili tisto mukotrpne nrb#č.iu»$ii. FqWMK*, t" oI» VRV i vporubi UbttvJii Ivrwale in vsitcmirjo&osl. litočc vojakov ifu rabijo. gHkuj ne vi? rr***^ C en h ..................OUC Sčverovo kožno milo je pripomoček za lepoto. 23c Pri vašem lekarnarju. Codar Rapid*, Iowa To kožno mazilo odstrani bolečino, prepreči vnetje ter povzroči, da postane kož« sopet normalna. Smarow kožno mazilo j« spretno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki za kožne bolezni. Prodaja ea v lekarnah, dolar steklenica. Pazite, *da dobite pravo Smarow kožno mazilo — Smarow Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio. Jr BARVANJE IN PAPIRANJE! L. Pechenko in A. Komar 1059 ADDISON ROAD. Randolph 7462 Izvršujemo vsa v barvarsko stroko spadajoča dela v vašo zadovoljnost po zmernih cenah. (f. m.) ^ Kupite premog od staro-zna-ne tvrdke v vaši soseski, ki uii-va gias poštenosti, dobrega blaga in nizkih cen. The Yates Coal Co. 1261 Marquette Rd. Uit. 1858 po J. V. N. Yatos Rand. 280. Main 603. (x) ■tmmmmmmjsnmmssssmamtmj« A BLAZ HACE BATTERY | I SERVICE | STATION 1 1153 Norwood Rd. I ^ttmtttutmtmtttmumttimtmitttatt POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, klopartilcn dela, »plašna popravila, vhu dela i» medenimi in Imkru. Točna i>oalicit>a eli vtiiikcm čaau. Sju priporočamo sta ubila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1103 E. 55th ST. Randolph 4736. m::jH?mm:mu:mmtt:mmrttuut«tf«i NATIONAL DRUG STOKU SLOVKN.SKA I.Eh AKNA. Totful St. Clttir Ave. in Gist St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdruvnišku predpise. "V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. ■ NAJNEVARNEJŠA ZVER DŽUNGLE. Če govorimo o nevarnostih džungle, si navadno predstavljamo, da tvorijo največjo nevarnost za človeka razun strupenih kač levi, tigri, panterji, leopardi, medvedi in nosorogi. Vendar je pa človeku bolj nevaren divji merjasec-samotar. Znani indijski lovec Josef Delmont pripoveduje o zverini več zanimivih zgodb, ki so se večinoma žalostno končale. Ko je Delmont nekoč nadzoroval nastavljene pasti, je zapazil tri domačine, ki so se naenkrat obrnili in stekli proti njemu. Za njimi je drvel v polnem teku star merjasec. Ko dohiti najzadnjega moža, ga vseka s čekani po bedru, potem ga podere na tla ter ga začne strašno mesariti. Delmont je merjasca sicer usmrtil z dvema streloma, toda zver je med tem ubogemu mladeniču razparala trebuh in želodec, tako da je v par urah umrl. Čekani indijskega merjasca so nekoliko daljši in širji od evropske zveri te vrste. Pri napadu jih zasadi globoko v stran in povzroči na ta način strašne rane. Nekoč je šel Delmont na slone v džunglo, ko pridrvi iz grmovja merjasec in se zakadi v slona ter mu z enim sunkom raztrga meso na prednji nogi. Slon je hotel vsled bolečine zbežati, toda strežaj ga je pomiril in Delmont je ustrelil pobesnelo zver. Znano je tudi, da napade merjasec večkrat leoparda in ga celo premaga. Nekoč se sec iz gole bojaželjnosti in krvoločnosti leoparda in ga tekom lOih minut usmrtil. Ko je prišel samec samici na pomoč, se je merjasec lotil že njega in mu zadal silne rane. Na posledicah boja sta nato poginila oba, merjasec in leopard. Opice se merjasca zelo boje in beže pred njim na drevesa, odkoder mečejo nanj veje in sadeže. Znan je pa tudi slučaj, ko so opice napadle merjasca. Ta je namreč presenetil čredo gibbonov, ki v obče ne veljajo za pogumne živali in jih je izvabil z drevja. Neka opica je pri tem izgubila mladiča, ki je padel z matere pred mr-jasca. Brez pomisleka se je spustila mati na tla, da reši mladca. Ko jo je pa merjasec napadel, so navalile nanj vse opice ter so ga prisilile, da je zbežal. čuden NASKOK NA MALI GRAD. •I- Suchy: 1 o jc bil še v tistih rajskih casih, ko še ni bilo popevke: Kanmišk' aisenpon jc Včas' se prej, včas' prepozno I5ricefra v kraj obljuden, Včas, pa tud' zatuli grozno, skratka, tedaj v dobi, ko se astniatični kVmniSki vlak šc ni prerival po ljubljanskem P°lju in po državni cesti v Kamnik. takrat smo mi kamniški Paglavci bili razdeljeni v dva tabora, v tabor napadalcev ali oblegovalcev in v tabor branilcev, ki so jo pa vedno in 1(- Kadar ura bije trinajst. Nekoč je ura, ki je bila trinajst, rešila človeško življenje. Za časa vladanja angleškega kralja Viljema oranjske ga jc pri gardi služil vojak po imenu John Hatfield. Neko noč jc stal na straži pred kraljevim gradom v Windsbru blizu Londona. Bil jc ovaden, da je na straži zaspal in po tedanjih postavah bi imel biti zato obsojen na smrt. Toda Hatfield sc je zagovarjal s tem, da hi spal in da je o "pol* Jos. Likar Napisi, kulise, slikanja Naša posebnost je slikanje odrov. 1014 Addison Rd. Rand. 7589 Cleveland. Ohio. (xl5) Soba se da v najem dvema fantoma- Kopališče in elektrika. 5005 Bonna Ave. (41) Pozor, Newburgh! Lot naprodaj, 40x173, na Prfnce St. Cena zelo zmerna. Pozvc sc na 14437 Aspinwall Ave. (40) Sprejme se partner za plumbcrsko podjetje. Skušnje niso potrebne. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (40) Fino grocerijo imam naprodaj, ali jo pa tudi zamenjam za hišo za eno ali dve družini. Oglasite se za pojasnila na 15716 Waterloo Rd. (Fri Mon. 40) Kadar se selite pokličite John Oblak 1161 E. 61. St. Tel. Rand. 2176-J. (x-2G) Radi odhoda iz mesta prodam mojo hišo 8 sob, za dve družini, dva furneza, dvoje kopališč, dve garaži, velik lot. ob tlakani cesti. Cena $6500, takoj $1500, ostalo po 6% obresti. Za podrobnosti se oglasite pri Stakicb-Krall, 15813 Waterloo Rd. Eddy 7945. (42) Proda ali v rent se da čedna hiša za erno družino na1 19303 Pawnee Ave. Nottingham. Lot na vogalu, blizu kare. Jako ugodni pogoji za prodajo. Natančnejše se izve v uradu tega lista. Vprašajte za Air. Oebevca. x-) Stanovanje obstoječe iz štirih sob in kopališča, se da v najem. 1 kOti E. 64th St. (40) Išče se ženska za hišoa opravila. Zglasite se na 15716 Corsica Ave., po 6. uri zvečer ___(40) Naznanilo. Iz urada dr. S'vob. Slovenke, št. 2 sc naznanja, da jc bilo na mesečni seji sklenjeno, da se vse članicc vdele-žite prihodnje seje 8. aprila, ker imamo nekaj zelo važnega za rešiti glede S/ N. Doma. Da pa ne bo brezpo-trebnega govorjenja, ste prošene. da se gotovo v polnem številu vdfeiežite, ker je jako potrebno. Sestrski pozdrav, ROSE ERSTE, tajnica. (41) Naprodaj na K. 140. ccsti blizu Lakeshorc Bou- \ levard mlekarna in trgovina z deli- [ katesami. $100 tedenskega dobička, j Lastnik ima dve trgovini in bi rad eino prodal. Zimmerman, 129O0 Buckevc Rd. (42) Čas je tukaj! Čas je, da si ogledate in izberete svoj dom. Imamo vsakovrstne hiše, za eno družino ali dve, ali še več. Hiša za dve družini, 9 sob, ob tlakani cesti, zelo moderna, cena $7000. Takoj $2000, drugo na lahke obroke. I Hiša za eno družino, 7 sob, samo dve leti stara, vse moderno, cena je $4900, takoj $1500. Sedaj je čas za tiste, ki imate lote, da jih zamenjate za hiše. Voščimo vesele velikonočne praznike Slovencem in Hrvatom. WATERLOO REALTY, 16111 Waterloo Rd. Tel. Eddv 5608. Ciril Janchar in Louis Merhar. (40) VAŽNO ZA ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI V STARI KRAJ. Čimbolj sc približujemo mesecu ma-1 ju. tem večje je zanimanje med našimi rojaki za potovanje v si ari kraj. Marsikateri rojak, ki se je leta in leta Irudil v Ameriki, namerava iti v svojo domovino in, ako se mu bodo tam-kajšne raZmerdi videle povoljne, ostane v svojem rojstnem kraju, mnogo je pa onih, ki bodo Sli obiskat svoje drage ter sc po par mesečnem obisku vrnili, polni dobrih spominov, nazaj v Ameriko. i Vsakdor, ki namerava potovati, si želi tudi ndobno in prijetno potovanje, kajti le tedaj, ako je potovanje brez neprilik in sitnosti, ima potnik zadoščenje za svoj potrošeni denar ter sc z veseljem spominja svojega potovanja v nasprotnem slučaju pa mu preradi pridejo na misel stroški, ki povzročajo nezadovoljstvo. l)a bo Vaše potovanje torej tako. kakor si ga sami predstavljate in želite, je v Vašo korist, da se obrnete na našo tvrdko in njej izročite zadevo Vašega potovanja. Mi Vam bomo pomagali z nasveti, pomagali pri nabavi potnega li.sta, preskrbeli PERMIT i? Wash nig t ona, to je za one, ki niso ameriški državljani a se lahko s Per-lhitom v teku enega leta nennrteno po-irncjo \ Ameriko. Dalje Vam bomo oskrbeli Vašo prtljago in. kar je glavno. rezervirali na parniku za Vas kabino na najboljšem prostoru. Povpraševanje za kabinami je že sedaj veliko in pozneje, to je, meseca maja in junija bo pa še večje. Da Vam bomo v stanu rezervirati dobro kabino na parniku, ki si ga izberete. Vam svetujemo, da pridete čim prej v naš urad, da sc pogovorimo glede prostora in glede drugega, kar jc potrebno za potovanje. Mi želimo, da se Vi šc pred svojo odločitvijo seznanite z vsemi potrebnimi navodili in pojasnili o potovanju, ker potem Vam bo mnogo lažje se odločiti. Za vsa tozadevna pojasnila in navodila se obrnite na: JOHN L. M1HELICH CO. 6303 St. Clair Ave. Obrnite se na to tvrdko tudi, kadar pošiljate denar v stari kraj, ali kadar želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. (Mo.) FranK Z,aKrajieK Slot)aruKj Pogrebni K 1105 fforbuood 'Road "Randolph 4-983 NAŠA VLOŽNA KNJIŽICA JE VAŠ KAPITAL. NABAVITE SI JO. VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4% pričenši s prvim vsakega meseca. frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. THEATRE m or wood 6210 St. Clair Ave. V TOREK IN SREDO, 6. IN 7. APRILA "The Vanishing American" Bledoličnik - Bog s teboj! Ni ga bolj zanimivega spisa v ame riški zgodovini, kakor so pravljice in pripovedke o postanku in divjih -bojih, katere so imeli ameriški In- • dijanci s prvimi naseljenci. faCfiJ0*?* Zpffi?, O/v- Cl- r Ki THE MNGAME«' Ako hočete največjo zabavo, tedaj pridite pogledat. igro "Vanishing American." Silovita življenska drama na siloviti življenski podlagi. "Slike so bile vzete 200 milj od naše civilizacije, med divjimi in goroštasnimi kraji Arizone. V igri nastopijo znameniti Navajo, 1'iute, J lopi In- ...j dijanci, velike čete ameriške armade in družba, ki obstoji z nad 1,000 igralci. Tu imate sliko, ki kliče vaše srce, da občudujete večno lepo indijansko romanco. m mmrmmmTmmsm SmSmmimrvtrSi Poglejte, kako ga je zdelala slaba cigara Da se vam ne zgodi kaj sličnega, kadite MANUEL ali WEBSTER CIGARO ki razširjajo prijeten vonj okrog vas in katero boste s pravim užitkom kadUi. BAER-WOLF CO. 410 W. Superior Ave. Tel. Cherry 3396. JACK yiDMAK, slovenski zastopnik. SLOVENSKI F 0 T 0 GRAF S KI ZA V 0 D Se priporoča Slovencem, kadar potrebujeta dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše »like pa zmernih cenah. John Bukovnik, 6405 ST. CLAIR AVE. v Slov. Nar. Domu. Randolph 5013. 7 03J SUPERIOR A VB. Naša posebnost i« fina izdelava kraialk okvirjev za »lik«. --—--.v ......... ■ ' ; iMg FRANK J. LAUSCHE, 1 " ■ odtftinIK Čez dan se oglasite na: J 03!) GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih jjvečer od 6:30 do 8. se oglasite na G121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 J r Z + ? TWIST J Spinal CHARLES DICKENS + i'osiovenil Oton Župančič. X -i—'j* -t* -r« -r- —i- -i* -t- -t* -5- -i- -i- -r- "To vam je pravi izprijenec "To bodo izprevideli, ma'-med srenjskimi otroci, ta", je am; ker jim bo sporočen res-rekel/gospod Bumble jezno, nični slučaj položaja", je re-"Kjepaje?" kel gospod Bumble. "Stran "To minuto ga vam poka-;z njim. Ne morem ga gleda-žem, sir", je odgovorila gospa j ri." Mann. "Ooo, Dick!" Dick je bil nevtegoma od- Še ga je bilo treba klicati, peljan in zaprt v klet za pre-nazadnje pa se je le prikazal. mo<'. Malo zatem se je od-Glavo pod sesalko' Potem ga I pravil gospod Bumble, da se je otrla gospa Mam: s svojim pripravi za svoje popotovanje, predpasnikom in ga pripeljala j Drugo jutro ob šesti uri je gospodu Bumblu, biriču, preči j pokril gospod Bumble svojo obličje, ki se ga je tako ba!. glavo z okroglim klobukom, Bledo je bilo dete in dro namesto s trirogom, je ogrnil bno; lica upala, oči velike, j svojo osebo z višnjevim plaš-svetle. Siromašna občinska I čem s kapuco, sedel z ubožce-obleka •— livreja njegove be-! ma, ki se ni vedelo, odkod sta, de — muje mahedrala okoli zunaj na kočijo; in tako je telesa; mladi udje njegovi — prišel o pravem času v Lon-medli kakor starcu. don. Drugih križev ni imel Tako je bilo malo bitje, ki i na potu, samo tiste, ki sta mu je stalo v trepetu Bumblu pod jih prizadevala tista dva ubož-očmi, si ni upalo pogledati od ca s svojim zlobnim ponaša-tal, zbegano že od samega gla- njem; trdovratno sta šklepe-su biričevega. itala z zobmi in se pritoževala, "Ne boš pogledal gospoda, j da jima je mraz, tako, da je ti samoglavec?" je rekla gos trdil gospod Bumble, da so pa Mann. mu vsled tega samemu zobje Pohlevno je dvignilo dete v glavi šklepetali in da se je oči in srečalo Bumblove. počutil prav neprijetno, če- "Kaj ti je, ti si enjski prav je bil v plašč zavit. Dick?" je prašal gospodi Ko je poskrbel tem nevšeč-Bumble z zelo umestno šega- nikom prenočišče, se je všoto-vostjo. ril gospod Bumble v hiši, kjer "Nič, sir", je odgovorilo j se je ustavila kočija, in je pov-dete s slabim glasom. žil skromen obed — bifstek, "Mislim, da ne", je rekla j ostrige in piva. Postavil si je gospa Mann, ki je počastila, j Čašo brinjevca z vodo na ka-kakopa, dovtip gospoda Bum- min, in si pomaknil stol k bla s primernim smehom, oknju; in, med različnim mo-"Vsaj potrebe ti ni, bi rekla." ralnim premišljevanjem, kako "Rad bi —" je jecljalo dete. se košati vse huje in huje pre-"Oho!" je vrinila gospa greha nezadovoljstva in pri-Mann, "pa ne, da bi rekel, da tožev.anja, se je pripravil, da imaš kako potrebo, kaj0 ' E, bo prebiral novine. ti seme —" Prav prvi članek, ob kate- "Mir, gospa Mann, mir!' je rem so se mu vstavile oči, je rekel birič in vzdignil dosto- bilo naslednje naznanilo: janstveno svojo roko. "Rad "Pet ginej nagrade, bi — kaj, mali, a ?" Deček, Oliver Twist po ime- "Rad bi", je jecljalo dete, nu je izginil, najbrže zvab-"kdor zna pisati, da bi mi po- Ijen, zadnji četrtefc zvečer, stavil par besed na papir, pa od svojega doma v Penton-zapečatil, pa mi spravil, ko villu. Zgoraj razpisana name bodo položili v jamo." grada se izplača vsakemu, ki "I, kaj neki misli fanti- more dati o dečku kako vest, Ček?" je vzkliknil gospod ki bi vedla do odkritja imeno-Bumble; kajti genila ga jelvanega Olivera Twista, ali bi resnoba tega dečka in shira- osvetlila prejšnje življenje nost njegova, dasi je bil takih njegovo, za kar se pisec teh reči vajen. "Kaj hočeš reči, vrstic iz več vzrokov živo za-fantek?" ; nima." "Rad bi", je reklo dete,! Na to je sledil natančen "sporočil pozdrav ubogemu opis Oliverove obleke, osebe, Oliveru Twistu; da bi mu na- njegovega prihoda in njego-znanil, kolikokrat sem sedel vega izginjenja z imenom in sam, pa sem se jokal, ker sem popolnim naslovom gospoda premišljeval, kako hodi po; Brownlowa. temi, po noči, pa ga ni, da bi Gospod Bumble je debelo mu pomagal. Pa bi mu rad gledal; takrat je prečital napovedal", je govorilo dete zjznanilo počasi in pazljivo in gorko iskrenostjo, in je skle- v petih minutah je bil na poti nilo roke, "da sem vesel, ker v Pentonville, in je v svojem sem mlad umrl; zakaj, če bi razburjenju res ostavil čašo z živel, da bi velik narasel, in brinjevcem in vodo, ne da bi i star, pa bi me zgrešila moja se je bil doteknil. mala sestra, ki je v nebesih, "Je gospod Brownlow do-ali pa mi ne bi bila več podo- ma?" je prašal gospod Bum-; bna; pa bo toliko lepše, da ble dekle, ki mu je odprlo vra- J bova oba otroka, ko bova sku- ta. paj." i Na to prašanje je dalo de- Gospod Bumble je gledal kle sicer ne nenavaden, a ne-malega govorca od temena do kam negotov odgovor — "Ne; peta v nepopisnem čudu, in, vem. Odkod pa?" obrnivši glavo k oskrbnici, je Toliko da je izustil v opra-dejal: "Vsi pojo isto pe .em. vičilo svojega poseta Olivero-Ta magarski Oliver jih jc vse vo ime, že je pritekla vsa iz sa-pohujšal." pe v vežo gospa Bedwin, ki ft "Kdo bi si bil kaj takega poslušala skozi vrata svoje so-mislil, sir!" je rekla gospa be. Mann, vzdignila roke in po- "Noter — kar noter stopi-gledala strupeno Dicka. "Ta- te", je rekla stara gospa; "saj ko zakrknjenega malopridne- sem vedela, da bomo slišali še ža nisem videla še svoj dan." kaj o njem. Ubogi malček! "Odpeljite ga stran,' Vedela sem, da bomo! Prav ma'am!" je zapovedal gospod gotovo sem vedela. Bog bodi Bumble. "To je treba javiti z njim! Kedaj sem že to go-predstojništvu, gospa Mann." vorlla!" "Upam, da bodo gospodje Po teh besedah- je hitela pač izprevideli, da nisem jaz častita stara gospa v svolo so-kriva, sir?" je čivkala gospa bo, sela je na zofo in solze so Mann. se ji vlile. Deklk, ki ni bila tako mehka, jc stekla medtem po stopnicah in se je vrnila s prošnjo, naj se potrudi gospod Bumble takoj z njo, kar je možak tudi storil. Pokazala mu je v malo knjižnico zadaj, kjer sta sedela gospod Brown low s svojim prijateljem Grimwigom, steklenice in čaše pred sabo. Zadnji gospod je takoj vzkliknil — "Birič! Srenjski birič, če ne, bogme si odgriznem gla. vo." "Prosim, ne motite nas sedaj", je dejal gospod Brown-low. ' "Boste sedli?" Gospod Bumble je sedel, a čudno ponašanje gospoda Grimwiga ga je čisto zmeša-jlo. Gospod brownlow je prestavil svetilko, da je gledal lahko biriču naravnost v obraz, in je rekel, malo nestrpno — "No, sir, prišli ste radi mojega razpisa?" "Da, sir", je rekel gospod Bumble. "In ste birič, ali niste?" je prašal gospod Grimwig. "Jaz sem občinski uradnik, gospoda", je dejal gospod Bumble ponosno. "I kajpa", je pripomnil gospod Grimwig postrani svojemu prijatelju, "saj sem vedel, da je. Birič, kar ga je v koži." Gospod Brownlow je stresel nalahno z glavo, da naj prijatelj molči, in je povzel besede. "Ali veste, kje je ubogi deček sedaj?" "Toliko, kakor vsak drugi", je odgovoril po .pod Bumble. "Torej, kaj veste o njem?" ie prašal stari gospod. "Govorite prijatelj, če imate kaj povedati." "Kaj dobrega pač ne boste vedeli o njem povedati, ali ne?" je vsekal gospod Grimwig, ko si je natanko ogledal Bumblov obraz. , Gospod Bumble je to prašanje hitro razumel in je zrnati z glavo s slovesnostjo, ki ni pomenila nič dobrega. "Vidite?" je dejal gospod Grimwig in pogledal zmagoslavno gospoda Brownlowa. Gospod Brownlow je gledal v skrbeh nabrano lice gospoda Bumbla in ga je poprosil, naj sporoči kar mogoče na-kratko, kar ve o Oliveru. Gospod Bumble je odložil klobuk, odpel suknjo, prekrižal roke, nagnil zamišljeno glavo, in je začel po kratkem premolku svojo povest. Utrdljivo bi bilo, ponoviti jo z besedami biriča, kajti po priliki dvajset minut je rabil zanjo. Jedro tega pripovedovanja je bilo: da je Oliver najdenček, dete zloglasnih, malopridnih ljudi; da ni kazal, od svojega rojstva že boljših lastnosti nego trmo, ne-hvaležnost in zlobnost; in da je sklenil svoje kratko bivanje v rojstnem kraju s krvoločnim in zavratnim napadom na čisto nedolžnega dečka, in zbežal ponoči svojemu mojstru iz hiše. In da se izpriča, da je on res tis^ti mož, za katerega se je izdaj, je položil gospod Bumble na mizo papirje, ki jih je prinesel s seboj; prekrižal je zopet roke in je čakal, kaj poreče gospod Brownlow. "Bojim se, da je vse to le preresnično", je dejal stari gospod otožno, ko je pregledal papirje. "Tole nate, za svoje poročilo, ni dosti; z veseljem bi vam dal trikrat toliko, da se je glasilo ugodno-za dečka." Da je vedel gospod Bumble to malo prej, bi bil prejkone svoje poročilo drugače zasukal. Sedaj je bilo vsekakor prepozno; zato je zmajal važno z glavo, spravil pet ginej in je odšel. Gospod Brownlow je hodil par minut po sobi, vidoma tako potrt od biričeve povesti, da je še gospod Grimwig prenehal s svojim zbadanjem. Nazadnje se jc ustavil in je potegnil krepko za zvonec. "Gospa Bedwin", je rekel gospod Brownlow, ko je prišla hišna, "tisti Oliver je slepar." "Ni mogoče, sir. To ni mogoče", je dejala stara gospa odločno. "Jaz vam pravim, da je", je zavrnil ostro stari gospod. "Kaj — ni mogoče"! Ravnokar smo slišali njegovo zgodbo od rojstva; in kar živi, je navihan prekanjcnec." "Tega ne bom nikoli verjela, "sir", je odgovorila stara dama. "Nikoli!" "Vi stare babe tako ne verujete drugega nego maza-čem in lažnjivim štorijam", je zagodrnjal gospod Grimwig. "Jaz sem to kedaj že vedel. Zakaj me niste že od konca poslušali? Če bi ne bil imel vročice, bi me bili, mislim, e? Ampak to ga je delalo tako interesantnega, kaj ne? Inte-resanten! pa!" In gospod Grimwig je pobezal z želez-cem po žrjavici. "Bil je ljubek, hvaležen, pohleven deček, sir", je zavrnila, gospa Bedwin ogorčena. "Jaz že vem, kako je z otroci, štirideset let sem se ž njim ukvarjala; in kdor ne more reči o sebi tega, mu ni treba govoriti o tem. Tako mislim jaz. To/želo je merilo na gospoda Grimwiga, ki je bil samec. Ker je pa izvabilo iz tega gos-ooda samo usmev, je vrgla stara gospa glavo pokonci, si oogladila predpasnik, da se >ripravi za nov naskok, ko jo orekine gospod Brownlow. "Tiho!" je rekel stari gospod in kazal jezo, ki je pa v njem pravzaprav ni bilo. "Da ne bom slišal več fantovega imena! Pozvonil sem, da bi /am to povedal. Nikdar — nikdar, pod nobeno pretvezo, veste! Pojdite, gospa Bed-.vin. In pomnite, da sem govoril resno." Žalostna so bila to noč srca v Brownlowovi hiši. Tudi Oliveru je bilo tesno Dri srcu, kadar se je domislil svojih dobrih, ljubeznivih prijateljev; sreča zanj, da ni vedel, kaj so slišali; — počilo bi mu bilo srce. 18. POGLAVJE. Kako je živel Oliver v izpod-budni družbi svojih častitih prijateljev. Drugi dan okrog poldne, ko >ta odšla Lisjak in gospodič Bates po svojih običajnih opravkih, je porabil gospod Fagin priliko in je naredil Oliveru dolgo pridigo o vne-vpijočem grehu nehvaležnosti in mu je jasno predočil, kako se je tej gregrehi silno uda!, ker se je samovoljno ločil od vojih skrbnih prijateljev. Pa kaj to, še potem jim je skušal uiti, ko so se tolikanj mučili in toliko potrošili da so ga našli. S posebno važnostjo je povdarjal gospod Fagin, kako je Olivera sprejel in se zavzel za njega tisti čas, ko bi bil moral brez njegove pravočasne podpore lakote poginiti; in potem mu je pripovedoval žalostno in ginljivo zgodbo mladega fanta, ki mu je pomogel v podobnih razmerah s svojim človekoljubjem. Ta pa se je izkazal nevrednega njegovega zaupanja, in zahotelo se mu je stopiti v sporazum s policijo in tako se mu :e žalibog pripetilo, da so ga nekega jutra v Old-Baileyu obesili. Gospod Fagin ni kar nič prikrival svojih zaslug za ta žalostni konec; s solzami v očeh je jadikoval, da ga je do-tični mladič s svojim trmoglavim in izdajalskim ravnanjem primoral, da je nastopil zoper njega kot glavna priča — to pričevanje, čeprav ni bilo popolnoma po vesti, je bilo vendar neizogibno potrebno za njegovo (gospoda Fagina) in še nekih drugih posebnih pri-! jateljev varnost. Za sklep mu S je naslikal gospod Fagin neprijetnosti, biti obešenemu, s J precej neprikupnimi potezami; in s silno prijaznostjo in uljudnostjo se jc izrazil, kako iskreno upa, da ne bo nikoli primoran, prepustiti Olivera tej nevšečni operaciji. Mraz je spreletaval mladega Olivera, ko je poslušal Ži-dove besde; zakaj pomalem je umeval temne pretnje v njih. Iz lastne skušnje je že vede, kako lahko zamenja pravica nedolžnega s krivcem, če se nahaja slučajno v njegovi to-varšiji. In da je imel Žid globoko zasnovane načrte za ugonobi-tev nepovoljnih soznalcev ali nadležnih blebetačev, ki jih je tudi ne le enkrat vresničil, se mu ni zdelo nikakor neverjetno, če se je domislil nasploh prepirov tega gospoda z gospodom Sikesom, ki so po vsi priliki namigavali na neko prejšnjo zaroto te vrste. Boječe se je ozrl kvišku in je srečal prezirljivi pogled Žida; začutil je, s kakim zadoščenjem opazuje njegov bledi obraz in trepetajoče ude njegove. Žid se je ostudno nasmejal, potapljal Olivera po glavi in dejal, naj bo le miren, in naj se zavzame za delo, pa bo videl, kako dobro se bosta še spoprijateljila. Potem je vzel klobuk, se ogrnil s starim, za-krpanim plaščem in odšel; vrata za seboj je zaklenil. t r i • | « 1 riglav igra na BELO NEDELJO 'Materin Blagoslov' v S. N. Domu. Vstopnice naprodaj pri A. Kolarju v S. N. Domu. I I S i i \mm$štw -M IZREDNA DELNIŠKA SEJA. Direktorij S. N. DOMA v CLEVELAND, OHIO sklicuje izredno delniško sejo delničarjev Slovenskega Narodnega Doma na torek dne 20. APRILA, 1920. SEJA se vrši v Avditoriju, ter se prične točno ob 7:30 zvečer. Na tej ;,eji se bodo predložile ponudbe glede novega posojila, ter se bo tudi ukrepalo o kampanji. VSE delničarje in zastopnike društev se pozivlje, da se vdeleže te izredne seje ter s svojo navzočnostjo pripomorejo do dobrega financiranja S .N. DOMA. Bratski pozdrav, L. Medveshek, tajnik-poslovodja. PELINKOVAC GRENCICA Delan in odposlan iz ZADRA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, Vi se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: V. LANDMAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. V. Ustavite kašelj! Rabite naš White Pine in Cod Liver extract! Je jako blagodejen za odpomoč proti kašlju, prehladu, bronhitis, prehlad v grlu ali zoper hripavost. Poskusite 50c steklenico Krivan's White Pine Syrup i Cpd Liver extract, kot uspešno zdravilo za mlade in stare. Naprodaj dobite samo pri nas: Knvan Drug Co. 3456 E. 93rd St. 8002 Ur.fon Ave. CLEVELAND, O. VELIKA RAZPRODAJA John Debelja%_ 580 E. 152nd ST. NASPROTI N. Y. C. DELAVNICE. Hočemo preurediti naše prostore, zato smo sklenili prirediti to razprodajo. $10,000 vredna zaloga moške in ženske obleke po cenah, ki so nižje kot smo kupili. Vse mora iti. Ničesar ne pridržimo. Tu je nekaj cen, da se prepričate o tej razprodaji. $3 in $4 moške hlače $1.29 $1.50 moške curduroy hlače, sedaj $2.29 $3 moško teško union suit spodnje perilo, sedaj $2.50 moško spodnje perilo, union suit, sedaj Doške hlače, sedaj 50c moške nogavice, sedaj $1.10 deške union suits,'vse mere, sedaj samo .... . $7 in $8 moške praznične čevlje $5.50 moške delavske čevlje $6 ženske svilene bluze, sedaj Ženski predpasniki in hišne obleke $1.79 $1.19 59c 19c <>9e $1.98 $1.98 . 79c 49c En predpasnik zastonj, ako dva kupite. $3 deške in moške kape, lepa izbera, 15c $2 deške pralne obleke, samo 79c $1.50 dekliške obleke, vse mere, samo 59c $8, $7 in $6 ženski čevlji po . 59c $1.75 jard 79e 39c 39c Deške obleke, teške, samo 20c in 15c pletenje, 2 do 3 palca široko po 5c $2 moške delavske hlače, samo . 75c deške bluze, po 75c deške ovratnice, sedaj samo $1.25 moško spodnje perilo, 2 komada 79c Moški oxford, črni ali rjavi, vredni $4.50 do $6.50, samo $2.98 Moške ovratnice, 50c vredne, po . 24c Ženski korzeti od $1 do $6.50, sedaj . 39c Moški klobuki od $3.50 do $5.50, po $2.39 25 procentov popusta na vseh čevljih. Fleischmanova volna 89c vredna, po 59c Moško spomladansko spodnje perilo, 50c vredno, po 24c Vso blago na jarde pri tej razprodaji po polovični ceni. Poleg tu omenjenih predmetov imamo še stotine drugih na tej razprodaji. Prosimo, da ne pozabite povedati svojim prijateljem, da jih pripeljete s seboj, pripeljite vozičke, ker po takih cenah boste prav gotovo kupili. Razprodaja traja samo do 15. aprila. Se priporočam občinstvu v obilen nakup. JOHN DEBELJAK 580 E. 152nd ST. NASPROTI N. Y. C. DELAVNICE.