I'll #2 i tm LHOIO ,BOVEC4 IZ m PRH I I " Is % p _ * % I K£§I a glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja KOPER — 7. OKTOBRA I960 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fc LETO IX. — ŠTEV. 41 a. S V torek ob 16,45 po našem času se je v New Yorku vkrcal predsednik republike Tito na italijansko potniško ladjo »Leonardo da Vinci«, da ga popelje domov. K slovesu v newyorškem pristanišču se je zbralo veliko število naših izseljencev v ZDA in Kanadi, naše diplomatsko in konzularno osebje, ki službuje v Ameriki, iter mnogi tuji diplomati. irno pozdravljen je predsednik Wiio odzdravljal zbrani množici, ki mu je zaželela srečno pot v domovino. Na glavnem jamboru čezoce-anke »Leonardo da Vinci« plapola tudi velika jugoslovanska državna zastava. Ladja je ponos italijanskega ladjedelništva in vse sosedne nacije, ki je k njeni graditvi prispevala svoje najbolj- P 1)0 noveae? Sindikalne organizacije v komuni si bodo v prihodnje prizadevale, da ho porast proizvodnosti po posameznih podjetjih v skladu 7. rastjo realnega zaslužka delavcev in uslužbencev. To je eden izmed sklepov s posvetovanja o vlogi komune pri dviganju življenjskega standarda. Posvet je bil te dni pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Obenem je bilo tamkaj poudarjeno tudi dosledno izvajanje načela nagrajevanja po učinku, ki zahteva, da se dohodki komun formirajo na podlagi rasti proizvodnosti in prizadevanja državljanov za večjo storilnost pri delu, zaradi česar bo tudi dejavnost sindikalne organizacije usmerjena na nadaljnje izpopolnjevanje mehanizma delitve dohodka v podjetjih in komuni. Po delovnih kolektivih teče živa razprava o uvajanju stimulatlv-nejših načinov nagrajevanja. Povsod poudarjajo, naj bi bil osebni dohodek delavcev in uslužbencev odvisen od delovne storilnosti posameznika in od uspešnega poslovanja podjetja kot celote. Zvezni izvršni svet pravkar razpravlja o novih predpisih, ki naj izpopolnijo sistem delitve dohodka v podjetjih. Gre za to, da so sedanje tarifne postavke skoraj povsod prekoračene in da bi bilo treba ukiniti dajanje soglasnosti na te pravilnike po sedaj veljavnih merilih. Pokazalo se je namreč pri uvajanju nagrajevanja po kompleksnem učinku, ki so ga že uveljavili v številnih podjetjih, da je v delitvi dohodka med podjetjem in skupnostjo še veliko destimulativnih elementov, ki bi jih bilo treba z novimi predpisi odstraniti. Osnovno merilo za nagrajevanje mora biti delovna storilnost in proizvodnost gospodarske organizacije, s tem, da naj bi podjetja sorodnih strok med seboj primerjala svoje uspehe in jih vslclajala. Te primerjave so nujne, ker bodo le one pokazale, da so med posameznimi podjetji še velike razlike v produktivnosti in ekono-Imičnosti. Določanje teh razlik bo merilo za upravičenost višine osebnega dohodka. Uvajanje stimulativnejših oblik nagrajevanja znatno povečuje osebne dohodke posebno po tistih podjetjih, kjer so še velike notranje rezerve, ki doslej niso še bile izkoriščene. Zato takšen delovni kolektiv ne sme pri določanju osebnega dohodka gledati samo tako pogojen porast proizvodnosti, marveč mora svoje uspehe primerjati s stanjem v drugih podjetjih sorodne stroke. Sele na podlagi takih primerjav bo mogoče določati nove tarifne postavke in druge elemente v delitvi povečanega dohodka. Ker je praksa pokazala, da so sedanje tarifne postavke prekoračene, so posamezna podjetja na različne načine skušala nagrajevati svoje zaposlene po delovnem učinku. Z raznimi dopolnilnimi premijskimi pravilniki in pravilniki o normah, za katere nI potrebna soglasnost sindikata in občinskih forumov, so skušala kar najbolj pravično nagrajevati večjo delovno storilnost članov svojih delovnih kolektivov. Bistvena značilnost novih predpisov, ki jih zdaj pripravliajo o delitvi dohodka pa je v tem, da bo urejevanje notranjih odnosov te delitve poslej v nristolnosti samih delovnih kolektivov. To bo še bolj vplivalo na porast proizvodnosti in s tem seveda tudi na dvig osebnih dohodkov zaposlenih delavcev. še. Pri njenem opremljanju so sodelovali najboljši umetniki Italije. Medtem ko se predsednik Tito že pelje domov, pa Generalna skupščina OZN nadaljuje z delom. Resolucija petih držav, katere pobudnik je bdi prav predsednik Tito, sopodpisniki pa še Nehru, Naser, Sukamo in Nkru-mah, je zapustila mogočen vtis v Generalni skupščini. Za njen sprejem si zdaj prizadeva posebno predsednik indijske vlade Nehru, ki je tudi zavrnil dodatni predlog Avstralije, naj bi obno- Na seji pretekli petek je Svet za 'kmetijstvo OLO Koper razpravljal o vrsti važnih vprašanj s področja kmetijstva. Predvsem velja omeniti razpravo o predlogih glede ustanovitve kmetijskih izobraževalnih centrov v Kopru in Postojni, predlog o ustanovitvi okrajne kmetijske zbornice ter razpravo o jesenski setvi. Razen tega so člani Sveta poslušali poročilo o poslovanju in gospodarskem stanju Kmetijskega kombinata Koper. Poročilo je sestavila posebna komisija OLO Koper, da bi na podlagi teh podatkov ugotovili upra\0čenost glede novih kreditnih zahtev kombinata za njegov nadaljnji razvoj. Ker bo vili pogajanja na najvišji ravni med predstavniki vseh velesil (za razliko od predloga petih držav — Jugoslavije, Indije, Z AR, Indonezije dn Gane — naj bi se sestala in obnovila svoje neposredne stike predsednika Eisenhower in Hruščev). V nadaljevanju dela Generalne skpupščine so se nekateri delegati izrekli proti predlogom Hru-ščeva o delitvi funkcije generalnega sekretarja OZN na tri veje, maroški delegat pa se je zavzel za sprejem alžirske republike v organizacijo. komisija v kratkem sestavila podobno poročilo tudi za postojnski poljedelsko - živinorejski kombinat, bo Svet sprejel ustrezne sklepe po skupni analizi stanja obeh kmetijskih organizacij. i : .-•.•'vU,- • m P REBE Minulo soboto se je v Kopru mudila m/I »Bovec« Splošne plovb-; Pii-an, ki je pred odhodom v New York naložila še zadnji tovor v našem pristanišču. Razen tega pa je imela na svojem krovu med drugimi (skupaj GO) potniki 29 mladincev iz maroškega mesta Agadirja, ki ga je pred časom r-i-mšil strahovit potres. Mladi Afričani so prebili v naši deželi mesec in poi dni brezskrbnega življenja kot gostje Rdečega križa Jugoslavije. V petek in soboto so z Reke in preko Kopra na »Bovcu« zapustili našo domovino in se odpeljali domov. Splošna plovba Piran je za njihov prevoz domov napravila izjemen popust in se je m/l »Bovec« nalašč zaradi njih tudi izjemoma ustavila na svoji direktni poti v ZDA v Tangerju, kjer so se simpatični mladinci izkrcali, noseč s seboj nepozabne spomine na našo gostoljubno deželo, v kateri so po lastnih izjavah preživeli najbolj srečne dni svojega življenja. Slovo na Reki in v Kopru je bilo prav prisrčno in nekaj iskrenih prijateljev bo sedaj v daljni Afriki svojim rojakom pripovedovalo o naši domovini in življenju, ki ga je vredno živeti LJUBLJANSKA TOVARNA »LITOSTROJ« GRADI TUDI LADIJSKE STROJE 1 Naša velika tovarna »Litostroj« v Ljubljani je začela izdelovati tudi ladijske motorje, in sicer po licenci znane tovarne ladijskih motorjev »Burmeister & Wain«. Na sobotni seji Zveznega izvršnega sveta, ki ji je predsedoval podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, so sprejeli več osnutkov zakonov in zakonskih predpisov s področja gospodarstva. ZAKON O TISKU in drugih oblikah informacij bo nadomestil zakon o tisku iz leta 191G. ZIS je sprejel osnutek tega zakona v celoti. NOVA RADIJSKA NAROČNINA. ZIS je sprejel predlog jugoslovanske radiodifuzije o povišanju mesečne radijske naročnine od sedanjih 250 na 300 dinarjev, medtem ko bodo naročniki za vsak nadaljnji sprejemnik plačevali jza 100 dinarjev manjšo' naročnino. GIBANJE GOSPODARSTVA v prvih osmih mesecih, o čemer je razpravljal ZIS, kaže, da je industrija pove- čala proizvodnjo nad planirano raven. Povečal se je tudi izvoz, zlasti pa so porasle investicije na osnovna sredstva, zato so dani vsi pogoji, da se bo povečal narodni dohodek za 8 •/>. Ugotovili so, da se je obseg proizvodnje povečal v prvih osmih mesecih za 17 '/• v primerjavi z istim obdobjem lani, to je za 3 •/» več, kot je bilo predvideno po družbenem planu. ZIS je sprejel dalje osnutek zakona o delti rezervnih skladov podjetij, ki ga plačujejo v rezervni sklad občin, ter spremembe k zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Ko bo ta zakon stopil v veljavo, bodo podjetja s pavšalnim obračunom izenačena z ostalimi gospodarskimi organizacijami, kar zadeva prispevek iz osebnega dohodka. Ta danska tovarna izdeluje največ ladijskih motorjev na svetu. Ljubljanski »Litostroj« bo izdeloval ladijske stroje po 600 in 1000 KM. En takšen motor s 600 KM smo videli na letošnjem je-^cijok^m Zagrebškem v?lesejma. Izdelan je bil za »Jadransko linijsko plov"dbo« z Reke za nove potniške ladje tipa »Trogir« v izboljšani izvedbi. Motorji po 1000 KM so v začetni fazi izdelave, naročila pa kar dežujejo, saj vemo, da naš petletni plan izgradnje trgovske mornarice predvideva gradnjo velikega števila nov'h ladij vseh velikosti in to izključno motornih. Mnoge ladje, ki jih gradijo naše ladjedelnice, bodo imele motorje, zgrajene v tujini, ker naša industrija ladijskih motor- »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja Čedalje večje pomanjkanje kvalificirane kmečke delovne sile očitno kc\-že na to, da kmetijske šole vzgajajo našemu kmetijstvu le vodilni kader, medtem ko se kaže v šolanju nižjega strokovnega kadra vse večja vrzel. Se tako dosledno prizadevanje posameznih kmetijskih organizacij, da bi s samovzgojo svojih neposrednih proizvajalcev vsaj za silo rešile ta problem, pomeni vedno le začasen izhod, ne moremo pa govoriti o sistematičnem šolanlu niti o enotnem programu in zadovoljivem obsegu dotoka teh kadrov. Nedvomno bodo razni tečaji, predavanja, ekskurzije itd. ostali še nadalje važen činitelj v skrbi za pridobivanje novih kvalificiranih ali polkvalificiranili moči na naših kmetijskih gospodarstvi]}, vendar se je spričo sedanjega stanja pokazala neodložljiva potreba pp iskanju novih oblik izobraževanja kmetijskih delavcev, kajti klasičel način šolanja nižjega kadra je pokazal vrsto pomanjkljivosti, ki se j[h lahko izognemo. Resolucija Zveznega izvršnega sveta o Izobraževanju kmetijskega kadra, ki je bila sprejeta letos junija, vnaša bistvene razlike v način šolanja kot celoto, saj omogoča pridobitev kvalifikacije vsem zaposlenim v kmetijstvu. Kot najprimernejša se je izkazala oblika formiranja večjih izobraževalnih centrov na področjih, ki jih obeležuje specifična proizvodnja. Šolske centre, katerih naloga bo specializacija delavcev za posamezne kmetijske veje na dveletnih tečajih v etapah, lahko nstanavljajo posamezne gospodarske organizacije oziroma več gospodarstev skupaj. Razmere na Koprskem kažejo potrebo po ustanovitvi dveh takih cen- trov — v Kopru in v Postojni. Medtem ko bi se šolali v Kopru delavci iz neposredne nrnizvodnie za kme-Hske panoge obalnega pasu — vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo — jo za delavce postoln-skega področja vsekakor potrebna specializacija v poljedelsko-živino-rejski panogi. Predlog Sveta za kmetijstvo predvideva nadalje tudi možnost izobraževanja v teh centrih za višjo kvalifikacijo, kajti tudi tehnikov za razne kmetijske stroke še ver dno primanjkuje. Povsem razumljivo je, da bodo talci izobraževalni centri dostopni tudi kmetijskim delavcem širšega zaledja. Nedvomno terja uresničitev teh predlogov tesno sodelovanje Sveta za šolstvo, Sveta za kmetijstvo kot gospodarskih organizacij, ki bodo prevzele skrb za specializacijo kandidatov v svojih proizvodnih središčih. Koprski kmetijski kombinat je na primer že ponudi! svoje sodelovanje, zato prevladuje mnenje, da bi kazalo prav tukaj ustanoviti tako središče, kajti Zavod za pospeševanje kmetijstva bo lahko nudil s svoiimi laboratoriji in kadrom solidno osnovo za uspešen začetek šolanja. Svet za kmetijstvo pa odločno zavrača težnjo Sveta za šolstvo, da bi v Skocfanu ponovno odprli nižjo kmetijsko šolo, kar utemeljujejo z že omenjenimi argumenti ter menijo, da taka šola ne bi upravičila svojega obstoja. Ustanovitev centra za Izobraževanje neposrednih proizvajalcev utemeljuje tudi predlog, po katerem bodo stroške za šolanje delavcev krile v celoti zainteresirane gospodarske organizacije. Svet za kmetijstvo je na svoji zad- nji seji sklenil, da bo pooblastil Zavod za pospeševanje kmetijstva za organizacijsko izvedbo tega predloga, medtem ko bo za potrebna finančna sredstva, lokacijo in podobno poskrbela Okrajna zadružna zveža. b jev še nima dovolj vel:kih kapacitet. Zato je treba odločitev delovnega kolektiva tovarne »Litostroj« iz Ljubljane še posebno pozdraviti, saj je stopil na pravilno pot pomorske orientacije v pomorski državi s svetlimi pomorskimi tradicijami. Iz razpoložljivih informacij vidimo, da je že odobren investicijski elaborat za dograditev potrebnih objektov za serijsko gradnjo navedenih motorjev. Znesek znatno prekoračuje 1 milijardo. Kaj pa lokac/ja? Ali ne bi bilo najprimerneje zgraditi oddelek za ladijske motorje na naši obali, na Koprskem?! Tovarna ladijskih motorjev spada na obalo! Male motorje se sicer da prepeljati z železnico, pri večjih je pa teže. In prav tovarna Burmeister & Wain je na prvem mestu v svetu z gradnjo velikih in največjih lad jskih motorjev. Takih pa bomo potrebovali največ. Glede na razvoj našega pomorstva, koprskega pristanišča in ladjedelništva, postaja aktualno tudi vprašanje tovarne ladijskih motorjev na naši obali, in to sodobne tovarne, prav takšne, kakor si jo zamišlja delovni kolektiv »Litostroja« v Ljubljani. Doslej je »Litostroj« izdelal že veliko ladijskih vijakov in krmenih sta-tev. Zato bi bilo realno proučiti možnost zgraditve posebnega obrata v Kopru. I i Upi! Sisris!!! Po nepopolnih podatkih, ki se nanašajo samo do konca meseca avgusta, so tuji turisti porabili v naši deželi 2 milijardi 327 milijonov deviznih dinarjev, kar je za 13 odstotkov več kot v istem razdobju preteklega leta.. Z letošnjim deviznim pritokom smo torej lahko nadvse zadovoljni, saj smo skraja ocenjevali tujski promet dokaj pesimistično. In to povsem upravičeno, saj se je šte iilo nočn-in tujih gostov letos občutno zmanjšalo v najbolj znanih turističnih središčih, povečanemu dotoku turistov v manj znane kraje pa nismo posvečali kdo ve kakšne pozornosti, čeprav je prav temu dejstvu pripisati ugoden devizni Pritok. Število nočnin se je v primerjavi z lanskim letom najbolj znižalo v Crikvenici in v Poreču. kjer so zabeležili kar 23 oziroma 24 odstotno zmanjšanje obiskov. Dokaj ugodnemu računskemu zaključku v celoti pa je pripisati povečano število nočnin domačih gostov, ki '"e znašalo do konca meseca julija kar 9,3 milijona nočnin ali V. ctrJilijona oziroma 27 °/o več kot preteklo leto. Leteča 'ladja, kii jo je lansko leto naročilo podjetje »Slavnik« v ladjedelnici »Rodriguez« v Messini, bo verjetno danes popoldne prispela v Koper. To bo prvi takšen plovni objekt za prevoz potnikov pri nas. V svetovnem merilu smo za Italijo, Sovjetsko zvezo, Venezuelo, Portoricom, Finsko in Norveško na 7, mestu. Za nami bodo leteče ladje uvedle za potniški promet ZDA. Grčija, Danska, Anglija in Švedska. 11 ZQD 1 V dneh od IG. do 22. t. m. bomo zopet posvetili varnosti pri delu njen že tradicionalni teden, da bi ob analizah in grafikonih nesreč v naših gospodarskih organizacijah sprejeli sklepe in naloge za boljšo organizacijo varnosti za slednje delovno mesto. Zapostavljanje tega važnega področja dela, ki jc, žal, v številnih gospodarskih organizacijah še vedno samo domena komisij in služb HTZ, je namreč tudi v prvi polovici tega leta vplivalo na občuten porast nesreč, ki si jih delita v enakem razmerju industrija in ostale panoge našega gospodarstva. Gre resda sa- mo za en odstotek presežka v primerjavi z istim obdobjem lani, vendar zaskrbljuje dejstvo, da prevladujejo težje nesreče. To se zrcali tudi v izgubi delovnih dni, kjer je zabeležen porast od lanskih 26.910 na letošnjih 33 tisoč v prvem polletju. Na razširjeni seji stalne komisije za varnost pri delu OLO Koper, ki so ji pretekli torek prisostvovali vsi predsedniki občinskih komisij HTZ in poklicni varnostni tehniki, so temeljito obravnavali priprave na izvedbo Tedna varnosti, ki bo od 16. do 22. t. m. V zvezi s tem so bili po občinah že sklicani zbori proizvajal- VOLITVE V BRAZILIJI V Braziliji so minulo nedeljo volili novega .predsednika republike. Ob zaključku redakcije še ni popolnih ipodatkov, ker volilne •komisije še preštevajo glasovnice. Po prvih podatkih vodi opozicijski kandidat Janio Quadros, drugi je kandidat vladne koalicije maršal Lofct, takoj za njim pa neodvisni kandidat Adhemar de Barros. SPET NARAVNA KATASTROFA V FRANCIJI Velikansko neurje, ki je povzročilo občutno škodo tudi v Italiji, je še prav oosebno divjalo nad Francijo. Prizadeto je zlasti področje okoli Limogesa. Vode so silno naglo narasle in popolnoma odrezale >od Isveta številne kraje, ker so pretrgane vse cestne in železniške zveze, pa tudi telefoni ne delajo. Ponekod je voda dosegla do dva metra višine po naseljenih krajih. Voda je porušila številne hiše in je samo v kraju Brive ostalo v kratkem času brez strehe nad pet tisoč ljudi. Vlada je s pomočjo vojske organizirala prvo pomoč in poslala na ogrožena področja zdravniške ekipe in hrano ter oblačila. Škoda je neprecenljiva. REAKCIONARNA POLITIKA FRANCIJE Francoska vlada je ostro reagirala na akcijo 160 najbolj znanih kulturnih delavcev Francije, ki so podpisali znano resolucijo proti vojni v Alžiriji. Med podpisniki so znani književniki, gledališki in filmski umetniki in drugi, med njimi Sartre in Saganova. Debre-jeva vlada je vsem Prepovedala vsako nastopanje v javnosti in zagrozila >z represailiviami hroti filmskim in televizijskim družbam ter založniškim podjetjem, če bodo angažirali uporne umetnike ali objavljali njihova dela. Sledila je huda reakcija prizadetih družb in podjetij in televizijski delavci so že stopili v protestno stavko proti takšnim vlad- ČEŽARJI POBEGI Minuli teden so se pred spomenikom padlim borcem v Cežarjih-Pobegih — najlepšem na obalnem področju, zbrali vaščani obeh zaselkov in v svečani komemoraciji počastili spomin na 1. oktober, ko so leta 1944 podivjani fašisti požgali vasi ter postrelili ali odvedli številne prebivalce. Svoj vsakoletni krajevni praznik so praznovali tudi z manjšim kulturnim programom. Začetek lova Minulo nedeljo se je začela prava lovna sezona tudi na obalnem področju koprskega okraja, kjer ni srnjadi in druge visoke divjadi, za katero je lov odprt že vse poletje. Okrog 500 lovcev koprske lovske zveze in področnih družin je v nedeljo — skupaj s svojimi gosti Italijani (okrog 120 po številu) — pokalo po zajcih in fazanih, medtem ko je bil lov na jerebice odprt že prejšnji mesec. Lovski gostje iz Italije, ki bodo vso sezono (tri mesece) prihajali na lov v naša obalna lovišča, so vplačali na račun lovnih pristojbin koprskim lovskim družinam nad 4 in pol milijona lir, kar bo ostalo po zamenjavi tem družinam za gojitvene namene (lovsko čuvajno službo, nabavo žive divjadi za osvežitev krvi, ureditev lovišč itd.). nim postopkom. Kolonialistična francoska vlada je tako pogazila najbolj svetle tradicije svoje kulturne dežele in s svojim ravnanjem proti umetnikom dosegla samo zgražanje vsega naprednega sveta. ŠOVINISTIČNI IZPADI Italijanska poslanska zbornica je v torek razpravljala o zunanji politiki svoje dežele. V razpravo o proračunu zunanjega ministrstva je* poslanec MSI (neofašist) Gefter Wondrich govoril o položaju tržaškega ozemlja, zahteval za Trst uvedbo redne uprave in odpravo vladnega komisarja, obregnil se je ob ribolovni sporazum z Jugoslavijo in nastooil proti sporazumu o vrnitvi arhivov s področja Julijske krajine in Istre Jugoslaviji. Na sploh je kritiziral politiko vladnega ko-misariata v Trstu in na široko govoril o svoii veliki zaskrbljenosti »zaradi penetracije slovenskega živi j a v mesto«. Kaže, da so mu kot eksponentu profašistične politike napoti dobri odnosi med obema deželama. cev, kjer so razpravljali o varnosti pri delu in nato posredovali organom delavskega samoupravljanja posameznih gospodarskih organizacij zbrano problematiko. Ker pa se vse priprave na Teden varnosti pri delu odvijajo samo v gospodarskih organizacijah, niso pa v to akcijo zajete vajenske šole, bodo v programih to pomanjkljivost odpravili. Okrajna komisija za varnost pri delu in ZSZ okraja Koper pa bosta vsem občinskim komisijam posredovala potrebno gradivo (podatke o nesrečah, vzgojno brošuro in propagandni material) za občinske razstave, razen tega pa bodo v teh dneh predvajali po podjetjih in občinah razne strokovne filme z obsežnega področja varnosti pri delu. Na razširjeni konferenci so člani okrajne stalne komisije za varnost pri delu sprejeli na osnovi poročil občinskih zastopnikov ustrezne sklepe in priporočila, da bi akcija varnosti pri delu pritegnila k sodelovanju slednjega proizvajalca. Kritična occna zaradi dosedanjih pomanjkljivosti pa zadeva predvsem vodstva podjetij in organe delavskega samoupravljanja. ki temu važnemu področju posvečajo še vedno premalo skrbi. Nič ni nenavadnega, da je v organziiaeijah Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev koprskega okraja močno priljubljeno tudi strelstvo. S tekmovanji v streljanju z malokalibrsko puško so pričelii že aprila meseca. Najprej so tekmovali v osnovnih organizacijah, pet najboljših iz vsake osnovne organizacije se je uvrstilo v ekipo za občinska tekmovanja, med njimi pa so spet pet najboljših strelcev uvrstili v občinske ekipe za okrajno tekmovanje. Okrajno strelsko tekmovanje je bilo 2. tega meseca v Postojni. Med seboj se je pomerilo šest občinskih ekip s 24 strelci,. Tekmovanja se niso udeležili le predstavniki občinskega ZROP Seža- Predsednik Tito se je med svojim bivanjem v New Yorku sestal s skoraj vsemi državnimi voditelji, ki so prav tako prihiteli na XV. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov — med drugimi tudi s predsednikom ZDA Dwightom Elsenhowerjem (na sliki) Letošnje živahno tekmovanje med občinskimi komiteji Ljudske mladin,e, ki ga je ob Dnevu mladosti razpisal OKLMS Koper, je v celoti zaključeno, Tekmovanje je zajelo vse občine, tako v centrih kot na podeželju. Pred dnevi je sekretariat okrajnega mladinskega vodstva razpravljal o predlogu tekmovalne komisije in z nekaterimi spremembami sprejel naslednjo razvrstitev posameznih občin: 1.. me- sto obč. komite Ljudske mladine Koper, 2. mesto Ilirska Bistrica, 3. mesto Sežana, 4. mesto Hrpe-lje, medtem ko so se na 5. mesto uvrstili občinski komiteji Pirana, Izole in Postojne. Prvo nagrado — moped — je torej osvojila mladina področja Koper, radijski sprejemnik pa bodo prejeli mladi tekmovalci iz Ilirse Bistrice. Praktične nagrade bo organizator tekmovanja razdelil tudi drugim udeležencem. na. Organizacija tekmovanja je bila odllična, kar je predvsem zasluga postojnskega garmizona JL armade. Rezultati so zadovoljivi, vrstni red pa je takšen: 1. ekipa občinskega odbora ZROP Postojna, 2. Ilirska Bistrica, 3. Piran, 4. Koper, 5. I-Irpelje, 6. Izola. Med posamezniki so bili najboljši rezervni oficirji: 1. Krivec sojeni častilci V petek minuli teden je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani izrekel sodbo prvi skupini tihotapcev z zlatom in valuto, o katerih smo pisali v zadnji številki. Tako so bili obsojeni Ivanka Poljak, upokojenka iz Podgorja pri Kopru, na 2 leti in 4 mesece zapora, njena hčerka Nives Gu-štin iz Kopra na 10 mesecev, sestra Poljakove Antonija Slavec iz Podgorja na 2 leti zapora, njena hčerka Ines Savtč iz Ljubljane na 3 leta zapora, ljubljanski zlatar Miro Vovk na 2 leti in 3 mesece zapora, Rudolf Šterbenc na leto in pol, carinska uslužbenka Silvana Hreščak pa na 6 mesecev, pogojno za dve leti. Vovk in Šterbenc sta bila razen tega obsojena na denarne kazni 400 in 250 tisoč din, drugi pa tudi na odvzem premoženjske koristi, izvirajoče iz tihotapljenja, in seveda na odvzem zaseženega zlata. Amer (Postojna), 2. Milostnik Adolf (Ilirska Bistrica), 3. Bolčič Vinko (Hrpelje), 4. Kovač Franc (Postojna), 5. Podgornik Maks (Piran). Vsi imenovani so se uvrstili v okrajno ekipo, ki bo zastopala ZROP koprskega okraja na republiškem tekmovanju, ki bo 23, tega meseca v Ljubljani. C. S. PRED KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV KOPRSKEGA OKRAJA Tako je dobila zasluženo plačilo prva skupina te 70-članske družine ljudi, ki je hotela na nagel in nedovoljen način obogateti. V skoraj letu dni so tihotapci prenesli na nedovoljen način v Trst okrog 23 milijonov dinarjev, nazaj pa okrog 25 kg zlata, ki je nato prek stanovanja Savičeve v Ljubljani krožilo naprej do Sloveniji. Ostali udeleženci gonje za zlatom bodo prejeli svoje plačilo pozneje pred okrožnim ali pristojnimi okrajnimi sodišči. ŠPORTNO SREČANJE MED GIMNAZIJO IN ESŠ V KOPRU Športno srečanje med XII- razredom Gimnazijo in III. letnikom Ekonomske srednje šole v Kopru je postalo že skoraj tradicionalno, saj se že tretje leto dijaki pomerijo med seboj v odbojki, rokometu in košarki- Letos je posebno napredoval III. letnik ESS, ki je zmagal kar v vseh disciplinah, graje vredno pa je njegovo obnašanje in odnos do sodnika. Zgodilo se jc namreč, da je igralec ESS Anič ugovarjal sodniku, ko je le-ta spregledal napako pri nasprotniku, čeprav ni bil kapetan moštva, pograbil je žogo in jo zalučal sodniku v glavo. Njegovemu zgledu so sledili še drugi igralci. Take in podobne izgrede bi morali na naših igriščih popolnoma odpraviti in kršitelje strogo kaznovati. Brez tesnega in vsestranskega sodelovanja med Zvezo komunistov in sindikalnimi podružnicami ne moremo doseči uspešnega razvoja gosvodarske organizacije in delavskega samoupravljanja, kakor tudi ne rešiti mnogih vprašanj, ki jih zasledimo v vsakodnevni praksi. Izkušnje so pokazale, da Zveza komunistov uspešno skrbi v sindikalnih organizacijah, da krepijo svojo aktivnost. Sodelovanje osnovne organizacije Z K in sindikalne podružnice rešujejo tako, da nenehno krepijo in razvijajo sistem samoupravljanja. ■ I Osnovne organizacije ZK lahko nudijo veliko pomoč ¡sindikalnim podružnicam pri reševanju organizacijsko - kadrovskih problemov, v ¡ideološko - političnem delu in pri povečanju družbenega standarda. Ze dosedanje delo na tem področju je pokazalo aktivnost sindikalnih podružnic in njihovih vodstev, posebno še odkar se večkrat sestajajo sekretariati osnovnih organizacij Zveze komunistov in izvršnega odbora sindikalne podružnice k ¡obravnavanju pomembnih političnih in gospodarskih nalog v podjetju. Pride pa tudi do 'nepravilnosti, predvsem glede pristojnosti reševanja nekaterih problemov. Tako na primer ponekod člani ZK na sestankih preveč podrobno rešujejo kakšno vprašanje in menijo, da so le oni poklicani za to delo, čeprav je v pristojnosti 'sindikalne podružnice. Res je, da mora osnovna, organizacija ZK proučiti vsak pojav v kolektivu, vendar tako, da ne bi jemali pravic sindikalni podružnici. Oglejmo si ta primer: gre za razporeditev stanovanj, ki ni samo socialno - ekonomski temveč tudi politični problem gospodarske organizacije. Osnovna iorganizacija ZK naj bi razpravljala o osnovnih načelih in načinu, kako naj bi stanovanja razdelili, ter vplivala na svoje člane, da bi na sestankih organov delavskega samoupravljanja in kolektiva razpravljali o demokratičnem postopku razdeljevanja stanovanj, ne pa da sama skrbi za njihovo razdelitev. Kajti po drugi strani sindikalna podružnica s .svojimi komisijami daje priporočila organom. samoupravljanja o tem, katerim kategorijam delavcev in uslužbencev je treba dodeliti stanovanje in istočasno daje možnost vsakemu članu kolektiva, da pove svoje mišljenje. Če podružnica istočasno sprejme določene zaključke in jih predloži organom delavskega samoupravljanja, bo odigrala svojo vlogo pri reševanju enega izmed najbolj perečih vprašanj. In prav zaradi tega je potrebno tesno sodelovanje med osnovno organizacijo ZK in sindikalno podružnico, ker le tako si bosta lahko pomagali v reševanju lastnih problemov, ki tudi zadevajo vprašanja dela in življenja ljudi. (Pres-servis) Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšeji tiskarna CZP »Primorski tisk« PRAZNIK TOPNICARJEV JLA Dne 7. oktobra vsako leto slavijo svoj praznik hrabri artiljerci naše JLA. Na junaških tradicijah NOB izpopolnjujejo svoje znanje v skladu s splošnim razvojem vojaških veščin in vojne tehnike v svetu. Ko mladim topničarjem in njihovim starešinam iskreno čestitamo k prazniku, jim obenem želimo kar največ uspeha pri njihovem nadaljnjem učenju ter varovanju svobode in nemotenega razvoja naše socialistične domovine! Eden izmed dokazov, kako se naša država in sosedna Italija z uspehom trudila za izboljšanje ■medsebojnih odnosov, je bil tudi nedavni neuspeli shod dalmatinskih beguncev v Trstu. Upali so, da bodo šovinistične usedline v tem mestu lahko izrabili za svoj sejem ničevosti in za bbujanje fašističnih skomin po Dalmaciji. I< sreči so se lahko prepričali o pomanjkanju zanimanja za tovrstne izpade; celo tako imenovani patriotični meščani so raje izkoristili lepi jesenski dan za izlete v naravo. Obžalovanja vredno pa ie, da so našli zaveznike med predstavniki oblasti, ki bi bili v prvi vrsti dolžni podpirati prizadevanja svoje vlade in vseh miroljubnih sil, ne pa javno obujati pohlep po jugoslovanski zemlji. Nabuhle in našopirjene nastope dalmatinskih beguncev so tako žal podprli s svojimi govori in prisotnostjo župan dr. Franzil, predsednik pokrajine prof. Gregoretti, in nekateri bivši Jašistični veljaki 'ter sedanji ]oboževalci »slavne preteklosti«. Zupan je v svojem govoru obljubljal beguncem, da jim bo bodočnost poplačala »krivico«, ki so jo utrpeli, predsednik pokrajinskega odseka begunske organizacije Dell a Santa pa je celo dejal, da bo morala Italija dobiti Dalmacijo, "ker je to »popolnoma italijanska dežela«. Celo šovinistično italijanski listi so obsodili tako neresno in hujskaško govorjenje. To ie najboljši dokaz, da sejalci mržnje ne bodo več želi. O nadvse ugodnih pogojih za razvoj vrtnarstva na obalnem področju je bilo že veliko govor ra — to pa je tudi domala vse, kar smo doslej .z izjemo ureditve neznatnih vrtnarskih površin uresničili. To podcenjevanje vrtnarstva je tembolj očitno, ker so se domala vse ostale veje kmetijstva, predvsem vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja, močno razvile in bodo nedvomno tudi vnaprej deležne enake pozornosti naših kmetijskih organizacij. Zatorej ni čudno, če ob takem napredku na eni strani potrošnike še bolj bode občutno pomanjkanje osnovnih vrtnin, ki bi jih za sedaj lahko gojili .brez posebnih investicij. Vzemimo za primer samo peter-šilj, razno korenje ali celo solato, torej naibolj iskane vrtnine. Žal največkrat zares samo iskane, kajti potrošniki se dan za dnem spotikajo nad prodajalci v zele-njadnih trgovinah zaradi tega pomanjkanja. Seveda nepoučene gospodinje ne upoštevajo, da je (posledica nazadovanja gojitve vrtnin iskati predvsem v opuščenih zemljiščih zasebnih proizvajalcev in tudi v spremembi strukture tukajšnjega prebivalstva, ki išče v čedalje večjem številu zaposlitev v industriji. To je glavni razlog, da je že tako nizek pridelek odkupljenih vrtnin iz leta 1955 padel od takratnih 20 tisoč ton na 14 tisoč ton v preteklem letu. Družbeni sektor in kmetijske zadruge so ta močan izpad vrtnin resda vzele kot pobudo za nadomestilo manjka in so v svojih planih predvidele doslej skupno 360 ha površin, medtem ko omenjajo v perspektivi celo 1200 ha zemljišč za ureditev sodobnega vrtnarstva. Toda zaradi pomanjkanja sredstev in specializirane delovne sile doslej v tej veji kmetijstva še nismo dosegli vidnejših uspehov. Kmetijska gospodarstva namreč menijo, da bi primitivno vrtnarstvo, brez potrebnih objektov, mehanizacije in namakalnih naprav imelo za posledico taizek hektarski donos in temu ustrezno višje proizvodne stroške. Zato je bil plan vrtnarske proizvodnje nasa podjetja gradijo v etiopiji Blizu Addis Abebe bodo začela naša podjetja graditi tovarno cementa z zmogljivostjo 70.000 ton letno po pogodbi, ki jo je poslovno združenje proizvajalcev strojne industrije »Ingrad« sklenilo z etiopsko vlado. Načrte za tovarno cementa bo izdelal konstrukcijski biro za gradbeno industrijo v Zagrebu. Pri proizvodnji opreme bodo sodelovali: tovarna Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda, Litostroj iz Ljubljane ter Rade Konear in Ventilator iz Zagreba. Vrednost opreme za to tovarno, ki bo zgrajena do začetka leta 1902, bo znašala predvidoma 1,250.000 dolarjev. nova tovarna papirne konfekcije V Bosanski Dubici dokončujejo tovarno za izdelavo konfekcije iz papirja. V tej tovarni bodo izdelovali kuverte, zvezke, vrečke, ovojni papir in podobno. Tovarna bo začela obratovati predvidoma ob koncu leta, njen bruto produkt pa bo znašal poldrugo milijardo dinarjev. proizvodnja nogavic s svetlobnimi efekti Tekstilna tovarna v Vulcovaru je začela prva pri nas proizvajati ženske nogavice s svetlobnimi efekti, ki imajo zlat lesk. Nogavice so izdelane iz nove vrste sintetičnih vlaken in so mrežaste ter brez šiva. Doslej so izdelali 20 tisoč parov takih nogavic. sejem gradbeništva V Beogradu bo od 15. do 25. oktobra I. specializiran sejem gradbeništva. Doslej je prijavilo svojo udeležbo 120 domačih in 50 inozemskih razstavljavcev iz devetih dežel.. Na tem sejmu bodo razstavljali opremo za industrijo gradbenega materiala, razne materiale za gradbeništvo, stroje In opremo za gradbeno operativo, mehanizacijo itd. 700 vagonov grozdja na koprskem Na Koprskem bodo kmetijski proizvajalci letos pridelali približno 700 vagonov grozdja, kar je nekaj manj od lanskega leta, vendar bo grozdje boljše kvalitete. Več kot 100 vagonov bodo pridelale socialistične kmetijske organizacije, ostalo pa zasebni kmetovalci. deležen številnih skrbnih razprav, na osnovi katerih je bil sprejet sklep, da ibodo na celotnem obalnem področju začeli še to jesen z investicijsko izgradnjo potrebnih objektov in s takojšnjimi pripravami zemlie za izgradnjo toplih gred. Očitno je torej, da se našim gospodinjam obetajo že v bližnji' prihodnosti boljši »zelenjavni« časi. Povečana proizvodnja in sodobna obdelava vrtnarskih površin bosta vsekakor ugodno vplivala tudi na cene teh proizvodov na tržišču. (bb) milo krmnih Kmetijske zadruge so letos sestavile programe jesenske in spomladanske setve dokaj temeljito in v večini primerov tudi pravočasno. To je vsekakor zasluga doslednejšega izpolnjevanja planskih nalog in pravočasnega posredovanja navodil Zavoda za plan OLO Koper. Sektorske kon-fei^nce, ki so bile sklicane v ta namen, so povsod izkoristili tudi za obravnavo petletnih perspektivnih planov, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na nadaljnji razvoj naših kmetijskih gospodarstev. Dokaj malomaren odnos do programov setve pa so pokazali Kmetijski kombinat Koper in kmetijski zadrugi Hruševje in Knežak. Iz doslej zbranih podatkov je razvidno, da so zadružne in kmetijske organizacije občutno presegle predvideni okrajni plan za večino kultur, medtem ko so izločile dobršen del krmnih rastlin in so s tem vsekakor napravile bore slabo uslugo prizadevanju za hitrejši razvoj živinorejske proizvodnje. Ta ugotovitev velja predvsem za gornje področje. Tako so izločili iz okrajnega plana setve skupno 100 ha krmnih nko-pavin. 20 ha lucerne. 50 ha silaž-ne koruze in 35 ha krmne mešanice, medtem ko vsebujejo akcijski programi 1336 ha več .travnikov in senožeti in 1370 ha pašnikov, ki jih okrajni plan sploh ni predvideval. Na drugi strani «pa so se zadružne in kmetijske organizacije zavzele za občutno povečanje proizvodnje krompirja, žitaric in nekaterih drugih kultur za skupno površino okrog 900 hektarov več, kakor predvideva okrajni plan. Izvedba akcijskih programov jesenske in spomladanske setve ter vsi ukrepi za realizacijo planov so v kompetenci občin, ki so osnovni nosilci družbenih planov. Občinski ljudski odbori bodo zbirali podatke o izvajanju programov ter jih bodo posredovali okrajnemu ljudskemu odboru. Zato bodo kmetijska in zadružna posestva dolžna dosledno obveščati občinske ljudske odboi-e o izpolnjevanju svojih planskih nalog in jih brez odlašanja opozarjati na eventualne pomanjkljivosti ali težave, ki bi nastale iz tega ali onega vzroka. b ....... ¡ Nove koprska panorame: pogled z ladje, zasidrane v novem tovornem pristanišču, proti stanovanjski četrti Belvederu Ne dolgo tega je koprsko pristanišče doseglo 100.000 ,ton prometa, kar je za 20.000 ton manj, kot predvideva letni načrt. Mlado koprsko pristanišče se vedno bolj uveljavlja in v bližajoči se zimski sezoni se bo promet v njem močno povečal, saj bo šel prek njega skoraj ves jugoslovanski uvoz južnega sadja. Tovor južnega sadja cenijo na več kot 40.000 ton. Razen uvoza za potrebe Jugoslavije pa predvidevajo tudi prve pošiljke tega blaga v tranzitu za srednjeevropske dežele. Tako sodiijo, da bodo do aprila raztovorili v koprskem pristanišču samo južnega sadja za približno 50.000 ton, da druge- Smer prometa Izvoz Uvoz Tranzit Razvoz Skupaj Promet l.X. 59 2.912 12.828 743 28.530 45,013 Promet 1. X. 60 10.673 77.111 2.396 26.390 116.570 % 59/60 366 601 322 92 259 Plan 1960 20.000 -48.000 10.000 42.000 120.000 'Odstotek doseganja plana (tone) 53 161 24 63 97 Letošnji promet blaga v prvih devetih meseoih nam pokaže, da pristanišče v Kopru ni več lokalnega pomena, to je da ne prevladuje promet za lokalne, potrebe (razvoz), marveč da se koprsko pristanišče čedalje bolij uveljavlja kot mednarodno pristanišče, Mednarodni promet blaga zavzema že več kot tri četrtine vsega prometa. V 'kratkem se bo temu prometu pridružil še večji tranzit blaga in tako bo koprsko pristanišče v bližnji bodočnosti postalo izrazito mednarodno pristanišče. Iz že omenjenih podatkov je V o NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR I Primer: uvajanje novega nagrajevanja v podružnici Narodne banke v Kopru Vsekakor je potrebno omeniti, da bo podružnica Narodne banke v Kopru uvedla za del poslovanja plačevanje po delovnem učinku. Primer je toliko važen, ker se s tem odpira pot za naprednejši in pravilnejši način nagrajevanja delavcev tudi na področju, kjer ta način še ni tako navaden, kakor je v proizvodnji, in tker se s tem odpirajo vrata za nadaljnje uveljavljanje tega načina tudi za dela, ki jih je teže normirati. Priprave za nagrajevanje po delovnem učinku ali storilnosti potekajo v omenjeni podružnici že več mesecev. Potem, ko so uslužbenci popisali 'delo ter ga merili, to je določili, koliko časa porabijo za to ali ono opravilo, je bil sestavljen pravilnik. Ta zajema za sedaj le bančno-tehnič-na opravila, to je tista iz navadne in devizne likvidature, iz plačilnega prometa, sedaj bi to zajeli v tako imenovani predhodni kontroli po načelih družbenega knjigovodstva in v računovodstvu in trezoru. Tak prehod na nov način. nagrajevanja je razumljiv, ker je bilo treba zajeti vanj v prvi vrsti tista opravila, ki jih je lahko meriti, oziroma je lahko določiti zlasti, koliko časa je potrebnega, da se opravi posamezno opravilo. Razlogi, da banke, med njimi je med prvimi tudi podružnica Narodne banke v Kopru, prehajajo na nagrajevanje po delovnih rezultatih, so različni. Posebno je treba poudariti, da sedanji sistem, ko so bančni uslužbenci plačani po predpisih, ki veljajo za javne uslužbence, nikakor ni spodbujal k večjemu in boljšemu delu. Na drugi strani pa tudi niso bili bančni uslužbenci za več opravljano delo plačani, kakor je to nekaj samo po sebi razumljivega v proizvodnji. Nič čudnega ni, če številni razpisi delovnih mest in položajev v bankah niso imeli odziva. Dogajalo se je celo, da bančnim uslužbencem niso plačali niti številnih nadur, ki so jih morali skoro redno opravljati. Prvi rezultati nagrajevanja po delovni storilnosti v bankah so izredno vozitivni. Dvignila se je storilnost in vzporedno s tem tudi prejemki. V podružnici Narodne banke v Kraniu je porast presegel celo 30 odstotkov, da ne govorimo o drugih pozitivnih posledicah, kakor so povečana delov7ia disciplina in drugo, Podružnica Narodne banke v Kor>ru odpira talen vrata naprednejšemu in pravilnejšenui sistemu nagrajevanja delavcev in se s tem postavlja ob bok proizvodnim in drugim gospodarskim organizacijam, kjer so ta sistem že uvedli. Obenem pa kaže pot dru- gim službam, ki v tem pogledu oklevajo ali pa celo menijo, da je njihovo delo tako, da ga ni mogoče kakorkoli meriti in po teh merilih tudi določiti prejemke. Seveda take službe ne bodo mogle ostati dolgo pasivne, če nočejo zaostali za naprednejšimi in s tem ostati nekje zadaj tudi v prejemkih. -dt- V prvem polletju letošnjega leta so posekali na območju postojnsko občine 51.091 kubičnih metrov lesa; s tem so izpoflnilli polletni načrt, s 65 6 odstotka pa celo letnega, kar je za 138,1 % več kakor v istem časovnem razdobju lanskega leta. Kljub izrednim uspehom na področju sečnje pa družbeni načrt v gozdarstvu ni bil v celoti izpolnjen. Gozdno gospodarstvo Postojna je izpolnilo .plan le s 46,6%, kar gre največ na račun neugodnih vremenskih okoliščin zlasti v zimskem času ter razmeroma pozni pomladi. V preostalih gozdovih SLP, ki jih upravljajo Živinorejski poljedelski kombinat in Perutniinarska farma v razvoju v Neverkah, je bil družbeni načrt, predviden prvih šest mesecev letošnjega leta, ga blaga, ki tudi ne bo zaostajalo, ne omenjamo. Če primerjamo podatke o doseženem prometu v istem razdobju lanskega leta z letošnjim, vidimo, da se je promet v letošnjem letu več kot podvojil. Največji porast predstavlja uvoz raznega blaga. Tabela, ki jo tukaj objavljamo, predstavlja najprej promet v prvih devetih mesecih lanskega leta, nato pa še promet v prvih devetih mesecih letos. V naslednji koloni je v odstotkih izraženo povečanje prometa nasproti istemu obdobju lani. Naslednji dve koloni pa nam prikazujeta letošnji plan prometa in njegovo doseganje v prvih devetih mesecih: razvidno, da razvoz v primerjavi s skupnim prometom in s prometom v lanskem letu nazaduje. Temu je delno vzrok povečani promet v mednarodni izmenjavi blaga, zaradi česar so se nekatera podjetja preusmerila na prevoz blaga s kamioni, delno pa sam razvoj prometnih sredstev, ki je prevzel kliub povečanju potreb koprskega okraja po blagu, precejšnji del tega prometa. Zaradi tega takšno stanje za koprsko .pristanišče ni zaskrbljujoče. V primerjavi z lanskim letom je tranzitni promet resda narasel, vendar je glede na predvideni načrt še v močnem zaostanku. Pričakovati pa je, kakor smo že omenili v uvodu, večje koli Sine tranzitnega blaga (južno sadje, pa tudi les) šele ob koncu leta; če predvideni tranzitni promet v letošnjem letu še ne bo presežen, bo pa skoraj gotovo vsaj dosežen. Predvidevajo, da bodo do konca leta pretovorili ,v koprskem pristanišču približno 150,000 ton blaga. Pri tem pa velja omeniti, da razpolaga pristanišče celo z nekaj manj operativne obale kakor v preteklem letu. V starem pristanišču je namreč zaseden del obale z bloki, ki jih betonirajo za gradnjo drugega dela nove operativne obale. Ob koncu ne bi bilo odveč, že pogledamo, kakšen promet predvideva načrt za prihodnje leto. Pri tm moramo opozoriti na to, da bo že v začetku prihodnjega leta dograjena nova obala, to je naslednjih 135 metrov operativne obale. Čeravno ne bo tfikoi povsem opremljena in bodo začeli skladišče cib njej šele graditi, lahko pričakujemo, da bo odločilno vpllivala na obseg prometa v prihodnjem letu, ki je predviden v višini 220.000 ton. Fr-en Poenostavljena prodaja umetnih gnojil Za izvedbo vseh planskih nalog, kot jih predvideva akcijski program za kmetijstvo našega okraja v letu 1960/61, je predvideno nekaj več kot osem tisoč ton umetnih gnojil. Pretežna količina umetnih gnojil, za katera je tudi letos značilen bogat izbor, je že na zalogi, oziroma sio naročena. Zaradi nekaterih slabih izkušenj iz preteklega leta so za letos predvideli enostavnejšo prodajo ter bodo s tem odpravljene dvojne cene. Seveda določa novi cenik določene pogoje oziroma regres za kooperante na račun akumulacije, ki znaša 10 odstotkov. Tako bodo znižali kooperantom, ki sodelujejo s 50 % svojih obdelovalnih zemljišč, akumulacijo za 5 %, za sodelovanje kmetovalcev s površinami od 50 do 75 °/o 7-in nad 75% do 10% akumulacije. Kot doslej bodo tudi letos prevzele prodajo umetnih gnojil zadruge. znatno presežen in sicer že za 32 odstotkov glede na celotni, letini plan, V zasebnem sektorju so dosegli načrt poseka s 95,5%, kar je za 44 odstotkov več kot preteklo leto. Ena izmed osrednjih nalog v tem sektorju bo, da angažirajo za delo predvsem kvalitetni gozdarski kader ki ga tod doslej še ni bilo. V želji po nenehnem izboljševanju mehanfeaoije v gozdarstvu so v prvem polletju dogradili številne nove ceste tako da so načrt izgradnje gozdnih cest doseg'li s 47.3 %. odnocoo za 454,4 % več kakor v minulem letu. Načrt rekonstrukcijjskiih deil pri obnavljanju starih cest so v prvem polletju izpolnili s 94 6 % ali za 54,5 % več kakor v istem časovnem razdobju v lanskem letu. I. V. Minulo nedeljo so v Šmarjah nad Koprom proslavili krajevni praznik — 1. oktober — spomin na hude dni, ko je okupatorska svojat požgala vas. Poseben praznik pa je bil to za vaške pionirje in mlade zadružnike, ki so v soboto obračunali izkupiček enoletnega tekmovanja mladih zadružnikov. Bili so zelo pridni in poročilo predsednika odreda mladih Šmarčanov o njihovem delu v preteklem letu govori o izredni pridnosti mladih zadružnikov in pionirjev. Njihova največja akcija je bilo pogozdovanje vzpetin za vasjo, kjer so zasadili več tisoč borovcev, ki so se vsi lepo prijeli in že rastejo v veliko veselje mladine in vseh vaščanov. Zaključek tekmovanja in pregled enoletnega dela so mladi zadružniki in pionirji nalašč posta- V BRANIKU TRGAJO Pred dnevi so začeli s trgatvijo tudi v Kmetijski zadrugi Branik, kjer predvidevajo, da bodo pridelali 300 stotov grozdja več kot lani, bo pa nekoliko slabše kakovosti. Na parceli, posajeni 7. malvazijo, so letos dosegli rekorden pridelek. Natrgali so 350 stotov grozdja na hektar. V nedeljo so zadružnikom pomagali pri trgatvi tudi taborniki rodu »Rumenih sokolov« iz Šempetra. Ce jih vreme ne bo oviralo, bodo v Braniku končali trgatev do 15. oktobra, POUK SE JE PRIČEL Slušatelji strojnega oddelka tehniške šole za odrasle v Skofji Loki so že začeli z rednim poukom. To so mladi delavci, zaposleni kot pomočniki ali mojstri v škofjeloških in drugih podjetjih, ki si popoldne po delu nabirajo znanje. Novo vpisanih slušateljev je 01, v drugi semester pa jih hodi 61. Po treh letih študija bomo dobili v naši proizvodnji nove tehnike. TUDI V CELJSKEM TISKU BODO PROSLAVILI lO-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V nedeljo, 2. oktobra je tudi kolektiv časopisnega podjetja »Celjski tisk« počastil desetletnico delavskega samoupravljanja. Običajno proslavo s pregledom uspehov in nalog, ki čakajo kolektiv so združili z izletom v Zadrečko dolino, kjer so se med drugim seznanili s pogoji dela grafičnih delavcev v času ljudske revolucije. Zato je bil na programu tudi ogled partizanske tiskarne pri Francu Kranjcu v Kropi pri. Bočni. — Razen članov kolektiva so se tega izleta udeležili tudi nekdanji delavci v teli partizanskih tiskarnah, ki so obudili spomine na tiste težke, a slavne dni naše preteklosti. ■ ■ >a PD »LOJZE KOSAK« IZ KOSTANJEVICE BO GOSTOVALO V TRSTU Dramska skupina prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice je 11. septembra pričela jesensko sezono e uspelo 21. uprizoritvijo Korenove igre Vohunka. Kmalu bodo nastopili z Bellinijevo poemo Ljubezen treh kraljev, ki jo pripravljajo že od junija. Z obema predstavama bodo gostovali igralci PD »Lojze Košak« v Trstu. SEKCIJE SZDL Prejšnjo nedeljo so imeli pri Gradu sestanek krajevne organizacije SZDL. Med drugim so ustanovili tudi 4 sekcije, in sicer: sekcijo za kmetijstvo, za šolstvo, prosveto in društvena vprašanja, sekcijo za zdravstvo in socialno varstvo ter sekcijo za komunalna vprašanja. Sekcije štejejo po 5 članov. vili prav v čas, ko vsa vas slavi svoj krajevni praznik. Bogateč se na junaških tradicijah svojih prednikov so mladi Šmarčani počastili spomin padlih borcev —• prekopali in okrasili so njihove grobove ter uredili spomenik in okolico na Poljanah. Fo končani odredovi konferenci so odnesli šopke cvetja in lepe vence na grobove in pred spomenik. O pomenu praznika in svetlih 'borbenih tradicijah Slovencev na Ko- noprom prskem je mladina govoril učitelj šmarske šole Marjan Ivocjančič. V šoli so se pionirji pripravili na ta praznik z nekaj ustreznimi recitacijami, pevski zbor pod vodstvom učiteljice Konstancije Bevkove pa je zapel dve žalostinki. Po končani komemoraciji so se mladinci vrnili v šolo, kjer so Ibili skromno pogoščeni, nakar so starejši učenci odšli še na telovadi-šče, kjer so imeli fizkulturni nastop in športna tekmovanja. fhu •Jfir t? Ft «i O' ^'vLv- v.., h -i" v V' i ...V.X " mm Ml- ! PROMETNA VZGOJA NA KOPRSKEM UČITELJIŠČU iliii» S tem, da imajo na koprskem Učiteljišču že tri leta pod okriljem prometnega odseka TNZ redne avto-moto tečaje, je ta vzgojna ustanova postala pravo središče za prometnovzgojni pouk. Tečaji se dele na obvezni in prostovoljni pouk. Pouk o prometnih znakih in prometnih predpisih je obvezen predmet za vse dijake IV. in V. letnika, medtem ko sta motoro-znanstvo in praktična vožnja z mopedom in motornim kolesom neobvezna. Kljub temu pa se vsi dijaki prijavljajo tudi v ta neobvezni nadaljevalni pouk ter so doslej tudi brez izjeme opravili vsi kandidati izpite uspešno, pretežno z odličnim uspehom, Sola ima tudi lastni moped, medtem ko jim je težje motorno kolo preteklo leto podaril OLO Koper ter s tem bistveno prispeval k temu, da je dobilo doslej že 50 mladih učiteljev popolno vzgojo iz motoroznanstva. Da bi bodoči učitelji svoje znanje iz motoroznanstva in podajanja snovi prometnovarnostnlh predpisov čimbolj izpopolnili, so letos organizirali na Učiteljišču aktiv mladih predavateljev, ki imajo v obeh zadnjih letnikih povsem samostojna predavanja. Velja tudi omeniti, da se je v tem šolskem letu pridružilo mladim poslušalcem teh predavanj še pet profesorjev Učiteljišča, ki redno spremljajo pouk prometnovarnostnlh predpisov in motoroznanstva. Nedvomno Zahvala najditeljem Stanko Žerjal iz Pliskovice na Krasu je te dni izgubil denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Ves nesrečen je zadevo prijavil postaji Ljudske milice v Dutovljah, ki mu je že čez nekaj dni vrnila denarnico, iz katere ni nič manjkalo. Za uspešno pomoč se zdaj Žerjal preko našega lista iskreno zahvaljuje tovarišem miličnikom v Dutovljah. bo vsem tem »izrednim« slušateljem, ki si bodo v doglednem času nabavili lastna motorna vozila, poglabljanje znanja iz motoroznanstva zelo koristilo. Minuli teden se je Postojna svečano poslovila od posmrtnih ostankov dveh junakov NOV, dveh mladih Hereegovcev, ki sta dala svoje življenje v zaključnih liojih za osvoboditev Primorske maja 1945. Narodni heroj Radovan Salco-tic, komandant XIV. hercegovske mladinske brigade, in poročnik JLA Danilo Ivkovie sta padla tiste dni v neposredni bližini Postojne. Zdaj so ju prekopali in njune kosti prepeljali v rodno Hercegovino, kjer sta našla svoj dokončni poslednji dom, v Postojni je ob tej priložnosti zbranim meščanom na trgu pred spomenikom padlim borcem NOB govoril predstavnik hercegovskega mesta Trebinja Cenčur (na sliki) ŠE ENKRAT NA VPRAŠANJE: I ii Pod tem naslovom je bil v 39. št. našega lista objavljen članek, zaradi katerega nam je tovariš Ivan FROL iz Kmetijske zadruge v Knežaku poslal takšen dopis: »KZ Knežak je pred leti dobila iz-trošen kinoprojektor, ki ga je uspelo usposobiti za predvajanje. Z lastnimi sredstvi je zasilno uredila tudi električno napeljavo in kino dvorano in vsako leto krila primanjkljaj. Lani je znašal celo 157,905 dinarjev. (!) Konec leta 1959 bi morala kino predati Upravi kina v Ilirski Bistrici, ki ga pa le-ta ni hotela prevzeti, ker da je kinoaparatura z vso električno napeljavo dotrajala in je celo nevarna. Avgusta letos sta se Aktiv mladih zadružnikov in vodstvo zadruge obvezala, da bosta s skupnimi močmi popravila tla v dvorani. Ostane odprto še vprašanje, kdo bo dal ostalih nekaj milijonov za električno napeljavo in za novi kinoprojektor.« Tovariš Frol dalje pravi, da nudi zadruga mladini finančno in vzgojno pomoč brez oklevanja in da ima mladina v okviru Aktiva mladih zadružnikov dobro izdelan program, »ki ga pridno izvaja in ni potrebno imeti nobene bojazni za njihovo bodočnost, čeravno nekdanja vzgoja še ni popolnoma izkoreninjena«. Potemtakem jim kino torej ni potreben?! Kaj pa tista mladina, ki ni včlanjena v Aktiv mladih zadružnikov, ker je zaposlena v tovarni ali drugod? Kdo bo pa zanjo skrbel, ko njihova »nekdanja vzgoja še ni popolnoma izkoreninjena?« Sicer pa pri vsem tem ne gre toliko za vzgojo, gre za nedeljsko razvedrilo, ki ga je podeželski človek po trdem delu čez teden nujno potreben. Bolj zaskrbljujočih je tistih 157.905 dinarjev, ki naj bi jih zadruga izgubila s kinom. Ce je te izgube kriv slab obisk kinopredstav, potem bi bil moral kino nekoliko poskrbeti tudi za reklamo. Reklamne omarice v Knežaku, na Baču in morda še kje svoje naloge pač niso najbolje opravile. Mnogokrat so ostale prazne ali pa so bile v njih reklame za filme, ki so jih vrteli pred 14 dnevi. Ce KZ Knežak nima sredstev za ureditev, pote.m pač ostane Knežača-nom, Bačanom, Koritničanom in drugim samo še upanje, da bo nanje pomislil »kdo drug«. Do takrat bodo pač morali ostati pri svoji dosedanji »kulturni zabavi« ... ft SPREHAJALČEVIZAPISKI Pripovedka pripoveduje, da so Izraelci, ko jih je Jozve pripeljal v obljubljeno deželo Polestino, s trobentanjem podrli mestno obzidje. In mesto Jeriho je bilo baje močno obzidano. Nam koprskega mestnega obzidja ni več treba podirali, zakaj za to so poskrbeli že naši uvidevni predniki. Ko pa so podrli mestno obzidje, so s pridobljenim kamenjem obzidali vrtove in dvorišča. Lepo število jih je bilo in dosti jih je še, ki so obzidani ali obzidana kakor Jeriho. Mi sicer nismo Izraelci in tudi tako hudo ne znamo trobentati, da bi se zidovje, ki obdaja vrsto koprskih hiš, samo od tega podr- PRED LETNIMI KONFERENCAMI V ORGANIZACIJAH LJUDSKE MLADINE Zadnje dni meseca septembra je OKLMS na razširjeni plenarni seji, ki ji je prisostvoval tudj predsednik CKLMS S. Kranjc, razpravljal o pripravah na letne konference organizacij LM. V mesecu juniju so posebne grupe članov okrajnega in občinskih komitejev LM' obiskale nad 100 mladinskih aktivov in se z njihovimi vodstvi pogovorile o sistemu, metodah in vsebini dela. Ugotovitve grup o stanju v organizacijah LM so služile kot osno-.va referatu in razpravi na ple-numu. Zbrani mladinski aktivisti iz celotnega okraja so odkrito spregovorili o nekaterih slabostih znotraj same organizacije, ki so resna ovira pri njenem hitrejšem uveljavljanju v komunalnem sistemu. Opozorili so na vrzeli v odnosih med LM in ostalimi političnimi organizacijami, ki so zlasti občutne v podjetjih in samih občinah, V gospodarskih organizacijah družbeno politična vloga LM ne prihaja dovolj do izraza. Mladinski aktivi in njihova vodstva, pa tudi tovarniški komiteji, gredo čestokrat mimo problemov proizvodnje, odnosov v kolektivu, delavskega upravljanja in podobno. Kolikor pa se tovarniška vodstva lotevajo tudi teh vprašanj, neredko ne nastopajo v imenu celotnega članstva LM, Ni malo vodstev mladinskih organizacij v podjetjih, ki vzdržujejo edino vez s članstvom sa- 'S» mM f .........., «IS Občinski udbor Rdečega križa v Ilirski Bistrici je te dni na slavnostni seji obravnaval svoje plodno delo in posebej uspehe v »Tednu boja proti TBC«. Na sejo je povabil in nagradil najbolj požrtvovalne krvodajalce v občini mo preko oglasne deske. Tu člani izvedo za najrazličnejše sklepe, na katere bi prav gotovo marsikdaj tudi sami želeli vplivati, vsaj zavestnejši del mladine, pa jih nihče ne vpraša. Razumljivo, da tak način dela sam po sebi ruši demokratičnost v organizaciji in onemogoča, da bi prišle bolj do izraza pobudo celotnega članstva, Odmaknjenosti organizacij LM oziroma njihovih vodstev od najvažnejših problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo v kolektivih, pa je treba iskati vzroke tudi v nepravilnih stališčih ostalih organizacij. Le-te namreč zelo pogosto v praksi ne store dovolj, da bi bila mladina seznanjena z dogajanjem v podjetjih in bi lahko občutneje nanj vplivala. Šolske organizaoije LM so se doslej bolj uveljavile, kar je tudi razumljivo glede na boljše pogoje dela. Aktivi so uspešno izvedla mobilizacijo za zvezno akcijo, organizirali doslej najbolj množično sodelovanje mladine na lokalnih akcijah, zabeležili so precejšnje uspehe pri izvajanju ideološko vzgojnega dela, dali so vrsto pobud za obogatitev društvene in družabne aktivnosti srednješolske mladine. Zlasti na nekaterih šolah so bili šolski komiteji mladine skupno z vodstvom skupnosti učencev nosilci mnogih akcij za ^konkretno uveljavljanje šolske reforme. Zlasti razveseljiva je ugotovitev, da so zelo bogato aktivnost razvili tudi aktivi LM na osemletkah, naj- (Nadaljevanjo na 8. strani) lo. Tudi nismo imeli in nimamo hudobnega namena kakor imperialist Jozve, da bi hoteli s podiranjem zidov ja osvojiti tujo lastnino. Le več sonca in zraka bi radi, pravijo tisti, ki so za podiranje. Ali jim verjamete? Jaz jim ne. Le jirbec je tisti, ki jih naganja k podiranju. Samo strašansko radi bi videli, kaj se skriva za tistimi visokimi zidovi. Radovednost je pač ena izmed vsega začetka ljudem (in nikakor ne samo ženskam) prirojenih lastnosti. In tudi jaz sem jo v dobršni meri podedoval, česar nič ne skrivam. Zaradi lega sem se te dni napotil tolažit svoj firbec s škiljenjem čez ostanke nekaterih že podrtih zidov, in reči moram, da se je splačalo. Videl sem res veliko zanimivosti: predzgodovinska stranišča, hunske vodnjake, kupe arheološkega kameiija, kope konzerviranih smeti, botanično pomembne nasade bodečih in pohlevno nedolžnih kopriv, podganja sprehajališča itd. itd. Mimo tega sem videl tudi povsem sodobne, tako rekoč futuristične in celo ab-s trakti vi stične ostanke podrtih zidov. In ko sem vse to videl, sem od navdušenja vzkliknil: »Le kako je moglo turistično društvo, ko je izdalo si>oj prospekt Kopra in njegovih zanimivosti, pozabiti na to tako pomembno znamenitost? Tuici bi še vse boli drli k nam kakor že derejo.« Potolažilo me je le upanje, da bo vse to vkliu-čeno v bodočo izdajo. R. R. PRIDVOR PRI KOPRU Tudi v Pridvoru pri Kopni so zelo slovesno proslavili svoj krajevni .praznik — 1. oktober —-spomin na slavne dni NOB, ko je okupatorsko nasilje v svojih zadnjih vzdihljajih in besnečem divjanju proti vse večjemu odporu slovenskih ljudskih 'množic \,na Koprskem zagrešilo še en zločin: požgali so vasi in postrelili ter odvedli v sužnost veliko število ljudi. V Pridvoru so imeli lepo spominsko proslavo. Napravili so tudi družabni sestanek, na katerega so povabili predvsem vojne invalide in vdove, 'vsi roa so skupaj s partizanskimi borci obujali spomine na slavne dni NOB, Poseben delež ima pri tem vaška mladina, saj se na slavnih borbenih tradicijah svojih prednikov uči, kako je treba ljubiti svojo domovino in se bojevati proti sovražnikom delovnega ljudstva. KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PRQSVETA ir KULTURA PROSVETA ic KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA ir KULTURA PRED REŠITVIJO ŠOLSKEGA VOZLA V KOPRU n w Široka razprava, v kateri smo sodelovali vsi, je rodila uspeh, da bomo še sredi tega meseca lahko videli prve lopate, ki bodo začele na Bonifiki kopat temelje za novo šolsko poslopje. Številni razgovori, posvetovanja in načrtovanja so pripeljala pristojne oblastvene in družbene organe do soglasnega sklepa, da so se odločili za najustreznejšo pedagoško in arhitektonsko rešitev, za moderno zidano in sodobno opremljeno šolo z desetimi učilnicami na Bonifiki. Urbanistični načrt še predvideva, da bo šola vključena v parkovni fizkulturni center in da bodo tu v bližini še igrišča, stadion, plavalni bazen in prostori za ljudsko tehniko. Podrobnejše podatke o tej, za Koper nadvse pomembni zidavi smo posneli iz razgovora radijskega reporterja s predsednikom naše občine, tovarišem Bertokom, in projektantom nove šole, profesorjem Mihevcem: Tovariš predsednik, v razpravi nista Lila samo dva projekta za novo šolo, ampak tudi lokacija: Koper ali Semedela. Končno ste se odločili za Bonifiko? V razpravi smo imeli dva načrta nove šole. Po nasvetu in priporočilih strokovnjakov, pedagogov in arhitektov, smo se ocllo- Večkrat smo že spregovorili o naših risankah, ki doživljajo zlasti v tujini lepe uspehe. Poznavalci celo zatrjujejo, da so bile prav risanke tiste, ki so prebile led rezerviranosti in nezaupanja do jugoslovanskega filma in da danes celo kupci ne najdejo pri njih slabe strani, škoda je le, da jih večkrat ne vidimo kot predfilme ali na matinejskih predstavah na naših filmskih platnih rrr^-^.-'T'TTrs'J /-.V' -.,.,11........J fe -v r i - :•. M, V,- V isto zvrst z risankami sodijo nekako tudi lutkovni iilmi. In če pri risankah postavljamo na prvo mesto Zagreb-film, se lahko pri nas pohvalimo z najboljšimi in najbolj priznanimi lutkarji in zato seveda tudi z lutkovnimi filmi. Trenutno pri Tri-glav-filmu spet snemajo nekaj lutkovnih filmov. Med temi je tudi »Vasovalec« v režiji Zvoneta Sintiča. Veseli prizor Iz filma vidite na zgornji sliki »SSiBKBffi i|Šiš>. ! • H " -H - ■ v: -, . " - - * , Naš priznani izdelovalec lutk in animator Crt Skodlar pa snema nov lutkovni film »Zaspane«. Glavnega junaka filma vidite na sliki i Predsednik ObLO Koper tovariš Miran Bertok; Temelje za novo šolo bomo začeli kopat sredi tega meseca, tako da še vedno lahko računamo, da nam bo nova šola služila že v šolskem letu 1961/62.« Projektant univerzitetni profesor Edo Mihevc: »V urbanističnem načrtu Kopra in šolske mreže je določil program desetrazredno osemletko na Bonifiki glede na akuten šolski problem v Kopru.« čili za načrt; profesorja Mihevca, ker ustreza funkcionalno glede na šolsko reformo in arhitektonsko glede na lokacijo na Bonifiki. Okrajna komisija, ki je pregledala in odobrila investicijski program, je imela sicer k načrtu nekatere pripombe in zdaj smo v vsakodnevnih stikih s Projektivnim birojem v Ljubljani, kjer bodo v najkrajšem času izdelali statični izris in izračun. Res smo govorili v začetku tudi o lokaciji šole v Semedeli. Vendar nas je razvoj dogodkov prehitel in nova situacija — tu mislim na hitro naraščanje števila šoloobveznih otrok — nas je prisilila, da z novo šolo rešujemo vprašanje Kopra in Semedcle. Tako smo se odločili za Bonifiko, kar je tudi v skladu z bodočo urbanistično ureditvijo, ki predvideva zazidavo Bonifike in povezavo zazidalnih površin Kopra in Semedele. Seveda bo tudi Semedela v bližnji bodočnosti dobila svojo šolo, saj predvidevamo, da jo bo imela vsaka stanovanjska četrt. Uresničitev projekta bo odvisna od finančnih sredstev. So zagotovljena? Če vam rečem, da bodo stroški izgradnje šole presegli vsoto 200 milijonov dinarjev, potem je jasno, da tega občinski proračun ne zmore. Računamo, da nam bodo priskočili na pomoč delovni kolektivi — ne samo z denarnimi sredstvi, temveč tudi z materialom, opremo, uslugami — in pa okrajni proračun. Prav tako pričakujemo pomoč republiškega kreditnega sklada, ki vsako leto pomaga reševati najbolj pereče šolske gradnje. Najbolj pa nas vse zanima, kdaj bomo videli temelje in kdaj bodo naši otroci hodili v nove in lepe prostore? Kljub temu, da se je razprava okrog obeh projektov zavlekla proti ¡našemu pričakovanju, (še vedno upamo, da bomo lahko nadoknadili čas. Takoj, ko od Projektivnega biroja dobimo statični izris in izračun, bomo lahko začeli s kopaniem temeljev. To bo okrog sredine tega meseca. Če bo še trajalo suho vreme, nam bo delo znatno olajšano. Tako še vedno računamo, da nam bo nova šola služila že v šolskem letu 1961/62. Tovariš profesor Mihevc, ali bi nam lahko na kratko povedali, katera načela so vas vodila pri projektiranju nove koprske šole? V urbanističnem načrtu Kopra je načrtovana šolska mreža, ki določa posamezne šolske okoliše. Glede na akuten šolski problem v Kopru je določil program 10-razredno osemletko na Bonifiki, kar je v skladu z bodočo rastjo Kopra. Z graditvijo te šole pa šolski problem v Kopru še ne bo rešen, zato smo v urbanizaciji Kopra upoštevali postopno izgradnjo šolske mreže. Načrt je moral upoštevati lokacijo na Bonifiki, vso specifičnost geološke sestave tal, smer burje in zaplav-ljanje terena, posebno klimo kraja in insolacijo. Zato so vsi šolski prostori v etaži stavbe. Kljub težkemu problemu lokacije je .projekt upošteval zahteve moderne šole, upošteval je otroka in njegovo psiho, nove pedagoške priieme in načela. Šola naj bo drugi otrokov dom in zato primerno oblikovana. Velikost desetih razredov io ugodna, ker veliki. išolski ikolorjt ne ustrezajo zahtevam šolske reforme. Ali so zahtevala specifična tla Bonifike poseben tip stavbe? Seveda so na Bonifiki specifični pogoji, ki jih je treba upoštevati, Šola ima posebno obliko, stala bo na stebrih zaradi slabe nosilnosti terena. S tem da smo postavili vse razrede v prvo etažo, smo dobili pod stavbo velik pokrit prostor, ki bo služil otrokom za sprehode v odmorih in za igro v slabem vremenu. Seveda ima šola vse druge prostore: telovadnico, delavnice, mlečno kuhinjo in drugo. Edino telovadnica z garderobo je nameščena v pritličju. Veseli nas, da vidimo bližnjo rešitev perečega šolskega vprašanja v Kopru. Kljub temu, da bo pomenila nova šola na Bonifiki razbremenitev šole na Bclvederu, bi težko z gotovostjo trdili, da se bomo izognili tretji izmeni v vseh razredih, kajti upoštevajoč prirodni prirastek in priseljevanje bo v bližnji bodočnosti v Kopru in Semedeli 2100 šoloobveznih otrok. Z. L. i-o r g 'V ' . .......; [i š* - k mm IP » JfcWtMi N A v- >0" i ■ip¡ Ev..': ;-:; v-::- ï'p. t S, M il • : -h HM V-h'-' s* fj ■ ■, .'•• ' . <•••: . .. -v . -, . •.••♦v. To je eden prvih kadrov našega novega filma IIITRONOZCI, ki ga za podjetje Triglav-film snema v Portorožu režiser France Kosmač po scenariju Mije Kalanove, redaktorke mladinskih oddaj koprskega radia. V kratkem bodo posneli vse zunanje posnetke — vreme jim je še dokaj naklonjeno — potem pa v ateljejih še notranje in računajo, da bo film končan v januarju. V filmu nastopajo številni naši znanci s ceste in z odrskih desk. Glavni junaki so seveda kratkohlačniki in hitronožci, med odraslimi pa ima eno glavnih vlog gledališki igralec Albin Penko (na sliki v črtasti majici), ki je že nastopal v štirih filmih, ki so jih snemali v Piranu in Portorožu (Marijan Brecclj: BEVKOVA BIBLIOGRAFIJA, Lipa 1980) France Bevk je bil ob svojem jubileju med mnogimi darovi, ki jih je prejel, gotovo še posebno vesel sicer drobne, toda tehtne in lepo opremljene bibliografije svojih samostojnih del. Darovala sta mu jo — mislim, da lahko tako rečem — avtor Marijan Brecelj in založba LIPA. To »Sumaričnem pregledu«, ki naj pokaže celoten načrt, je knjižica, ki jo imamo sedaj v rokah, le prvi del obsežne Bevkove bibliografije, ta pa del obširnejše bibliografije primorskih literarnih in kulturnih ustvarjalcev. V uvodni besedi avtor natančno razloži, kaj bo obsegala celotna bibliografija. Dela letošnjega jubilanta so bila sicer popisana že nekajkrat, predvsem ob posebnih priložnostih (ob šestdesetletnici, ob sprejemu med akademike), kar avtor točno navaja v uvodu. Od zadnjega popisa izvirnih del je minilo 0 let in je samo v teh letih naraslo število na novo izdanih samostojnih Bevkovih del za 35 enot. Po letu 1955, ko je izšel popis prevodov Bevkovih del, je naraslo število za 2G enot. Razen tega se je seznam povečal še za partizanske in drobne tiske in še za tista dela, ki jih prejšnji popisovalci niso upoštevali. Zato je prav, da smo dobili ob jubileju najpomembnejšega in najplodovitej-šega primorskega pripovednika celotno bibliografijo njegovih samostojnih del, ki vključuje celo že pti-blikacije, ki bodo še izšle v letošnjem letu. Prav je tudi, da se je založba LIPA tako lepo oddolžila v imenu vse Primorske njenemu najbolj ljudskemu pripovedniku. Ne smemo pozabiti, da je lepo opremljena knjižica o Bevkovih delih bibliografija, t. j. strogo znanstven popis, v tem primeru vseh samostojno izdanih del enega avtorja. Po zaslugi Marijana Breclja je opremljen ta popis z vsemi najpo-drobnejšimi podatki (cclo mere v centimetrih), kar Je /a dela, ki so nastajala v izjemno težkih pogojih (fašistično nasilje in usoda partizanskih tiskov), zahtevalo izjemen trud. Navajeni smo, da dajejo založnice podobnemu gradivu strogo, da ne rečem dolgočasno opremo. Ne samo, da se primorska založnica ni ustrašila izdati dela, ki ne more imeti velikega kroga kupcev, temveč je z izdatno subvencijo izdala bogato ilustrirano bibliografijo, kakor si jo je avtor zamislil in sam pripravil slikovni material. In mislim, da je storila prav celo s trgovskega stališča. Bevkove bibliografije ne bodo kupovali zgolj literarni zgodovinarji, knjižničarji in knjižnice. Marsikdo si bo nabavil bogato opremljeno izdajo za svojo domačo knjižnico prav zato, ker SESTANEK SLAVISTOV V PIRANU V dneh od 1. do 6. oktobra je bilo v Piranu zborovanje slovenskih slavistov, ki se ga je udeležilo več kot sto slavistov iz vse Slovenije in tudi nekaj gostov iz bratskih republik. Na zborovanju so prebrali okoli 24 referatov. Zaradi svoje izredne aktualnosti kaže omeniti, predvsem referat Borisa Paternuja »Literarna zgodovina v sodobnem življenju«, v katerem ni razpravljal le o vlogi slavistične znanosti v sodobnem življenju, marveč o mestu, ki naj bi ga imelo humanistične znanosti v sodobnem času. Njihova poglavitna naloga naj bo predvsem v tem, je dejal B. Paternu, da plemeniti in notranje bogati človeka, ki ga siloviti tehnični napredek in tempo življenja silita k temu, da postaja iz dneva v dan bolj površen, duševno neprizadet in notranje plitev. so v njej ponatisnjene ilustracije in naslovne strani starih Bevkovih del, ki posebno starejši generaciji obujajo spomine na leta, ko so kljub nasilnemu zatiranju slovenske besede izhajale slovenske knjige. Nekoliko nenavaden format ni najbolj prikladen za priročnik, ki ga bodo morali knjižničarji pogosto jemati v roke, zlasti še, ker so platnice prešibke. Ima pa to prednost, da je na obojnih, 33 cm dolgih platnicah slikar Tone Kralj svobodneje razvil svojo zamisel o poslanstvu Bevkove besede v najtežjih časih in v svobodi. O strokovni plati in drobnih pomanjkljivostih, ki se primerijo naj-vestnej.šemu sestavljavcu, bodo spregovorili natančni bibliografi v strokovnem časopisju. V našem domačem tedniku sem hotela le opozoriti na splošno kulturno vrednost Brec-ljevega dela. Tudi ob tej drobni knjižici smo lahko zadovoljni in veseli ob obetu, da ne bo dolgo, ko bomo dobili še drugi, obsežnejši zvezek tega dobro začetega dela. M. g. KroniKa » v m SODELOVANJE JUGOSLOVANSKIH IN ITALIJANSKIH ZGODOVINARJEV Zveza zgodovinskih društev Jugoslavije je oričela sodelovati s skupino italijanskih zgodovinarjev. V Beogradu so imeli pred kratkim 1-dnevni sestanek, na katerem so proučili itaiijansko-jugoslovanske odnose v zadnjih 100 letih. Ugotavljali so tudi, kako so bili dogodki iz tega obdobja prikazani v učbenikih obeh dežel. ODDELEK ZA STATISTIKO NA EKONOMSKI FAKULTETI Ekonomska fakulteta ljubljanske Univerze bo imela že v letošnjem letu poseben oddelek za statistiko. V prvi stopnji bo trajal študij ■1 semestre, po uspešno opravljenem izpitu bo prejel kandidat"diplomo, nakar bo lahko nadaljeval študij tudi na II. in III. stopnji. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ IGRALKE MARIJE NABLOCKE Te dni je praznovala v Ljubljani 70-letnico svojega življenja igralka Marija Nabloeka-Putjata. Za svoje gledališko, umetniško in pedagoško delo je prejela Red dela II. stopnje, slovensko gledališko občinstvo pa ji je izkazalo mnogo priznanj za niene stvaritve pri gledaliških predstavah. Nablocka je prišla v Ljubljano s svojim možem je ustvarila podobe neštetih žena in usod in se v svojih odrskih upodobitvah vsa razdala občinstvu in umetnosti. PREMIERA TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V GORICI Sezono 19C0/G1 bo Slovensko gledališče iz Trsta začelo prihodnjo nedeljo, 9. oktobra, v prosvetni dvorani v Gorici. Na sporedu je igra v štirih dejanjih Georga Kaiserja »Glasbena skrinjica«, ki jo je prevedel v slovenščino Janko Moder, v uprizoritvi nastopajo Jožko Lukeš, Zlala Rodoškova, Julij Guštin in Stane Raztresen. ŠTEVILNE PRIREDITVE OB IV. MARIBORSKI KULTURNI REVIJI Letošnjo mariborsko kulturno revilo pod pokroviteljstvom OO SZDL so slovesno odprli v Umetnostni galeriji z razstavo del mariborskih likovnikov in z razstavo »Pohorsko glažutarstvo«. V času revije bo vrsta prireditev, koncertov, gledaliških predstav, razstav in filmskih predstav. SNG Maribor bo obenem odprlo letošnjo gledališko sezono z uprizoritvijo Borove drame »Zvezde so večne«. NATEČAJ ZA IZGRADNJO OBJEKTOV ZA KULTURNO-PROSVETNO ŽIVLJENJE Na nedavnem posvetovanju, ki ga je sklical kulturno-prosvetni svet Jugoslavije v Beogradu, so med drugim predlagali, naj bi Zvezni izvršni svet razpisal natečaj za izgradnjo objektov za kulturno-nro-svetno življenje. Prav tako so predlagali, naj bi gledališke dvorane zadružnih domov na podeželju predali v uporabo prosvetnim društvom in družbenim organizacijam, VELIKA MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA Zagrebška založba Mladost pripravlja veliko mladinsko enciklopedijo s področja poljudnoznanstvene literature. Enciklopedija, ki bo obravnavala izključno vprašanja znanosti in umetnosti, bo' izhaiala dalj časa, in sicer v treh ciklusih s štirimi zvezki. V uredniškem odboru so Ivo Horvat, Ivo Supek in Tone Pertiško, PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA UNIVERZAH V Beogradu je bil sestanek predsedstva Skuonosti jugoslovanskih univerz, na katerem so obravnavali elaborat o podiplomskem š'u:l''u ter o znanstveno-raziskovalnem delu in organizaciji vpisovanja na univerze. V anketi, ki so jo izpolnile vse fakultete, so bile prošnie naj hi povsod uvedli najvišjo stopnjo Izobrazbe. Zdaj proučujejo voraJ.-->'e finansiranja podiplomskega študija in znanstveno-raziskovalnega c!~'.i. IZID ENOTNEGA SRBOIIRVATSKEGA PRAVOPISA V prostorih Zvo-e Hign-.lovanskih književnikov le bila orotokli teden kratka slovesnost ob izidu novega in prvega enotnega srbohrvaškega pravopisa. Izdajo tega pomembnega dela so pripravljali ^e? l't. ZASEDANJE EVROPSKE RADIOTELE VIZIJE V TRSTU Zasedanja Evropske radloteleviztjske uniie pretekli teden v -------tu se je udeležilo nad :;o delegatov včlanjenih držav ter predm^niki rv!;-.-televizljskih omrežij Avstralije, Kanade, Poljsko in ZDA. I-Ik-atl se sestala v Trstu mednarodna žirija, ki bo iiodoliln nagrade •'!">•' najboljša dela na področju radia in televizije. Naša država W> --•.! rv.-v> z dvoma radijskima dramama, in sicer z Lcbovieevo »Luči in "n in Marinkovičcvo »Roke«. Po zasedanju so udeleženci ob;«V>>i ;••-> sko jamo in Ljubljano. IEMA m DOM -jžr ZDRAVSTVO IN VZGOJA ft O T R O K I N D R U 2 I N A ★ «A 11X3 DOM ft ZDRAVSTVO m VZGOJA ir O T R @ I ODBORI ZA TEDEN OTROKA BODO POSTALI STALNI DRUŽBENI ORGANI cn y c^ ¿ji t Letošnji Teden otroka proslavljamo v obdobju velikih uspehov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja ter hkrati v okoliščinah, ki narekujejo večje napore pri reševanju številnih vzgojnih in varstvenih nalog ne le v mestu, ampak tudi na podeželju. Naglo naraščanje proizvajalnih sil v pogojih delavskega samoupravljanja in uveljavljanje novega" komunalnega sistema poslavlja vzgojne naloge, varstvo in zaščito otrok v povsem novo obdobje: s tem, da so proizvajalci soodgovorni za razdelitev ustvarjenih materialnih dobrin, dejansko odločajo v naši družbi o tem, kdaj, s kolikšnimi sredstvi in kako reševati posamezne probleme družbenega standarda. Zal se v gospodarskih načrtih naših komun te naloge še ne zrcalijo v taki meri, da bi perspektive otroškega varstva bile v razmerju z zmagovitim pohodom družbenih sil na ostalih področjih družbenega in gospodarskega razvoja in zbori volivcev še zdaleč niso tribuna, s katere bi državljani nakazovali potrebe družin in otrok in jih po tej poti načrtno vključevali v petletne načrte komun. otroško varstvo v mestu in na podeželju Varstveno-vzgojnc ustanove, ki so dobile v letošnjem programu Tedna otroka prvo mesto, so bile prav te dni glavni predmet razprav občinskih odborov za pripravo Tedna otroka ter so sodelovali v njih predstavniki vseh družbenih organizacij in člani občinskih svetov. Odbori za Teden otroka, ki bodo postali stalni družbeni organ, so sprejeli ustanavljanje novih otroških ustanov za izhodišče svojega dela. Stanje v llrpeljah, Pivki, Izoli, Piranu, Scmedeli in Dutovljah, kjer nenehno narašča število zaposlenih mater, naravnost vpije po otvarjanju takih ustanov. Marsikje ni rešeno tudi varstvo otrok mater-proizvajalk na kmetijskih posestvih. Odbori si bodo tudi prizadevali, da bi usmerili otroške vrtce v Kopru, Sežani, Izoli, Postojni in Ilirski Bistrici na kombinirane ustanove, v katerih bi našli potrebno vzgojno-varstveno zatočišče tudi šolski otroci. Sc manj zadovoljivo je stanje otroških igrišč povsod tam, kjer je dovolj otrok. Takih krajev in središč pa je seveda precej. Odbori za Teden otroka so v svojih programih namenili vso skrb tudi razvijanju drugih ustanov za varstvo otrok ter bodo v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi iskali tsc poti, da bi v vseh večjih stanovanjskih blokih ali novih naseljih našli prostore, kjer bi organizirali varstvo otrok ter tako razbremenili prepolne otroške vrtce. Odbori za izvedbo programov Tedna otroka bodo s tesnejšo povezavo in sodelovanjem sindikalnih organizacij, podjetij in posameznih državljanov dokončno morali utreti načrtom o PO* i vzgoji, zaščiti in varstvu otrok pot v družbene načrte komun. Brez tega si namreč ni moč zamišljati uresničitve zastavljenih nalog, zalo so organizatorji osvojili geslo: Programi Tedna otroka naj bodo programi ko- Šolski prostori IN ŠOLSKE KUHINJE O vlogi šolskih kuhinj in njih pomenu za pravilno rast in vzgojo otrok smo že večkrat pisali. Zadovoljivo stanje in poslovanje šolskih kuhinj v preteklem šolskem letu žal letos krhajo posamezna šolska vodstva, ki zaradi težavnejSih pogojev šolskega dela ne znajo najti poti za ponovno otvoritev mlečnih kuhinj. Večina odborov za Teden otroka je sprejela v svoje programe naloge v zvezi z boljšim delom šolskih kuhinj. Te pa bodo izvedljive le ob sodelovanju vseli pristojnih činiteljev in predvsem staršev, ki jih bodo morali pritegniti v upravljanje šolskih kuhinj. Brez vsestranskega sodelovanja staršev, ki bodo morali ob vsaki priložnosti, predvsem na zborih volivcev, poudarjati in Iskati izhod za rešitev perečega vprašanja šolskih prostorov, 1)1 zvodenelo tudi delo odbora za Teden otroka. šole za starše in vzgojne posvetovalnice Končno naj pri programu odborov za Teden otroka navedemo še važno področje vzgojnega dela: šolo za starse in vzgojne posvetovalnice. Obe področji tega važnega izobraževalnega dela s starši sta bili pri nas vse doslej precej zanemarjeni, medtem ko so ponekod, na primer v Ljubljani, doživele šole za starše izreden porast po kvaliteti kot po številu obiskovalcev. Podobno se domala povsod v večjih središčih uveljavljajo tu<>. vzgojne posvetovalnice, ki temeljito obravnavajo najrazličnejše vzgojne probleme, ki bi bili za same starše brez nasvetov strokovnjakov — pedagogov in psihologov — nerešljivi. Zato se odbori za Teden otroka tudi na našem okrajnem področju odločno zavzemajo za redno delo teh šol v vseh večjih krajih, kar bo ob dobro organizirani izobraževalni mreži Ljudske univerze vsekakor izvedljivo. Kazen tega vsebuje program tudi halogo takojšnje organizacije poklicnih posvetovalnic v Kopru, Postojni in Sežani. Pedagoško društvo v Kopru, ki je po dokajšnjih izkušnjah iz preteklih let že sestavilo program predavanj za šolo za starše, je pripravilo tudi že vse potrebno za otvoritev vzgojne svetovalnice. V tej nalogi ne zaostajajo tudi v Sežani in v Postojni. (bb) Iz vsebine: Teden otroka 1960; O kongresu mednarodne organizacije za predsolsko vzgojo otrok: MILKA KOVIC: V prvi razred; KRISTINA BRENKOVA: Globus; MARIJA VOGELNIK: Pionirska Sneguljčica; MILAN DIVJAK: Kako ocenjujemo otroka doma in v šoli; GUSTAV SIL1H: Moj otrok nima nobene volje; ANICA DOLANC: O vajenskih in dijaških domovih, No- OB TEDNU OTROKA PREBERITE ŠE TO Občinski ljudski odbor Koper je na eni svojih sej obravnaval problematiko stanovanjske izgradnje na svojem območju in med zaključki sprejel tudi sklep, da izdela poseb-ne predpise, ki bodo usmerjali racionalno stanovanjsko izgradnjo. Zdaj je ta osnutek gotov in predložili so ga v razpravo strokovnim organizacijam, društvom in ustanovam, družb eno-političnim organizacijam ter oblastnim organom. Namen tega je, naj bi v najširši razpravi dopolnili predloge, o katerih bi potem razpravljal svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Ob Tednu otroka bi opozorili zlasti na neko pomanjkljivost pri tem osnutku. Pod naslovom »Ostali skupni in J10-možni prostori« beremo med drugim, da mora biti na vsakih 50 stanovanj stanovanje za hišnika, delavnica za. hišna popravila, na vsakih 20 stanovanj družabni prostori, da mora imeti vsak stanovanjski objekt kolesarnico in da je računati s prostornino za 2 kolesi in 1 moped na dve stanovanji, dalje piše v osnutku, da morajo biti v neposredni bližini stanovanjskega objekta rezerviram potrebni parkirni prostori za motoma vozila in da je predvideti 1 osebni avtomobil in 2 motorni kolesi na 3 stanovanja itditd. Zelo nas pa čudi, da nikjer ne beremo niti besedice o prepo-trebnih prostorih za varstvo in igro otrok. Zdaj, ko smo o tem že toliko razpravljali, ko smo se prepričali, da je to ena izmed hudih pomanjkljivosti naših novih stanovanjskih blokov in naselij in ko smo se ze-dinili, da mora biti v bodoče bolje, nas pušča novi osnutek na starih pozicijah. Tako ni čudno, da je predlog o dopolnitvi predpisov o stanovanjski izgradnji omenil med najbolj nujnimi korekturami prav prostore za otroke. Ob Tednu otroka mislimo na to še prav posebno. jc NOVA goveja j 11 h a z mesnim rižem POKUSITE JO IN NAVDUŠENI BOSTE! PROIZVAJA 0m ELAMARIS IZOLA ve knjige, Diaiilm v našem vrtcu; BREDA VRI-IOVEC: Otroška in mladinska odrska dela; MARIJA VOGELNIK: Kdo naj komu igra; KRISTINA BRENKOVA: Rad bi bil koristen; TEA JANEZIC-MIKES: Šoloobvezen otrok z okvarjenim vidom; DR. LEO MATAJC: Kaj moramo vedeti o oslovskem kašlju, Pomenek s starši; NEŽA MAURER: Tiho, tiho, Midva; JANA MILCINSKI: Sredi noči, Otroško perilo. Recepti so zanimivi zato, ker prinašajo dvojno količino živil. Prva številka pomeni količino, potrebno za enega otroka, druga pa količino za štiričlansko družino. V mislih imamo tako, ki jo sestavljajo dve odrasli osebi, en predšolski (4 do 5 let) in en šoloobvezen otrok. SESEKLJANI MESNI CMOKI 50 g (230 g) sesekljanega ali zmletega mesa, čebula, 10 g (10 g) na-vlaženega kruha, '/1 (1—2) jajca, sol, paprika, poper, 10 g (45 g) moke, voda ali juha, sol, malo naribane limonine lupinice, po želji in okusu ščepec sladkorja. Zmleto meso, zmleto čebulo, ožet kruh, jajce in vse začimbe zmešamo v gladko mesno maso. Slanino zrežemo na kocke in preevremo, dodamo paradižnik, nato moko, nekajkrat premešamo in zalijemo z vodo ali juho. Tekočine sme biti le toliko, kot jo zahteva primerno gosta omaka .Ko prevre, vložimo vanjo cmoke, ki smo jih pripravile iz mesne mase. Vre naj komaj vidno 20 minut. Omako po okusu osolimo; če je paradižnik zelo kisel, tudi osladimo in odišavimo z limonino lupino. ZDROBOV NARASTEK S SKUTO 150 g (pičlo '/i I) mleka, 30 g (125 g) zdroba, '/« (eno) jajca, 13 g (65 g) sladkorja, malo cimeta, 40 g (200 g) skute. Zdrob kuhamo v vrelem mleku 5 minut in ga ohladimo. Penasto umešamo rumenjak in sladkor, dodamo cimet in pretlačeno skuto. Vse zamešamo v kuhan zdrob, nazadnje narahlo primešamo še sneg iz beljakov. Zmes denemo v pomaščen model za narastke ali v kožico in pečemo pri srednji vročim 45 minut. MLEČNA PIJAČA 200 g (750 g) mleka, 20 g (200 g) sadnega soka, 20 g (75 g) sladkorja, malo limoninega soka. Med žvrkljanjem vlivamo počasi v mleko sadni sok. Osladimo in dodamo po okusu limonin sok. Pijačo takoj ponudimo. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) Model po najnovejših modnih zahtevah: bluza iz rožastega jerseya ln ozko, kratko krilo, poudarjen nizek pas. Splošna linija: neizrazito oprijemajoča Počasi sem priprl oči. Prvi hip se nisem mogel zavesti kje sem, kaj se dogaja z menoj. V glavi mi je čudno brnelo in roke so bile mlahave, brez moči. Potem sem nekje iz dalje ujel otroški vrišč in se nehote nasmehnil. Vedno sem ljubil ta vrišč — ta otroški smeh. Na stenah moje sobe visijo že obledele podobe mojih nekdanjih učencev. Zagledal sem se vanje in pred mojimi očmi so spet zaživeli prav taki, kot so bil nekoč. Videl sem Jožka, tistega malega navihanca, ki je tako rad grizljal svinčnike in peresnike; videl sem Mojco, tisto bledo, plaho punčko, ki mi je vedno nosila cvetje; videl sem Pepčka, najslabšega matematika in najboljšega violinista... Z očmi sem poromal proti omari. Na njej še vedno leži mala otroška violina-polovinka, Skoro pobožno sem gledal vanjo, .»Koliko drobnih prstov se je vadilo na njej...« sem se spomnil. Potem sem stegnil roko proti nočni omarici in se dotaknil majhnega koščenega stojala v obliki violinskega ključa. Izpod njega sem izvlekel rožnato vizitko, iz kuverte potegnil bel papir in Čital: »Dragemu profesorju glasbe — hvaležni učenci V. b razreda...« Roka mi je trudno omahnila, čelo mi je oblil pot, v očeh sem začutil solze. »Moji dobri otroci ...« sem tiho rekel. »Moji ljubi ...« Tako čudno ganjen sem bil. Spet sem videl tisti dan, ko sem prejel darilo. Videl sem vse tiste otroke ... »Sedaj jim nisem več potreben ...« me je grenko spreletelo. »Sedaj nisem potreben nikomur več ...« Hotel sem se dvigniti, a nisem imel moči, znova sem omahnil vznak. Že nekaj dni sem se počutil slabega, končno me je vrglo do kraja ... »Kaj je z menoj ...« sem razmišljal in se mukoma okrenil na drugo stran. »Vsepovsod je razsajala gripa, se je lotila tudi mojega starega telesa?« Še sem si dajal poguma. »Morda si le domišljam ,..« Zbral sem vse svoje moči, po vsej sili sem hotel premagati samega sebe, Nikogar nisem hotel nadlegovati, nikomur nisem hotel biti v breme. Toda vsa moja dobra volja je to pot propadla. Znova sem obležal na blazinah. V glavi sem začutil vročico, čudni kolobarji so zaplesali pred mojimi očmi, Potem je iznenada izginilo vse: omotica, slabost, vročica, iz- ginili so črni kolobarji, izginilo je... Nenadoma sem se znašel v parku. Sedel sem na zeleni klopi in krmil golobe, potem sem vevericam metal lešnike in orehe. Zaslišal sem otroški vrišč. Preko travnika so dirjali otroci. Njih veseli obrazi so bili ožarjeni od sonca, smejali so se in potem ... bil sem presrečen ... ustavili so se ob meni. Pričel sem jim praviti zgodbe. Povedal sem jim mnogo zgodb in vse zgodbe so si ■bile podobne ... Vse so govorile o otrocih, ki so ljubili glasbo, umetnost... Potem so tudi otroci izginili, izginil je travnik, izginile so veverice, golobi... Ves poten sem odprl. oči. S tresočimi rokami sem se dotaknil posteljne preobleke... Tudi ta je bila čisto premočena. V sobi je bilo zadušno, soparno. Začutil sem neznosno žejo. Ustnice so bile suhe, "izžgane ... »Da bi imel samo kapljico vode ...« sem pomislil. In spet sem pozabil na žejo, spet sem se pogreznil v temo. Ničesar nisem čutil, ničesar potreboval ... Kako dolgo sem ležal tako, ne vem; ko sem se vzdramil, je ob moji postelji ihtela moja dobra stara sestra Vida. Ob njej je stal zdravnik. Zaskrbljeno je gledaLgjgg vame in nekaj me je spraševal.^P Nisem bil sposoben, da bi kar koli odgovarjal. Z očmi sem begal po sobi, kot bi nekaj iskal. Zdaj sem s pogledom poljubil stari pianino; gledal sem ga, kot bi se poslavljal. Potem sem se z očmi dotaknil skladovnice notnih zvezkov, partitur; ustavil sem se ob beli vazi na pianinu in opazil, da je cvetje v njej že čisto ove-nelo. Zaprl sem oči in globok vzdih se je izvil iz mojih prsi. Prav tedaj so vrata v tečajih zaškripala. Dvignil sem pogled... Nekdo je vstopil... Nisem verjel lastnim očem. Na pragu je stala Mojca, moja ljuba, draga nekdanja učenka Mojca. V rokah je držala velik šopek' belih tulipanov. Stopila je k moji .postelji, brez besed pobožala mojo dlan. Potem je s svojo mrzlo dobro ročico smuknila preko mojega čela ... Zaprl sem oči in ona je po prstih stekla do pianina, dvignila vazo in uvelo cvetie nadoknadila z nežnimi svežimi cvetovi... Moje oči so se umirile. Gledale so tisto nežno majhno dlan, gledale so tiste bele tulipane in v tisti dlani, v tistih tulipanih so našle to, kar so iskale ... DVA OBISKA PRI GRADITELJIH VODOVODOV NA SEŽANSKEM D □ UI8S1 Jlfaflzpčz p&zdjccwe- Cčt^gZ / yuyos ^ / Na razpolago smo imeli le nekaj pičlih ur. In čim bolj smo se pribli-žerali prvemu cilju — Dolenji vasi, tem bolj je kopnelo upanje, tla bomo lahko opravili svojo nalogo. Bilo je lepo popoldne in sonce se je'pomikalo počasi po nebu, ki je Mlo Cisto kot pravkar umita šipa. Prava izjema po tolikem dežju. Na polju je mrgolelo pridnih delavcev. Otava, ajda, krompir .. . Povsod je treba hiteti, kajti jutrišnje vreme je več kot negotovo. Jožeta Gostišo smo vendarle našli. Pravkar je zapustil delo pri gradnji vodovoda in za nekajminutno razvedrilo stopil z družbo na balinišče pri mlinu. Tovariš Gostiša je predsednik krajevnega odbora SZDL v Dolenji vasi iu podpredsednik Iniciativnega odbora za gradnjo vaškega vodovoda. Sicer pa je zaposlen na Živinorejski ekonomiji kot skladiščnik. Pogovor se je zasukal okrog vodovoda. Zanimalo me je vse od kraja: od kdaj je v vasi ta zamisel, ki jo sedaj uresničujejo, kako so začeli z delom, zlasti pa, kakšno vlogo je pri em imela osnovna organizacija ZDL, Takole je odgovoril: »Misel, da bi napeljali vodovod v vas, je že stara, saj sega nekako v leto 1930. Vendar so se tedaj ogrevali za napeljavo vodovoda le nekateri posamezniki, splošno mnenje pa je bilo, da bi bilo dovolj, če bi zgradili velik krajevni rezervoar, kjer bi nabirali vodo za vso vas. Sele pred petimi leti so odstranili kamnita korita sredi vasi in zgrajeno je bilo novo cementno napajališče. Zamisel o gradnji vodovoda pa smo nekoliko zanemarili, ker se je ukoreninilo ma-lodušje, češ da je premalo delovne sile za tako delo, čeprav šteje vas 50 hiš. Pred letom dni pa smo se zbrali na zboru volivcev. Takrat smo se dogovorili, da bomo napeljali vodo v Tse hiše, še prej pa bi zgradili rezervoar. Glede obveznosti, ki naj bi jo porazdelili na posamezne vaščane, moram pripomniti, da najbrž nismo storili prav, ko smo zahtevali, naj bi vsaka hiša enako prispevala, kljub temu, da so hišni lastniki po gospodarski moči zelo različni. Takrat smo namreč predvidevali, da bi vsaka hiša prispevala po 350 delovnih ur. Lanskega novembra smo zgradili rezervoar, ki drži 350 kubičnih metrov vode. Postavljen je na najvišji točki v bližini »turna« (tabora, vaškega stolpa). Dnevno je delalo po S ljudi v začetku, kasneje pa skoraj vsi vaščani. Skraja je šlo nekoliko počasi in trdo od rok in nekateri so od dela odstopili, tako n. pr. Jože Celedin, ki je že opravil 54 prosto- voljnih ur, pa je kasneje nehal z delom, češ da ne bo delal za druge. In sedaj se utegne zgoditi, da niti on sam ne bo dobil vode, čeprav je glavni vod že potegnjen mimo njegove hiše. Rezervoar je vlil novega poguma. Navdušenje pa je še bolj naraslo, ko smo na petih odcepih priključili 5 začasnih pip v bližini hiš. Mnogim ni bilo treba več nositi vode od javnega izlivka pri napajališču do doma. Cim bolj so se vodi bližali hišam, tem bolj so gospodarji hiteli nabavljati cevi za priključke. Danes bi lahko naštel na prste ene roke tiste, ki še nimajo cevi doma. Tudi jarkov za priključke je izkopanih že okrog polovica. Nekateri se zdaj navdušujejo, da bi v skupno delo všteli tudi hišne priključke, drugi temu ugovarjajo. Problem je tudi v tem, da so nekateri že precej prekoračili svojo obveznost, drugi pa so v zaostankih. Delo bo gotovo končano že letos, če le ne bo dež preveč nagajal. Doslej smo morali razstreliti okrog 500 min in potekalo je nadvse zadovoljivo, kar je predvsem zasluga posameznikov, pa tudi krajevnega odbora, osnovne organizacije SZDL in seveda tudi našega vodovodnega odbora.« • * • Na Dolenjah pri Stjaku smo kmalu opravili. Poiskali smo Jožeta Turka, ki je predsednik Krajevnega odbora Stjak in glavni organizator gradnje vaškega vodovoda ter javne kopalnice, pri čemer mu je pridno pomagal Lojze Saražinov. Oba objekta so otvorili že 28. avgusta, vendar sta nas toliko zanimala, da smo radi prisluhnili besedam prebivalca vasi, ki šteje komaj G hiš. zvedeli smo, da so delo v Dolenjah spremljali tudi prebivalci sosednih vasi in zato so se Poljanci in Bogovci že lotili nečesa podobnega, čeprav v manjšem obsegu. Vse kaže, da bodo tudi Stjačani kmalu nadaljevali z napeljavo vodovoda s Komarč. Prava vodna mrzlica po skoraj vseh vrhovskih vaseh, če odštejemo že pred leti gzrajen vaški vodnjak na Vrabčah in vaški vodovod pri Tomažu, pa tudi vodni rezervoar na Velikem polju in še morda tisto vodno lovišče v Grižali, gradnjo vodovoda v Gornji Branici, da ne omenimo še nekaj drugih kraških vasi! »Tudi pri nas ni šlo brez težav,« je dejal Jože Turk, »marsikoga je bilo treba šele prepričati o koristih napeljave vodovoda v vas in marsikateri izmed njih je naše sile podcenjeval. Ko smo se prepričali o zmogljivosti studenca, smo se takoj lotili dela in niti žive skale nas niso zaustavile. Najprej smo zgradili vodo- vod, nato pa kopalnico. Delavcev nas je bilo vedno dovolj za vsa težaška dela in za prevoze. Zato smo lahko opravili precej več kot G000 delovnih ur in vrednost našega dela je bila ocenjena na okrog milijon dinarjev. Drugega nimam kaj povedati, morda le to, da tam, kjer je bil še pred letom smrdeč kal, danes ob nedeljah kegljamo, da smo veliko prispevali k ureditvi nekdanjega kolovoza med Kazljaml in Stjakom, da lahko sedaj po tej poti vozijo tudi tovornjaki in druga motorna vozila, da smo družno s prebivalci Nove vasi, Maliničev, Boga, Pristave in Hribov, zgradili most na Blečki v Kaši in da smo pomagali tudi graditi most pri Malini-Cih, Moji vaščani so bili pridni tudi pri elektrifikaciji, toda vse to je bilo že pred leti. Spodbudo za ta dela smo črpali na sestankih SZDL in vedno smo našli razumevanje za pomoč.« POLDE RENER ¿¿tu-. ap-dttt L^ 3 (čutuK. J ñpék cam 5 (^■fAtoi,' ( rit»iyjM ;t y -pvzet ■ v tharc-ác- /9¿O T OUKHSATI QGLlz^ rzvtun i t/Cel*/ Ob odhodu iz Jugoslavije so agadirski mladinci napisali posebej za naše bralce in preko našega lista za vse Jugoslovane prisrčne poslovilne besede in bo podnje prav vsi podpisali (na sliki) AGADIRSKI FANTJE KLIČEJO Z »BOVCA« Ko so se v Maroku lomile in pokale globoke zemeljske plasti, se je cvetoči in v življenju kipeči Agadir podiral v ruševine, v razdejanje, revo in smrt. Takrat smo se zdaleč prvič srečali, ne da bi se kdaj videli ne poznali. Tako veleva človeško srce, ko ga zadeneta in dosežeta stiska in obup s katerega koli konca sveta. To soboto, 1.ioktobra, se na naši čezoceanki »Bovec«, zasidrani v koprskem pristanišču, vedro poslavljamo kot dobri znanci in prijatelji. Zvečer bo »Bovec« dvignil sidro in pojde na svojo četrto vožnjo .v New York, Vmes bo čez štiri dni izjemoma pristal v T anger ju, da izkrca trideset mladih Agadircev, ki so bili štirideset dni v gosteh v Jugoslaviji. PROSLAVA 10. OBLETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V sežanskem Avtoremontu, ki je pred dobrim letom postal obrat koprskega transportnega podjetja »Intereuropa«, so pred dnevi svečano proslavili deseto obletnico delavskega samoupravljanja. hodek na osebo zvišal od prejšnjih 206.000 dinarjev na 1,723.000 dinarjev v preteklem letu. V obratu AvLoremont posvečajo vso pozornost tudi družbenemu standardu svojih članov ter so v preteklem letu zgradili zanje deset stanovanj. Tudi strokovno usposabljanje je deležno posebne skrbi vodstva obrata in organov samoupravljanja, saj je doslej pridobilo kvalifikacijo 68 delavcev, visoko kvalifikacijo pa dva člana kolektiva. »Nikoli bi si ne mislil,« pravi profesor Laibouri Azouzi, »kako brez meja in dobro je to svetovno človeško srce! Kako neizmerna bi brez niega bila naša aga-dirska tragedija, kako nedopovedljivo bridka, če bi jo zagrnila popolno osamljenost...« S pogledom, polnim neprikrite otožnosti, me zamolklopolti in gostolasi arabski profesor vodi v ladijski jedilnici od mize do mize. Mladi Agadirci s slastjo pospravljajo kosilo, kakor pač mladi ljudje povsod po svetu. Glava pri glavi. Velike, temne in blesteče oči. Gosti, drobno js-ko-drani lasje. Mladosten in vroč temperament. »Zdaj so te mlade glave razkropljene po vsem Maroku,« se profesor Azouzi za hip zamisli, ko mi prižge ponujeno jugoslovansko cigareto »Internacional«. Mimogrede pristavi: »Te cigarete so mi najbolj všeč!« Spogle-dava se skozi modre kolobarje cigaretnega dima in že sva spet pri agadirskih fantih. »Vsi so dijaki na licejih po raznih maroških mestih. Agadir, od koder so doma, je še v razvalinah. Te mlade sile ga bodo spet postavile, o tem ne dvomim, Ali zdaj, to morate razumeti, si ti fantje šele celijo svoje hude osebne rane. In, to kar mirne duše zapišite: vaša prelepa Jugoslavija jim je pri tem v štiridesetih dneh nedopovedljivo mnogo pomagala!« Okoli najine imize je čedalje večja gneča. Fantje so pokosili. Zdaj v svoji maroški francoščini neugnano čebljajo vsevprek. Slo-ki, potegnjeni črnec se vzpenja čez vse. Edini zamorec med to arabsko mladino po višini prekaša vse. Naša mladina v Beogradu in drugod po Jugoslaviji, kjer so bili mladi Agadirci v gosteh, ga je krstila za »Sava«. Ime se ga zdaj drži- tudi med Agadirci. Z odprto vrsto bisernih zob in nasmejan se nam predstavi: »Savo! Dober dan! Zdravo!« Njegova topla roka, temna ko oglje, krepko in prisrčno sega v naše bele dlani. In že stresajo agadirski fantje vsevprek svoj jugoslovanski besednjak, ki so si ga pridobili na poti po Jugoslaviji do Kopra. Kako malo besed je pravzaprav potrebnih, da se ljudje z raznih koncev sveta razumejo! »Prav nič nas ni sram, ko vam' povem, da smo se predvčerajšnjim ob slovesu na Reki vsi mladi Agadirci jokali. Slovo od Ju- goslavije nam je do kraja odprlo srce. Teh štirideset dni med vami nas je za vselej privezalo na Jugoslavijo,« ganjen pripoveduje mladinski vodja Šekri, študent iz Rabata. »Vsi smo na Reki ob slovesu dobili prepolno daril. Vsakdo tudi podobo maršala Tita. ki jo je ob prejemu poljubil kot dragocen spomin in simbol prelepe Jugoslavije...« »Pa še svoje jugoslovansko ime povej!« spet vedro zaženejo glasove mladi Agadirci, ko da žele pričati, da mladega človeka tudi najhujši udarci v življenju ne morejo podreti ne zlomiti, ko da žele povedati, da zanje Agadir ni izgubljen. In v prisrčnem razpoloženju se izkaže, da si je mladi "'Šekri iz Rabata pridobil v Jugoslaviji ime našega popularnega nogometaša Šekularca. Z njim se zdaj vrača v Maroko, kjer bo čez nekaj let morda profesor, morda inženir. »Ko bo spet stal Agadir, me bo verjetno kdo izmed tehle še kdaj poklical: Zdravo, Šekularac! In tudi v tem je košček vaše Jugoslavije, Iti jo zdaj odnašam v svojo domovino na zahodnem obodu Afrike,« se živahno vzradosti študent Šekri. V sončnih popoldanskih urah se agadirski fantje razkropijo po Kopru. Zvečer, ko se »Bovec« rahlo odmika od koprskega pomola, neutrudno mahajo čez ograjo palube in vsevprek kličejo: »Na svidenje, prelepa Jugoslavija!« dokler ladje in mladih Agadircev ne zagrne večerna zavesa na robu koprskega zaliva. Ljubo Cvrček Prevozni kioski za prodajo mleka in mlečnih proizvodov, brezalkoholnih pijač in drugih prehransklli predmetov. Tudi takšna vozila izdeluje prizadevni kolektiv Avtoremonta v Sežani Na slavnostni proslavi so podelili najbolj zaslužnim delavcem denarne nagrade, slavje pa so zaključili z zanimivimi športnimi tekmovanji. Naj omenimo, da je poslovalo podjetje Avtoremont. vse do priključitve k Intereuropi pod imenom »Avtoprevoz« Sežana in se je v glavnem ukvarjalo s potniškimi in tovornimi prevozi. Po priključitvi k Intereuropi so poslovanje razširili in usmerili svojo dejavnost pretežno na popravila motornih vozil. Levji delež za stabilnost tega ^brata je pripisati dobremu go-^^■idarjenju že v preteklih letih, dokazuje tudi izreden vzpon bruto realizacije, ki je znašala leta 1950 komaj nekaj več kot 13 milijonov dinarjev, medtem ko znaša pokazatelj bruto realizacije v letu 1959 kljub zmanjšanemu številu zaposlenih že 91,2 milijona dinarjev, medtem ko se je do- NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Popoldne se je nagnilo v drugo polovico. Čeprav smo v Moskvi že tri dni, nam sonce še vedno sramežljivo skriva svoj obraz. Se sreča, da se dež najraje cedi izpod neba v nočnih urah. Tokrat nas na dvorišču pred hotelom »Turist« ne čaka avtobus. Na naše vprašujoče poglede vodič pove, da do stalne gospodarske razstave, kamor smo namenjeni, ni daleč in .io torej lahko uberemo kar peš. Turistično naselje, zgrajeno 1. 1955 kmalu po otvoritvi razstave, se namreč nahaja v njeni neposredni bližini. Počasi cepamo skupaj. Končno smo vsi. To pa je sigurno znamenje, da je minilo v najboljšem primeru pol ure od časa, ko je bil napovedan zbor. Oboroženi z dežnimi plašči in drugo zaščitno opremo krenemo proti razstavišču. Natančno ob pol petih se bomo zo-pcl zbrali na tem mestu,« nas opozori Lilija, ko pustimo vhodna vrata za seboj in se znajdemo pred prvimi paviljoni sovjetskih republik. »Od tu bomo šli vsi v Cirkoramo.« »Kaj je to?« vpraša eden. vseh ostalih devetindvajset pa misli isto. »Cirkorama? Boste že videli!« se Lilija lakonsko odreže. Tako se čez pol. ure vsi do zadnjega gnetemo pred vhodom v Cirkoramo, nizko okroglo stavbo. Zvedeli smo samo to, da nam bodo tu predvajali film »Pomladanske vode«. Skupno z ostalimi se znajdem v temnem prostoru, Tipam naokrog, da bi našla prazen sedež, Nekaj sekund mine, preden se mi posveti, da v dvorani ni nobenega sedeža. Počasi se mi oči privajajo temi. Kmalu zazrem okrog sebe stoječe postave gledalcev. Potem ugotovim, da je krog in krog na stenah razpeto filmsko platno. Napeto čakam, kaj se bo zgodilo. Na vsem lepem se skoraj sesedem od neznanskega trušča, ki ga povzroče zvočniki, nameščeni na stenah in pod ploščo, na kateri stojimo. Na platnu se pojavijo prve slike, projicirane iz več kinoprojektorjev hkrati. Na vse pretege obračam glavo in skušam ujeti čimveč prizorov. Strašno ml je žal, ker nimam oči še za- PIŠE MARIJA VOGRIC daj in na obeh straneh glave. Vratna vretenca me čedalje bolj opozarjajo, da bo podobne fizkulture kmalu dovolj. Pravkar je na vseh platnih za-blestela jezerska gladina. Zaslišim brnenje motornega čolna. Za mano se pojavi krma, spredaj kljun čolna. Imam občutek, da se peljem v njem in krmarim. Zdajci se jezero vznemiri. Piš vetra ga razburka, čoln se prične zibali na valovih, ki jezno udarjajo ob njegove stene. Ce se ne motim, mi zdajle prav malo manjka do bruhanja, se zavem neprijetnega dejstva. Tako mora biti, ko se človeka prijemlje morska bolezen, pomislim in sunem pod rebra Štefana, da bi ugotovila njegovo zdravstveno stanje. »Je tudi tebi slabo?« me vpraša, še preden utegnem ziniti. »Zdaj mi je nekoliko odleglo,« odvrnem potolažena ob ugotovitvi, da tudi druge nadleguje šlabost. Pred paviljonom spet najdem naše fante. »Si videla možganski stroj?« me vpraša Božo. »Ne. Kje pa je bil?« »V stranski sobi. 5.000 računskih operacij izdela v minuti.« »Kaaaj?« zazijam od začudenja in dodam: »Al' bi mi prav prišel pri izpitih.« Krenemo po stopnicah. Preko zvočnika oddajajo glasbo. Ne da bi se prav zavedala, da mi je melodija znana, začnem brundati napev. Naenkrat obstanem kot ukopana in toliko, da ne zavriskam od veselja: »Fantje! Saj to je vendar naša pesem!« »Pa reeees!!!« mi pritrdijo ostali, prav tako presenečeni. Kakor da so se nam noge prilepile na kamnita tla, nekaj_ trenutkov ne moremo nikamor. »Prišla je, prišla je pomlad., ,« odmeva preko razstavišča. Vpijam vase vsak zvok, vsako besedo. Zdi se mi, da čutim v zraku vonj naših lesov, ko se jih dotakne pomlad. Poslednji zvoki Adamičevega orkestra so že zdavnaj zamrli, v meni pa se nemir še vedno noče poleči. Najraje bi slehernemu, ki gre mimo nas, povedala: »Ste slišali? To je bila naša, slovenska pesem!« Paviljon Estonije, Mlad Estonec se nam približa, nas nekaj časa radovedno opazuje in potem vpraša: »Ste Cehi?« »Ne, Jugoslovani,« »Jugoslovani!« presenečeno vzklikne in že se mu usta razlezejo v širok nasmeh. »Obiskal sem vašo razstavo v Moskvi, Naravnost navdušila me je.« Videti je, da fant misli iskreno. Vsekakor mu moramo vrniti prijaznost s tem, da pokažemo zvrhano mero zanimanja za njegovo deželo. Vodi nas po paviljonu, pripoveduje o do- sežkih Estonije v zadnjih desetletjih in zraven zastavlja vprašanja o naši zemlji. Naši fantje tu in tam nehote (?) poškilijo na dežurna dekleta. Resnici na ljubo moram povedati, da estonskemu paviljonu res ne delajo sramote. Ob izhodu Božo pogleda na uro: »Vsa čast Estoncu, ker nam je v kratkem času povedal o Estoniji več kot se lahko naučiš iz zemljepisa, vendar . . .« »Misliš reči. da se lahko pod nosom obrišemo za ostale paviljone, če najdemo še nekaj tako zgovornih,« ga prekine Tone, »Natančno tako,« prikima Božo. Soglasno sprejmemo sklep, da bomo zaradi slednje s časom poslej bolj previdni pri sklepanju prijateljstev. Ob majhnem jezercu na kraju razstavišča počivata v vsem svojem sijaju dve potniški letali. Pred njima dolga vrsta ljudi, Čeprav vemo, da bo naša potrpežljivost morala tokrat na preskušnjo, je radovednost močnejša. Pridružimo se čakajočim. Z zanimanjem si ogledamo moderno opremljeni letali, v katerih je za udobnost potnikov zares preskrbljeno. Ko zapuščamo zadnje, mi Franček ponagaja: »Misli si, da si filmska zvezda!« »Ideja ni slaba,« takoj zagrabim, ko nas v podnožju stopnic Bošo slika, maham z roko kot bi me obkrožalo na desetine fotoreporterjev. »Kakšna škoda, da nimamo s seboj kovčkov,« se zdajci spomni Štefan. »Domačim bi pokazali slike in prav lahko bi jih prcpelnajstlll, da smo se vozili z letalom,« Na izhodu nam pogled poslednjič zdrsne preko čudovitih vodometov, razvrščenih vzdolž trga »Prijateljstvo narodov«. Nevidna roka jim je prav ta hip vdihnila življenje. Na stotine vodnih curkov se vzpenja pod nebo, pada in se spet dviga. Skozi belkast pajčolan vodnih kapljic se kot v pravljici v ozadju rišejo obrisi paviljonov. (Nadaljevanje sledi) Tudi oo obali bodo umetno osemenjevali Razmah živinoreje in težnja za boljšo kvaliteto plemenske živine sta terjala tudi v obalnih občinah ustanovitev veterinarske postaje. S tem so seveda dani vsi pogoji za umetno osemenjevanje pleme-nic, ki bo zajelo vsaj 80 odstotkov staleža ustrezne živine. Z akcijo umetnega osemenjevanja bodo začeli že pred novim letom. Zaradi sorazmerno nizkega števila plcmenic (3200 glav) bo nastala med dohodki in tehnično izvedbo te akcije manjša zguba. Kot predvidevajo, bo znašala ena skočnina 1500 dinarjev, medtem ko bodo dejanski stroški zaradi Za zaključek TPV V soboto sta Občinska gasilska zveza in Poklicna gasilska četa iz Kopra priredili na Titovem trgu v Kopru prvo gasilsko revijo. Več sto ljudi, med katerimi jc bilo največ šolske mladine, je z zanimanjem opazovalo Poklicno gasilsko četo pri gašenju požara z najrazličnejšimi gasilnimi aparati ter reševanje ljudi iz najvišjih nadstropij. Revija je javnost opozorila na veliko vlogo, ki jo ima v socialistični družbi gasilstvo, in seznanila državljane z upravljanjem vseh gasilnih sredstev od najbolj primitivnih do najbolj sodobnih. S tem je bil tudi uradno zaključen letošnji Teden požarno varnosti. PrS delu več s!stow (Nadaljevanje z 2. strani) mlajši po obstoju in sestavu članstva. Letne konference organizacij LM na šolah pa bodo morale spregovoriti zlasti o tem, kalko naj bi LM v prihodnje še več prispevala k ustvarjanju bolj delovnega vzdušja v šoli. Pri mnogih posameznikih in razrednih kolektivih se še srečujemo z negativnimi tendencami, da se dijaki borijo samo za ocene, poslužujoč se pri tem najrazličnejših sredstev, ki sodijo prav tako v preteklost kot mnoge druge hibe dosedanjega šolskega sistema. Zelo homogen sestav vaških aktivov LM ni v prid prizadevanjem, da bi se le-ti čimbolj vključevali v izvajanje kmetijskih nalog. Mladinske organizacije so se doslej največ ukvarjale s problemi ustvarjanja pogojev za društveno izživljanje mladine. V tej smeri je bilo največ pobud. Okrepiti in razširiti bo treba gibanje mladih zadružnikov, ki se. bo po reorganizaciji v jeseni moralo tesneje povezati z organizacijo Ljudske mladine. Plenum je dalje ugotovil, da so občinski mladinski komiteji najšibkejši člen v verigi vodstev mladinske organizacije. Sedanje stanje je seveda resna ovira v prizadevanjih, da bi v skladu s celotno komunalno politiko jačali tudi občinske forume LM, ki naj bi na svojem področju nastopali čimbolj samostojno. Kadri v sekretariatih občinskih komitejev se prehitro menjavajo. Praznine, ki nastajajo po vsaki takšni zamenjava, zelo negativno vplivajo na kontinuiteto dela komitejev. Izbira sekretariatov je preveč prepuščena sami Ljudski mladini in se tem funkcijam glede na ostale organizacije ni posvečalo dovolj pozornosti. Naslednji problem so materialna sredstva. O tem je bilo mnogo govora na skupnih posvetovanjih sekretariatov ZK in komitejev LM, ki so bila čez poletje v občinah. Spričo vse širše dejavnosti organizacije, so upravičene zahteve, da bo treba v bodoče tako osnovnim organizacijam kot občinskim komitejem dati večjo materialno bazo. Na posvetovanjih v občinah se je v ospredje postavljalo tudi vprašanje, kako v prihodnje zagotoviti večjo širino v delu občinskih mladinskih vodstev in jim pomagati, da bodo kos svojim političnim nalogam. Rešitev, je bilo poudarjeno na plenumu, je nedvomno v bolj sistematičnem in neposrednejšem kontaktu komitejev LM s celotnimi forumi ZK, SZDLJ, sindikata in ljudskega odbora, ki naj bi idejno in programsko usmerjali delo LM v občinah. Marija Vogrič večje kilometrine prevozov ekipe znašali okrog 1700 dinarjev. Sicer pa se na veterinarski postaji močno zavzemajo za tako organizacijo dela, da stroški osemenjevanja ne bi presegli predvidene tarife. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis v I. letnik dopisne ekonomske srednje šole; v dopisno administrativno šolo; v I. in II. stopnjo dopisne splošnoizobražcvalne šole (osemletke); v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski jezik. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije Zveze borcev in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse šole, razen administrativne, ki se bo začela v januarju Prijave pošljite do 20. oktobra na naslov: Dopisna šola Ljubljana, Liko-zarjeva 3. Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite od 6. oktobra dalje pri okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli, Ljubljana. Likozarjeva 3, telefon 30-043. Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 din. Kombinat konzervne industrije »DELAM AR IS« Izola razpisuje v šolskem letu 1960/61 štipendije za študij na sledečih srednjih in višjih šolah: TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA oddelek za kemijo (7 štipendij); oddelek za strojništvo (4 štipendije); oddelek za elektrotehniko (1 štipendija); GRADBENA SREDNJA ŠOLA (1 štipendija); EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA (7 štipendij); EKONOMSKA FAKULTETA (3 štipendije). Prednost pri razpisu imajo reflektanti iz koprskega okraja višjih letnikov. Prošnje sprejema splošni sektor Kombinata do 30 oktobra 1960. TEKMOVANJE V GORNJI LIGI JE KONČANO S sobotno tekmo med Gozdarskim šolskim centrom iz Postojne in Partizanom iz Prestranka, ki se je končala z lahko zmago prvih s 3:0 (15:2, 15:4 in 15:8) so odbojkarska moštva gornjega pasu koprskega okraja zaključila poltinalna tekmovanja v svoji ligi. Končna zmaga je pripadla postojnskemu Partizanu, ki pa v derby srečanju med tednom nI prikazal boljše igre od Gozdarskega šolskega centra, čeprav ga je premagal s 3:2 (15:17. 15:13, 8:15, 15:10 in 15:10). Tekmo so odigrali s spolzko žogo na mokrem terenu in je trajala dve uri, P/l »BIHAC« je v ladjedelnici Emden na rednem popravilu M/l »BLED« je G. oktobra odplula iz Benetk v Trst, kamor prispe danes, 7. oktobra, in takoj nadaljuje v Koper, kjer bo razložila pripeljani tovor. Naslednji dan, 8. oktobra odpelje v Remontno ladjedelnico Splošne plovbe v Piran, kjer bo na rednem popravilu M/l »BOIIINJ« je 3. oktobra priplula iz ladjedelnice v Trstu v Remontno ladjedelnico Splošne plovbe Piran, kjer bo na rednem popravilu do 25. novembra M/l »BOVEC« je 1. oktobra odplula iz Kopra za New York. M/l »GORANKA« je na zahodni obali ZDA, kjer krča tovor za Sredozemlje M/l »GORENJSKA« je 3. oktobra priplula iz Soluna v Aleksandrijo, kjer raztovarja pripeljano blago M/l »KOROTAN« Je 7. oktobra odplula iz New Yorka za Koper P/l »LJUBLJANA« je v Zdanovu, kjer manipulira s tovorom M/l »MARTIN KRPAN« je v Aleksan-driji, kjer manipulira s tovorom M/l »PIRAN« je 29. septembra priplula v Vizagapatam na Japonskem, kjer naklada tovor za zahodno obalo ZDA P/l »POHORJE« je 30. septembra priplula v Barletto, kjer dopolnjuje tovor, nato pa odpelje v Benetke (Porto Marghera) P/l »ROG« je 30. septembra odplula iz Džakarte v Kalkuto M/l »TRBOVLJE« Je 29. septembra odplula iz Neaplja v Sfax, kjer naklada tovor za Japonsko P/l »ZELENGORA« je 29. septembra odplula iz Gdanska s tovorom za Jadransko morje (Jugoslavijo) CEPLJENJE OTROK V KOPRU Redno obvezno cepljenje otrok, rojenih v letih 1939, 1958 in 1957 (roj. v mesecu novembru in decembru) se bo pričelo po naslednjem razporedu: dne 13. oktobra 1900 ob 7,30 v šoli Cr-notiče, ob 8. uri v šoli Osp, ob 8,30 na Krajevnem uradu v Črnem Kalu, ob 9. uri v šoli Loka, ob 10. uri v šoli Prcgara, ob 10,30 v šoli Gradin, ob 11,15 v šoli Hrvoji, ob 12. uri v šoli Sočerga, ob 12,30 v šoli Gračišče, ob 14. uri v šoli Dol, ob 14,45 v šoli Ivižana, ob 15,15 v šoli Dekani, ob 15,45 v šoli Pridvor, ob IG,15 v zadružnem domu v Pobegih in ob IG,45 v šoli Prade; dne 14. oktobra 19G0 ob 7,30 v šoli Gažon, ob 8. url v šoli Šmarje, ob 8,45 v šoli Krkavče, ol> 9,15 v šoli Ptiče, ob 9,30 v šoli lvošta-bona, ob 10. uri v šoli Pomjan, ob 11,30 v šoli Dor.št, oh 12. uri v Soli Truške, ob 12,30 v šoli Marezige, ob 13. uri v šoli Vanganel, ob 14,30 v Otroškem vrtcu Valdoltra, ob 15,30 v Soli lvolomban, ob 1G,30 v šoli Božiči, ob 17,30 v šoli Škofije. Cepljenje za mesto Koper bo v Otroški ambulanti Zdravstvenega doma Koper dne 10. in 12. oktobra 19G0. . Kontrola o uspehu cepljenja bo po 10 dneh po zgornjem razporedu. tako da je odigranje petega, odločilnega seta že motil mrak. Obe moštvi sta prikazali nenavadno borbeno igro s solidnimi udarci na mreži, pri čemer sta bila najboljša Jarc pri GSC in Jordan pri Partizanu. Srečanje si je ogledalo okrog sto gledalcev. Zal, da je moštvo Gozdarskega šolskega centra izgubilo tekmo s"~Hipe-Ijami z 0:3 p, i. Ekipa Hrpelj jc prišla v rostojno, vendar prireditelj ni pripravil pravočasno igrišča. Končna lestvica je po odigranju vseh tekem naslednja: POSTOJNA G. S. C. HRPELJE PRESTRANEK 3 3 3 1 3 1 3 1 0 9:2 G 2 5:G 2 2 4:6 2 2 3:7 2 BLAGAJNA — srednje velikosti, znamke »Com«, zaščitena proti požaru in vlomu, je naprodaj za 80.000 dinarjev v komisijski trgovini »Preprodaja« v Kopru. OTROŠKO POSTELJICO prodam Naslov v upravi lista. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK z dvema ploščama, malo rabljen, ter mizico, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. IŠČEMO opremljeno sobo. Lekarna Koper. PRODAM nov portable pisalni stroj nemške znamke Groma Kolibri v originalnem kovčku z jugoslovansko tastaturo. Izredna priložnost! Cena G0 tisoč dinarjev. Vprašati v uredništvu SJ ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust! OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELVIMPERME-ABILE V ULICI S, NICOLČ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. V finalni del tekmovanja sta se ta-iz gornje deljene lige plasirali postojnski moštvi Partizana in Gozdarskega šolskega centra. (ma) IZ KOMNA NA KRASU Podjetje »Konfekcija« v Komnu, ki je pred kratkim zasedlo svoje delovne prostore, se je zadnje dni preteklega meseca konstituiralo. Delovni kolektiv, ki šteje že 16 članov, je izvolil svojega predsednika in upravni odbor. S tem je kolektiv prevzel vodstvo podjetja in razen upravnika tudi vso skrb za nadaljnji razvoj mlade organizacije. Želeti da bi bilo njegovo delo čimbolj uspešno. _er POZOR! POZOR! PODJETJA ORGANIZACIJE USTANOVE ČZP »Primorski tisk« Koper „LiPfl" s p o s 1 o v a 1 ii i c a m i v Kopru, Izoli, Portorožu in Sežani bo imela tc dni iz uvoza nekaj prvovrstnih O sloveče italijanske tovarne OLIVETTI To so najnovejši tip pisarniškega stroja OLIVETTI DIA-SPRON 82 s tabulatorjem in valji različnih dolžin: 30, 35, 46, 60 in 70 cm ★ Računski stroji OLIVETTI več vrst Pohitite z naročili! Sprejema jih in daje vse informacije uprava podjetja Primorski tisk na Muzejskem trgu v Kopru, telefon 172 Ne pozabite: OLIVETTI pisalni in računski stroji pri LIPI v Kopru! * Še enkrat: NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! Obveščamo vse kandidate, ki se nameravajo vpisati na strojno fakulteto Univerze v Ljubljani — izredni študij v Kopru v študijskem letu 1961/1962 — in ki morajo predhodno'opraviti sprejemni izpit, da bo Zavod za proučevanje organizacije dela v Kopru priredil šestmesečni pripravljalni tečaj od novembra 1960 do 15. maja 1961. Prijave sprejema Zavod za proučevanje organizacije dela v Kopru, Verdijeva ulica 10, do 1. novembra 1960 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12 ure. Šolnina za celotni tečaj znaša 13.000 dinarjev. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Koper razpisuj e MESTO DIREKTORJA podjetja »ZADRUŽNI SERVIS«, Koper Kandidat mora imeti: 1. agronomsko, ekonomsko ali strojno fakulteto aLi njej ustrezno izobrazbo in pet let prakse v tej stroki; 2. višjo strokovno izobrazbo in osem let prakse v tej stroki; 3. srednjo strokovno izobrazbo in deset let prakse v tej stroki; 4. strokovno izobrazbo visokokvalificiranega delavca in 10 let prakse v tej stroki, od tega najmanj osem let na delovnem mestu visokokvalificiranega delavca. Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite v desetih dneh od objave na naslov: Občinski ljudski odbor Koper Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje MESTO UPRAVNIKA OBRTNE DELAVNICE »TAPETNIK KOPER Kandidat mora biti visokokvali-ficirnn delavec tapetniške stroke s triletno prakso ali kvalificiran delavec tapetniške stroke' s petletno prakso v tapetniški stroki. Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev dostavite v desetih dneh od dne objave na naslov: Občinski ljudski odbor Koper TRG. PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA VELIKO »SLAVO« - sprejme takoj v službo dva pomočnika železninske široke V poštev pridejo tudi trgovski pomočniki drugih strok, ki pa si želijo pridobiti znanje v železnini Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja ali pošljejo pismene ponudbe do 15. oktobra 1960 Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru »SLAVICA« — KOPER TELESNA VZGOJA * 8POBT * SAH * TEL6SWA VZGOi § P O B T ŠAH * TELESNA VZGOJA * SPOE POMEMBNI PREDLOGI SVETA ZA TELESNO VZGOJO KOPRSKE OBLINE •Odločni kora Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so razpravljali o poročilu občinskega sveta za telesno vzgojo in sprejeli nekaj pomembnih priporočil /a nadaljnji razvoj telesne vzgoje in športa na področju koprske občine. Mod najpomembnejšimi je vsekakor predlog, naj bi v najkrajšem času ustanovili občinsko zvezo za telesno vzgojo. Zmeraj bolj je namreč čutiti, da primanjkuje občini organ, ki bi strokovno vodil in usmerjal celotno telesnovzgojno dejavnost na področju občine. Na seji so predlagali, da bi takoj ustanovili iniciativni odbor, ki bi vodil vse priprave za sklicanje ustanovnega občnega zbora občinske zveze za telesno kulturo. Zelo pomemben je tudi predlog, naj bi koprski stadion prevzel v upravljanje Partizan-Tomos. Gre za največji koprski Športni objekt, za katerega nima nobeno zainteresirano športno druStvo (niti ne občina) dovolj sredstev za vzdrževanje. Objekt Iz, lota v leto propada, hkrati pa ga tudi ne dopolnjujejo, da bi se lahko razvijale še druge športne panoge, kačcloma so se že dogovorili, da bo Sa stadion skrbel Partizan-Tomos. To društvo ho plačevalo stalnega čuvaja, ki bo skrbel za manjša vzdrževalna dela in za red pri nastopih in pri uporabljanju stadiona po raznih ko-ristnlkih. Seveda bo moral biti stadion na razpolago vsem šolam in mestnim telesnovzgojnim in športnim organizacijam. Način koriščenja bodo določili s pravilnikom, ki ga bodo skupaj sestavili Partizan-Tomos in koristniki, potrdil pa ga bo občinski svet za telesno vzgojo. Glede novih objektov so priporočili, naj bi jih gradili skupaj Tomos in koristniki. Seveda Partizan Tomos ne bo sam zmogel vseh stroškov. Zato so priporočili občinskemu odboru, naj hi predvidel v svojem proračunu za vzdrževanje stadiona primerno dotacijo. V poročilu občinskega sveta za telesno vzgojo so opozorili še na nekatere druge pereče probleme. Tako so ostro kritizirali koprsko Jadro, ker posamezni tekmovalci ne čuvajo dovolj jadralnih objektov. Graja je po našem mnenju povsem upravičena, saj sodijo jadrnice med najdražje športne objekte, za katere se mora truditi pravzaprav celotno prebivalstvo občine. Prav zato je Se toliko večja odgovornost tekmovalcev, da z njimi najskrbneje ravnajo. Seveda kritika ne zadene le posameznih članov Jadra, marveč v večji ali manjši meri vse športne organizacije v Kopru. Lahko bi našteli vrsto primerov razbitih okenskih stekel, vlomljenih vrat, izgubljenih žog, strganih mrež itd., da ne govorimo o primerih vandalizma na letnem telovadi-šču koprskega Partizana v poletnih mesecih. Prav bi bilo, da bi društva in športne organizacije zaostrile vprašanje odnosa do ljudske imovine in primere, ko gre za namerne poškodbe, tudi kaznovale. V poročilu je precej govora tudi o telesni vzgoji na šolah. Temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti in marsikdaj zapostavljajo predmet telesne vzgoje za drugimi predmeti. To velja za posamezna vodstva ol, kakor tudi za posamezne šFolske inšpektorje. Med drugim so omenili, da sredstva, predvidena za športne rekvizite, izkoriščajo za druge namene in tudi športni dnevi pogosto ne dosežejo svojega namena. Od bližnjih najvažnejših nalog na področju izgradnje novih objektov so omenili, da bo potrebno še nadalje vztrajati na povečanju Števila telovadnic pri šolah ter nadaljevati z akcijo urejevanja manjših igrišč in telovadisč. Ta akcija namreč nI imela večjega uspeha z izjemo Dekanov, kjer so uredili večji prostor za šolsko telovadišče. V kratkem bodo začeli urejati tudi prostore bivše tiskarne za društvene in upravne -prostore koprskega Partizana. Enajstorica koprskega NK Tomos že komaj čaka prvih spopadov na zelenih poljanah nogometnih igrišč po koprskem okraju. Od leve proti desni: Uad-kovič, Vidakovič, Bole, Gombač, Klarič, trener Jelenčič in Papec, klečijo pa Olup, Furlanič, Valdevit, Krašna in Cernigoj V NEDELJO, 9. OKTOBRA, V KOPRSKEM OKRAJU POSTOJNSKI KOŠARKARJI V OGORČENEM BOJU ZA OBSTANEK V LIGI Tekmovalna pot košarkarjev postojnskega Partizana v ll. republiški ligi je letos zares kaj nenavadna in predvsem — nesrečna. Po prestopu Tavčarja k zveznemu ligaSu »Ljubljani« in izključitvi dveh nediscipliniranih igralcev je moštvo stopilo spomladi na start očitno preveč pomlajeno in nehomogeno, da bi moglo v ligi računati na uvrsitlev med najboljše. Hkrati pa Se tako pesimistični napovedovalci ne bi mogli predvideti vsega, kar je Partizan v ligi poslej doživel, čeprav se je v zadnjem času, ko je bila mera porazov že polna, oskrbel s kvalitetnim trenerjem iz Ljubljane. Po dveh nesrečnih porazih z eno samo točko razlike v Kopru in proti Šoštanju v Postojni, čeprav bi na obeh tekmah z malo boljšo taktiko lahko zmagali, je končno pred dnevi Košarkarska zveza Slovenije (da bosta nesreča in nervoza na preostalih tekmah še večji!) sporočila, da odobrava zadnjeplasiranemu Celju izstop iz lige zaradi težkih gmotnih razmer, v katerih se je društvo zadnje čase znašlo. Kajpada so hkrati razveljavili vse tekme, ki jih je Celje doslej odigralo v ligi. Postojnčani so s to odločitvijo spet najbolj prizadeti od vseh ligaSev, saj so jim od skupnih sedem točk anulirali kar štiri in Jih obenem postavili na prag izpada iz lige. Preostale so Se tekme s škofjo Loko, z vodečo Ilirijo, Proletarcem in s predzadnjo Vrhniko, torej z moštvi, ki si ne hodo pustila zlahka odvzeti več kot jO •/• točk. Vrhnika ima štiri točke več od Postojne in njuno medsebojno srečanje na Vrhniki bi moralo ob predhodni obvezni zmagi Partizana nad Skorjo I.oko odločiti, kdo bo izpadel i/ lige. Preostane torej upanje na dober konec, saj ni dvoma, da bo izpad postojnskega Partizana iz republiškega tekmovanja. kjer je nastopal nepretrgoma sedem let, močno okrnil sicer perspektivni razvoj primorske košarke. V nedeljo sta se srečali v Postojni moštvi domačega Partizana in istoimenskega društva iz Škofje Loke. Domačini so ob podpori 100 glasnih [•dalcev izbojevali prepotrebno kago z. izidom 17:39 (20:22). Igra ni ila lepa, vendar vseskozi napeta, saj sta se moštvi nekajkrat izmenjali v vodstvu. Sodnika Hrovat iz Ljubljane in Prinčič iz Postojne sta tekmo vodila dobro in avtoritativno, koše za Postojno pa so dosegli: Pella-schier 13, Miklavfič 11, Bazjako 9, Trošt I, Vižlu 5, Baje 2 in Jordan 1. /. nedeljsko zmago zavzemajo postojnski košarkarji .s 3 točkami Se vedno zadnje mesto na prvenstveni tabeli. Predzadnji pa je Partizan z Vrhnike, ki ima dve točki več. V soboto bodo Postojnčani gostovali v Zagorju ob Savi, kjer se bodo srečali s tamkajšnjim Proletarcem, ki bo po vsej verjetnosti zmagal. (mi) Poraz Nove Gorice V tretjem kolu republiške nogometne lige je Nova Gorica gostovala v Celju, kjer je izgubila srečanje z Olimpom z 2:6. Domači strelci so imeli dober dan, sem pa tja pa je obramba gostov delala začetniške napake. Sicer pa jc treba povedati, da Nova Gorica ni imela tako podrejene vloge na igrišču, kakor bi sklepali po izidu. Po petih mesecih odmora bodo ljubitelji nogometa v koprskem okraju spet prisostvovali prvenstvenim srečanjem. Letos je prišlo do temeljite reorganizacije nogometnih tekmovanj na Primorskem, saj so ukinili enotno primorsko ligo in ustanovili dve okrajni ligi. O vzrokih teh sprememb smo že pisali. Danes naj povemo še to, da je reorganizacija tekmovanja ugodno vplivala na ustanavljanje novih klubov. Prejšnji način tekmovanja je bil namreč finančno vse preveč zahteven, da bi prišlo do ustanavljanja novih nogometnih klubov, saj je bilo že vnaprej jasno, da ne bodo zmogli velikih finančnih bremen. Zato lahko trdimo, da so prav letošnje spremembe spodbudile tri večje kraje k ustanovitvi nogometnih društev (Pivka in I-Irpelje v koprskem in Vipava v goriškem okraju). Prepričani pa smo, da bomo v prihodnjih letih obe okra.ini litri še razširili, saj je še precej večjih krajev na Pri- morskem, ki nimajo nogometnih društev, pa tudi večji delovni kolektivi razmišljajo o ustanavljanju lastnih nogometnih aktivov. Novi sistem tekmovanja pa ima še vrsto drugih prednosti. Predvsem naj povemo, da bosta imela bba okrajna prvaka pravico do kvalifikacij za vstop v republiško nogometno ligo. S tem bo imela Primorska možnost, da ima celo tri zastopnike v kvalitetnem republiškem tekmovanju. Druga stvar, ki jo je treba pozdraviti, pa je sklep obeh nogometnih forumov v Kopru in Novi Gorici o cbveznem sodelovanju mladinskih enajstoric. To je energičen poseg v zmotna stališča posameznih društev, ki so vso pozornost osredotočila na prva moštva, delo 7. mladino pa zanemarila. Pi^tv V) jc bil vzrok, da so se posamez-na društva pogosto znašla v velikih težavah zaradi pomanjkanja igralcev. V prvem kolu se bodo pomerili: v Kcpru Tornos-Po?tojna, v DVE ZMAGI DOMAČIH NA OKRAJNEM PRVENSTVU V POSTOJNI Komisija za košarko pri okrajnem svetu za telesno kulturo je priredila v nedeljo v Postojni okrajno košarkarsko prvenstvo za pionirje in ženske. Ob zelo ugodnem vremenu in zadovoljivi organizaciji se je prireditve udeležilo pel pionirskih vrst iz Sežane. Kopra, ilirske Bistrice in Postojne, medtem ko sta se ženskega prvenstva udeležili le ekipi koprskega in postojnskega Partizana. Igralk Ilirske Bistrice ni bilo v Postojno, čeprav tekmovalna pravila Košarkarske zveze Slovenije določajo, da mo- rajo imeti vse moške ekipe, ki nastopajo v republiških tekmovanjih, hkrati tudi ženske ekipe. Dvoboj za naslov ženskega okrajnega prvaka tu pokazal v bistvu nič posebno novega, seveda pa jc treba izvzeti nekaj posameznic, ki so v primeri z lanskim letom močno napredovale. Tekma se je končala z zmago postojnskega Partizana z rezultatom 23:10 (7:7). Koše so dosegle za Postojno Guštin 12, Golli 4, Sturm 3, Korča 3 in za Koper Molassi 4, Koro-čec 3 in Pertot 3. > 0 © cro o n3 g © w Medtem pa je bilo tekmovanje v pionirski konkurenci, ki je privabilo na igrišče več sto gledalcev, zelo naporno, saj je moralo vsako moštvo odigrati štiri tekme. Prvo mesto je po prikazanem znanju in borbenosti zasluženo pripadlo A moštvu Postojne. ki ima v svoii sredi nekaj zelo dobrih posameznikov. S tem je tudi sistematično delo trenerjev Peila-schierja in Zmaka obrodilo prve sadove. Moštva so dosegla naslednje izide: 11. Bistrica : Postojna B 20:17, Postojna A : Sežana 28:14. Ilirska Bistrica : Koper 25:13. Sežana : Postojna B 21:14, Postojna A : Ilirska Bistrica 38:1G, Koper : Postojna B 21:12, Postojna A : Koper 42:12, Sežana : II. Bistrica 20:0, Postojna A : Postojna 26:9. Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica-Tabor, v Izoli Izola-Jadran (oziroma če Jadran ne bi nastopil, Tomos B) in v Pivki Pivka-Sidro, Medtem ko računamo, da bosta I/.ola in Sidro pobrala ves izkupiček, pa je za tekmi v Kopru in Ilirski Bistrici težko napovedati zmagovalca. Tomos ima sicer prednost domačega igrišča in tudi pripravil so je dobro, vendar je bila Postojna za Koprčane doslej še vedno trd oreh. Ob najmanjšem podcenjevanju ali ne-borbenosti se utegne zadeva slabo končati za Tomos. Najbolj nehvaležno je orognozirati srečanje v Ilirski Bistrici. Tabor je kot okrajni prvak sicer favorit, vendar jo treba povedati, da je Ilirska Bistrica na domačem igrišču vsakomur nevaren nasprotnik. Zlasti zdaj, ko so se na prvenstveno sezono dobro pripravili. Naše bralce bo brez dvoma zanimalo, kako bodo tekmovali v goriškem okraju. Naj takoj povemo. da bo tekmovanje potekalo pod enakimi pogoji kot v koprskem okraju. Tudi tam so se odločili za osem moštev. V nedeljo se bodo pomerili: Primorje (Aj-dovščina)-Vipava. Branik (Sr;l-kan)-Anhovo, Nova Gorica B-Tolmin in Adria (Miren)-Rudar. B 51:20 in Sežana Koper Gasilsko društvo v Postojni bo praznovalo te dni 80-let.nico svojega obstoja. V soboto bo v kino dvorani slavnostna akademija, na kateri bo govoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Hace in podelil 37 najboljšim gasilcem iz gasilskih društev s področja občine priznanja I., II. in III. stopnje. Naslednjega dne bodo odprli na novo preurejeni gasilski dom in odkrili spominsko ploščo društva ustanovitelju gasilskega Miroslavu Vičiču. Temu bo sledil mimohod gasilskih enot in motornih vozil. Slavnostno zborovanje bo na Trgu padlih borcev. Po slavnostnem govoru, ki ga bo imel pokrovitelj proslave predsednik ObLO Postojna Jože Baša, bodo poklicni gasilci iz Kopra izvedli vajo gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Enote gasilske brigade iz Ljubljane, Kopra in,Gasilskega društva Postojna pa bodo nato v praktični vaji prikazale razne načine reševanja ponesrečencev iz »gorečega objekta-, ki bo na stavbi postojnske pošte. Člani gasilskih društev si bodo lahko popoldne brezplačno ogledali Postojnsko jamo, Predjamski grad ter Notranjski in Speleolo-ški muzej v Postojni. Br ... Lestvica prvenstva je naslednja: Postojna A •Sežana Ilirska Bistrica Koper Postojna B 0 159:02 81:51 61:88 55:105 63:113 Preseneča visoka uvrstitev pionirjev Sežane, ki so zasluženo osvojili drugo mesto, najboljši strelec turnirja pa je bil Jože Gerželj (Postojna A), ki jc za svoje moštvo dosegel 84 košev! (mi) □ \3 ODBOJKA V nedeljo v Izoli TEKMOVANJE ZA POKAL KOPRSKEGA OKRAJA V nedeljo ob 9. uri se bo začelo na igrišču TVD Partizan v Izoli oklajno pokalno prvenstvo v odbojki za člane in članice. Doslej so se že prijavile ekipe GSC Postojna, TVD Jelšane, TVD Tomos Koper, TVD Koper, TVD Sežana, TVD Izola in TVD Prestra-nek. Tekmovanje se bo začelo takoj, ko bodo z žrebom določili vrstni red in s tem razpored tekmovanj, ki bodo potekala po pravilih OSJ, Stroške prevoza in hrane bodo plačale ekipe same, vse druge stroške pa prireditelj. Pritožbe bodo sproti reševali sodniki in delegati. Zmagovalca, to je za žensko In moško skupino, bosta prejela prehodna pokala Okrajne zveze za telesno vzgojo Koper in si pridobila pravico do nadaljnjega tekmovanja za pokal FLR.I. Naknadne prijave bo sprejemal do sobote tovariš lioris Debcljak, Izola, Industrijska ulica 1. ízuie Operativna ii-tn Prostovoljnega gasilskega društva Postojna Poraz v Ljubljani Koprski košarkarji so gostovali v nedeljo v Ljubljani in izgubili srečanje z Ilirijo s 45:82, Poraz z vodečim na lestvici smo pričakovali. Koprčani so se sicer požrtvovalno borili, vendar proti fizično močnejšim in tehnično boljšim nasprotnikom ros niso mogli upat: na uspeh. Med sindikalnima podružnicama CZP Primorski tisk Koper in Tipografije v Umagu se v zadnjih letih odvijajo prisrčni odnosi in bodo odslej še tesnejši, saj nameravajo vsako leto prirediti športna tekmovanja in izmenjavo izkušenj pri delu. Tako so v nedeljo obiskali svoje tovariše v Umagu člani koprske sindikalne podružnice grafičarjev, ki so si ogledali umaško Tipografijo in mesto z okolico ter sodelovali v prijateljskih športnih prireditvah. Tekmovalci so nastopili v malem nogometu, šahu. streljanju z zračno puško ter v namiznem tenisu. Vsa tPkmov.*mi'< so Ivin zelo dinamična, posebno .■> • tc-km:i v malem nogometu, kjer so bili Koprčani sicer v premoči, a so zaradi slabih strelcev vendarle izgubili s 4:2. Poraženi so bili tudi šahisti s 4:1, več sreče pa so imeli v streljanju in namiznem tenisu. Med strelci je bil najboljši Vili Rojnič, ki jo zadel od 150 možnih krogov 120. Končni rezultat v streljanju pa je bil 397 krogov : 217 krogov za Koper. V namiznem tenisu so zmagali gostje s 5:2. Podobno srečanje bo Čez 14 dni v Kopru, prihodnje leto pa se bodo potegovali za hrambo prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zrnu "h enega moštva ostal v njegovi trajni lasti. 7, oktobra 1960 « Z A D N .1 A S T It A N o LETO IX — SI. 41 Na nekem hribu v srednji Japonski so postavili spomenik sedmim japonskim vojnam zločincem, ki Minulo soboto na tradicionalnem tiskarskem krstu novih kvalificiranih tiskarjev v CZP Primorski tisk v Kopru: obredna eksekutorja poltladala bivšega vajenca v mokro kopel jih je leta 1948 medzavez-niško vojaško sodišče obsodilo na smrt na vešalih. Stroški za gradnjo so znašali 26 milijonov jenov, ki so jih graditelji zbrali s prostovoljnimi prispevki. Zanimivo je, da nista proti gradnji tega spomenika protestirala niti japonska vlada niti glavni štab ameriških čet na Japonskem. SESTRELIL JE LETALO Sovejtski listi poročajo, da je prišlo v bližini Smolenska do zračnega spopada. Tokrat p.i ca lil povzročil kakšen ameriški vohun, marveč neki kol-hoznik. 7. lovsko puško mu je uspelo, da je sestrelil nizko leteče vojaško letalo. Krogle so zadele- bencinski tank in r;:nilc pilota, ki je moral zato ■/ ¡silno orislati. Uspešni ¡tv ie sedel v čolnu in lovil divje race. Ker ni nobfene mt., ..c je i z jeze lotil letala. Obsojen je bil na osem let ječe. OBSODIL JE SAMEGA SEBE Tom Ondosli, sodnik iz Bostona je obsodil samega sebe na globo 10 dolarjev, ker je zamudil razpravo za deset minut. Svojo odločitev je pojasnil takole: »Po službeni dolžnosti kaznujem vsakega obtoženca in vsako pričo, ki brez utemeljenega razloga zamudi k razpravi, Tudi moje opravičilo se mi je zdelo premalo utemeljeno.« Minulo soboto so koprski tiskarji po starodavnem običaju sprejeli medse pet novih poklicnih tovarišev, ki so pravkar uspešno končali triletno učno dolio. Po tradicionalnem obredu so ob udeležbi drugih članov delovnega kolektiva CZP Primorski tisk na dvorišču novega poslopja tiskarne slovesno namočili vseh pet mladeničev v veliko kad vode, nato pa jim izročili diplome o popolni kvalifikaciji za tiskarske delavce z vsemi pravicami in dolžnostmi tega poklica. Na sliki: zaključne besede dekana tiskarjev pred prehodom na veseli dc-I tradicionalnega obreda: skromno zakusko s čašo črne istrske kapljice v sindikalni sobi, sledeč načelu, da morajo za tako priložnost biti mladi mojstri črne grafične umetnosti mokri zunaj in znotraj pstill i \*oi> i vV- • ¡¿N» e:■' •■- > : -T^v". 1 -:V'; »SKatiSS i i »•.v • ■ - - ... r . > ' E V ZDA so po nekajletnem študiju uspeli skonstruirati »sončno hišo«, v kateri ima poglavitno besedo sonce kot vir energije. Streha je en sam sistem paraboličnili zrcal, ki se avtomatično obračajo za soncem in lovijo njegove žarke. Spreminjajo jih v energijo za razsvetljavo, kuhanje in ogrevanje hiše, v kateri prebiva znanstvenik s svojo družino. Na sliki ga vidimo, ko na majhnem sončnem kuhalniku pripravlja za malico par klobas M IIPItKŽ bvw»»K-■ i'v.• I: IZNAJDLJIVI SCOTLAND YARD ¡S mi m ../■■f-^-i- V bratislavski ladjedelnici v CSR so izdelali motorni čoln iz samih steklenih vlaken. Baje se je zelo obnesel, njegova najboljša lastnost pa je v tem, da je zelo odporen proti koroziji in kvarnim vplivom, ki jih sicer ima voda do kovinskih ladijskih trupov V zadnjem času je zavladala v Londonu in drugih večjih krajih Velike Britanije prava i epidemija , razbojniških napadov na kurirje podjetij, ki nosijo iz banke večje vsote denarja. Neki predstavnik Scotland Varda je zaradi tega priporočal vsem podjetjem, naj nabavijo za svoje kurirje posebne varnostne aktovke. Takšna aktovka je povsem preprost, vendar sila vešč izum. Torba z denarjem je pričvrščena z verigo za kurirjevo roko. Aktovka ima dno, za katerega je pripeta veriga, in se samodejno odpre, če hoče kurirju torbo kdo iztrgati. Denar se raz-trese po tleh, tedajci pa požene nek mehanizem še škro-pilko, ki z neizbrisljivo barvo poškropi denar. Bankovci so tako brez kakršnekoli vrednosti. Seveda jih državna banka rada zamenja: denar nima vrednosti le za razbojnika. — Pravite, da imate priporočilno pismo? REDKA ŽIVAL Nosorogi so danes sila redke .živali eelo v Afriki in Indiji, kjer je njihova prava domovina. Zoologi sodijo, da se v letošnjem letu ni rodilo več kakor pet nosorogov. KROKODIL V poslopje ministrstva se je pritihotapil krokodil.- Opoldne -— ko zaradi velike vročine v Kar Imuni vsi spijo, je neki krokodil zlezel iz Nila in se splazil naravnost v zgradbo ministrstva za zunanje zadeve. To je opazil neki šofer taksija. Obvestil je policijo in čeravno so odkrili v salonu za sprejeme jasne in nedvoumne sledove, krokodila niso n "šli. t ■ JrK>t ptM&St'' ' ■mmmmm^m mmmmmm --Lv^V.i'- tki P? i i- mus fptl ¡Sli m • H .-'V-/« ■m-. s® ■ 0 i-' r r*"~ Od t. septembra letos preskrbuje vse šoloobvezne otroke v O Sil s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami država, tako da starši s tem nimajo nobene skrbi. Oblasti navajajo, da bodo tako' češkoslovaške družine s tremi šoloobveznimi otroki prihranile letno okrog 600 kron Prvi dan šole je nastopil tudi za Geraldino Figland, črno posvojenko gospe MacDougall. Pisali smo pred leti o njenem primeru, ko je malo Geraldino našla na cesti v Cape Townu v .Južni Afriki. Zaradi rasistične zakonodaje v tej deželi belka ni mogla posvojiti male črnke, niti je ta črnka smela živeti v njeni hiši belih ljudi. Gospa MacDougall sc je z malo Geraldino tedaj umaknila rasističnemu terorju iz Afrike v Anglijo, kjer je deklico lahko posvojila in zdaj je mala Geraldina prvič prestopila vrata šole, kjer bo sedela v Isti klopi s svojimi belimi tovarišicami SLABA VEST Preden je začela francoska televizija s svojim prenosom iz nočnega lokala »Eva«, je direktor o tem obvestil publiko. Na njegovo presenečenje je več kot polovica gostov pohitela h garderobi in zapustila lokal. Bržkone so bili v družbi, ki bi se je pred svojimi intimnimi prijatelji sramovali. Na svojih tudi mestih so ostali več afli manj le tujci. Zamudnik — pravijo v Lake Champlain v ZDA Bobu Shearerju, ki s svojim avtomobilom vsak dan zabreCe v jezerske vode tik za odhodom trajekta čez jezero. Ne gre pa morda za nestrpno dohajanje velikega vozila, marveč za amfibijsko vožnjo čez jezero. Shearcr je namreč svoj avtomobil predelal v dvoživko, ki brez težav plove po vodi prav tako dobro kot dirja na kolesih po suliem Prišel sem v temen prostor, ki je zaudarjal po miših. Sredi njega je b Ia nizka mizica, zraven nje pa dva. vol-terjanska naslanjača. — Kaj pravzaprav želite? — Prav gotovo se nisem pripeljal iz Nemčije zato, da bi kupil pri vas pudriero brez pokrova. Zanimajo me predvsem plemenite kovine, diamanti in tako dalje. Dobro plačam. — Seveda, seveda... — je zamišljeno zamrmral in kmalu zatem vprašal: — S čim pa nameravate plačat ? — Posebno dragocene predmete bom plačal v švicarskih frankih, ostalo pa z Reichsmarkami, ne z okupacijskim denarjem, marveč z Reichsmarkami, razumete? Trgovec je odsotno pokimal in o nečem napeto razmišljal. — Koliko časa mi pa lahko daste na razpolago? — Odkrito povedano, pomladi ne nameravam dočakati tukaj. Tri dn1. — Malo, malo, — je zastokal, — Zdaj je to vse tako zamotano. Ljudje no zaupajo več drug drugemu kakor nekdaj. — Da, pozabil sem vam povedati. Od vsake stvari, ki jo bom pri vas vzel, bom plačal deset procentov provizije in to v isti valuti, kakor stvari. Toda ceno bova napravila skupaj. Vam je to dovolj? Trgovec se je zbegano nasmehnil. — Za mene osebno je to dovolj, toda kakšno jamstvo mi lahko daste? — Jamstvo je vedno prva stvar. Tako klientom kakor vam bom plačal pri priči. Navsezadnje sva se domenila, da ga obiscem naslednjega dne zvečer, ko bo zapiral trgovino. Bilo je že deset minut čez eno, ko sem se odpravil v Gediminov park. Na stebričku je sedel človek z zelenim lovskim klobukom in me čakal. Ne da bi kakorkoli pritegnil njegovo pozornost, sem šel mimo njega "n sedel na bližnjo klop. Sklenil sem, da bom opazoval vse, kar se bo dogajalo okoli njega. Morda niti sam ne ve, da ga kdo zasleduje. Po čudnem izginotju Ivana Ivanoviča sem moral biti na moč previden. Skrbno in metodično sem opazoval vsak kot trga in parka. Nič nevarnega nisem opa-z I, vendar se je vedel kurir sila nemirno. Kakor hitro se mu je kdo približal, se je presedel in predel molitvenik lz ene roke v drugo in se ozrl okoli sebe. Naj bo že kakorkoli, napak so storili, da so tako odgovorno nalogo, od katere je zavisela usoda vse organizacije, poverili tako nervoznemu človeku. Točno ob enih in pet ntrideset minut je kurir vstal, se ozrl in šel na glavno ulico. Naslednjega dne bi moral priti kurir na svoje mesto v park ob desetih dopoldne, v primeru dežja pa bi moral čakati pod napuščem muzeja___ In kot nalašč je naslednjega dne deževalo. Še dobro, da je bil dež topel. Dvignil sem ovratnik pri plašču in si potlač 1 klobuk na nos. Kurir je stal tesno prislonjen k stebru. Prišel sem k njemu in se odkril: — Pozdravljeni. Ni mi odzdravil, kakor je bilo dogovorjeno. — Bi mi morda vedeli povedati, kje v Vilni bi lahko kupil golobe za vzrejo? Sledil je domenjeni odgovor: — Da. Lahko vam pokažem, kje bi mogli dobiti lepe golobe. Stisnila sva si roke. — Pojdiva! — je rekel kurir. Prečkala sva trg in se znašla v ozki in krivi ulici starega mesta. — Ste pred menoj srečali kakšnega tovariša? — Ne, ni prišel. Obstal sem. — Kako, ni prišel? — Ne, ni ga bilo. Z njim se je najbrž kaj zgodilo. Bržkone nič prijetnega. Naši ljudje se trudijo na vse pretege, da bi o tem kaj zvedeli. Kaj če so Ivana Ivanoviča ujeli? Nisem mogel verj ti. Kaj neki ga je preprečilo, da ni mogel pr ti na javko? Bržkone le kakšno neprijetno naključje. Oprijel sem se te misli, da ne razmišljam o čem drugem. Skozi nizka vrata sva prišla na tesno dvorišče, ki je bilo tlakovano z okroglimi in neenakimi kamni. Pri nekih vratih, nad kateremi je bil star plemiški grb, je kurir pozvonil. Že hip nato so se vrata odprla. Po železnih stopnicah sva se dvignila v drugo nadstropje in prišla v skromno, po meščansko urejeno stanovanje. V obedn ei sta sedela dva moška. Pred njima je bila steklenica vina in trije kozarci. Pozdravili smo se. Sedel sem za mizo. Kurir je odšel iz sobe. K meni so primaknili kozarec in ga nalili. — Na srečni prihod! — je rekel eden in dvignil kozarec. — Kaj se je zgodilo z mojim prednikom? — sem vprašal, ko sem položil prazen kozarec na mizo. -— Vse kaže, da so ga gestapovci ujeli. Točne podatke o tem bomo imeli jutri zvečer. —■ S kom imam čast govoriti? Ste vi voditelji organizacije? — Da, — je odvrnil. — Jaz sem vodja, pravijo mi »tovariš Peter«, to pa je moj namestnik — »tovariš Jan«. — Človek z orlovskim nosom je govoril rusko z značilnim poudarkom pribaltijca. — Tedaj se pogovorimo o namenu mojega prihoda. Povedal sem vse, kar sem moral povedati in vprašal: Ali se ni pojavil v vaši organ:zaciji, kak mesec bo tega, nek človek s takšnimi posebnostmi: srednje visok, star je kakih štirideset ali dvainštirideset let, s širokim' ličnicami, nemara nosi tudi brke. Lase ima pšenične, oči sive. fS